018-274/2012 Občina Bled

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Maje Bilbija, kot predsednice senata ter Sonje Drozdek Šinko in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Prevozi otrok v osnovno šolo v Občini Bled", v sklopu 1: "Avtobusni prevozi", začetem na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Alpetour - Potovalna agencija, d.d., Mirka Vadnova 8, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper kršitve naročnika Občina Bled, Cesta svobode 13, Bled, ki ga v revizijskem postopku po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 24. 9. 2012

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila "Prevozi otrok v osnovno šolo v Občini Bled". Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 24. 7. 2012, pod št. objave JN8045/2012 in v Uradnem listu Evropske Unije, dne 26. 7. 2012, pod št. objave 2012/S 142-237474. Naročnik je dne 10. 8. 2012, pod št. 410-47/2012-11 izdal Obvestilo o oddaji javnega naročila, v sklopu 1: "Avtobusni prevozi", ponudniku Avtoprevozništvo Martin - Valentina Frelih, s.p., Goropeke 10, Žiri (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 24. 8. 2012 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila v prvem sklopu. Najprej izpostavlja, da je naročnik pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika na vprašanje vlagatelja, ali je izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi ponudbe, nedvoumno odgovoril, da tega ni storil, saj ponudbe ni preveril in bo to storil pred podpisom pogodbe (kot dokaz vlagatelj prilaga uradni zaznamek). Vlagatelj dalje navaja, da naročnik vlagatelja in izbranega ponudnika ni enakopravno obravnaval, saj je ponudbo vlagatelja izločil kot nepopolno, ponudbo izbranega ponudnika pa ne, čeprav je vlagatelj na vpogledu ugotovil več pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika, ki po prepričanju vlagatelja predstavljajo formalno nepopolno ponudbo. Izbrani ponudnik tako v Obrazcu št. 1 ni obkrožil, ali nastopa samostojno ali s podizvajalci, v Obrazcu št. 9 izdajatelj reference ni obkrožil, ali so bile pri referenčnem poslu upoštevane zahteve in potrebe z naročilom, v Obrazcu št. 10 pa je izbrani ponudnik navedel podatke o emisijah CO2 in NMHC, ni pa predložil dokazil, iz katerih izhajajo ti podatki. Vlagatelj še izpostavlja Vzorec garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Vlagatelj v zvezi z razlogom izločitve svoje ponudbe poudarja, da je v ponudbi predložil izjavo banke o izdaji bančne garancije, v kateri je bila pomotoma izpuščena navedba, da bo banka ponudniku izdala garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti "brezpogojno ter plačljivo na prvi poziv", je pa banka s to izjavo potrdila, da se izjava izdaja v skladu z vzorcem iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj še poudarja, da je banka potrdila in žigosala vzorec bančne garancije, iz katerega izhaja, da bo banka izdala garancijo "brezpogojno ter plačljivo na prvi poziv". Vlagatelj zato meni, da je naročniku predložil vsa zagotovila za izdajo finančnega zavarovanja v obsegu in na način, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji, naročnik pa bi moral vlagatelja pozvati k dopolnitvi oziroma pojasnilu ponudbe. Vlagatelj v zvezi z nepravilnostmi v ponudbi izbranega ponudnika izpostavlja, da je izbrani ponudnik v Obrazcu št. 10 za vsa tri vozila podal podatke o emisijah CO2 in NMHC, vendar pa s temi podatki ne razpolagajo niti proizvajalci niti druge inštitucije, akreditirane za testiranje vozil, zato izbrani ponudnik ni mogel posredovati točnih in resničnih podatkov. Vlagatelj opozarja še na kršitev načela transparentnosti javnega naročanja, ker je naročnik v razpisni dokumentaciji nejasno navedel, da si v skladu z določili ZJN-2B pridržuje uporabo postopka s pogajanji, nikjer pa ni opredelil, kdaj in na kakšen način bo, če sploh bo, pogajanja izvedel.

Naročnik je s sklepom, izdanim dne 6. 9. 2012, pod št. 410-47/2012-24, zahtevek za revizijo zavrnil. Navaja, da glede vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika obstaja zapisnik, iz katerega niso razvidne trditve vlagatelja glede preverjanja ponudbe izbranega ponudnika. Po mnenju naročnika je zato uradni zaznamek vlagatelja prirejen izključno z namenom prikazati še eno izmed spornih ravnanj naročnika. Naročnik se v nadaljevanju opredeli do revizijskih očitkov v zvezi s pomanjkljivostmi v ponudbi izbranega ponudnika. Navaja, da je iz ponudbe izbranega ponudnika jasno razvidno, na kakšen način ponudnik nastopa in ali je v celoti upošteval zahteve pri referenčnem poslu, zato izpostavljene pomanjkljivosti ocenjuje kot nebistvene. Glede podatkov o emisijah CO2 in NMHC naročnik pojasni, da je v razpisni dokumentaciji prišlo do pomote, saj bi moralo v Obrazcu št. 10 namesto CO2 pisati CO, namesto NMHC pa HC. Izbrani ponudnik je v tem delu prepisal podatke iz tehnične homologacije, zaradi česar podatki niso zavajajoči, naročnik pa teh podatkov tudi ni štel kot pogoj. V zvezi z revizijskimi očitki, ki se nanašajo na nepopolnost ponudbe vlagatelja, naročnik odgovarja, da je v razpisni dokumentaciji bilo jasno navedeno, da ponudnik v obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije, ne sme spreminjati ali popravljati besedila, ki je pripravljeno s strani naročnika in že vpisano v obrazce in da v primeru, da bo naročnik ugotovil, da je ponudnik spreminjal besedilo v obrazcih, bo ponudbo izločil. Naročnik izpostavlja, da je razpisna dokumentacija dopuščala, da je obrazec izdelan oziroma izpolnjen drugače, vendar je moralo v tem primeru besedilo v obrazcu v celoti ustrezati zahtevam naročnika. Naročnik navaja, da je pri preverjanju popolnosti ponudbe vlagatelja ugotovil, da banka v izjavi o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti ni uporabila razpisnega obrazca, ampak je izdala izjavo na svojem obrazcu, ta pa v bistvenem delu odstopa od predpisane vsebine, saj ne navaja, da bo garancijo izdala brezpogojno in plačljivo na prvi poziv. Naročnik ob tem opozarja, da ne drži trditev vlagatelja, da je banka podpisala in žigosala vzorec bančne garancije, saj je vlagatelj predložil podpisan vzorec bančne garancije, a le drugo stran, ne pa tudi prve, v kateri je navedeno, da bo banka izdala vlagatelju garancijo brezpogojno in plačljivo na prvi poziv. Banka se zato po mnenju naročnika ni obvezala, da bo izdala brezpogojno in na prvi poziv plačljivo garancijo, kot je bilo zahtevno v razpisnih pogojih, kar pa, kot je že večkrat poudarila Državna revizijska komisija, pomeni nepopolnost ponudbe. V zvezi z navedbami vlagatelja o kršitvi načela transparentnosti naročnik meni, da bi bilo nepredstavljivo in v nasprotju z načelom gospodarnosti in učinkovitosti, kolikor se naročnik ne bi smel pogajati niti o ceni ponudbe. Naročnik je skladno z zakonom k pogajanju povabil le ponudnika, ki je oddal popolno ponudbo, ne pa tudi vlagatelja, ki ni oddal popolne ponudbe.

Naročnik je z vlogo z dne 11. 9. 2012 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 11. 9. 2012 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Izpostavlja kršitev 9. člena ZJN-2C, glede katere navaja, da dejstva in dokazov ni mogel navesti in predložiti v predrevizijskem postopku, ker je naročnik šele z opravičevanjem svojega ravnanja v odločitvi o zahtevku za revizijo razkril kršitev te določbe. Vlagatelj glede navedbe podatkov o emisijah v Obrazcu št. 10 izbranega ponudnika poudarja, da se je naročnik odločil, da ne bo presojal vsebine posredovanih podatkov ter njihove točnosti in resničnosti, čeprav se pogoji iz razpisne dokumentacije ne morejo spreminjati, razen če naročnik spremembo ustrezno objavi. Vlagatelj v zvezi s predloženim uradnim zaznamkom še pojasni, da gre za njegov interni dokument, zaradi česar se naročnik lahko opredeli le o njegovi vsebini, sicer pa je uradni zaznamek bil sestavljen z namenom, da se zabeležijo vprašanja in odgovori, ki sta jih obe stranki na vpogledu označili za neformalne, zato tudi niso bili vključeni v zapisnik. Vlagatelj dalje nasprotuje ugotovitvi naročnika, da je v ponudbi predložil le drugo stran vzorca bančne garancija in trdi, da je predložil celoten vzorec bančne garancije, druga stran pa je bila podpisana in žigosana s strani banke (kot dokaz vlagatelj prilaga kopijo izjave banke in vzorca bančne garancije). Vlagatelj poudarja, da je bil vzorec bančne garancije sestavni del razpisne dokumentacije, naročnik pa nikjer ni navedel, da ga ni potrebno priložiti ponudbi. Po mnenju vlagatelja je zato iz predložene ponudbe in vzorca bančne garancije razvidno, da se je banka jasno zavezala, da bo izdala bančno garancijo brezpogojno in plačljivo na prvi poziv ter da je dejansko pomotoma prišlo do izpada zahtevanih navedb v izjavi banke. Vlagatelj še izpostavlja, da naročnik pri banki ni preveril, na kakšen način in pod kakšnimi pogoji bo izdala bančno garancijo, v izjavi banke pa tudi ni nikjer navedeno, da bo banka izdala garancijo v skladu s poslovno politiko banke.

Naročnik je dne 13. 9. 2012 opravil vpogled v spis pri Državni revizijski komisiji, in sicer v ponudbo vlagatelja, v izjavo banke za izdajo garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in v vzorec garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, z namenom preveritve utemeljenosti navedb vlagatelja.

Naročnik je po pooblaščencu, z vlogo z dne 20. 9. 2012, podal odgovor na navedbe vlagatelja v vlogi z dne 11. 9. 2012. Pri tem ponovno pojasni razloge za izločitev ponudbe vlagatelja ter izpostavlja, da je v odločitvi o zahtevku za revizijo zatrjeval le, da prva stran vzorca bančne garancije v ponudbi vlagatelja ni bila podpisana, ne drži pa, da prve strani ni bilo priložene v ponudbi. Naročnik se opredeli tudi do navedb vlagatelja glede uradnega zaznamka v zvezi z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika in navedbi podatkov o emisijah v ponudbi izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene pri odločanju o zahtevku za revizijo vpogledala v prejeto dokumentacijo naročnika, iz katere izhaja, da naročnik oddaja javno naročilo po odprtem postopku, v dveh sklopih. Naročnik je v prvem sklopu prejel ponudbi vlagatelja in izbranega ponudnika, kar izhaja iz Zapisnika o odpiranju ponudb z dne 6. 8. 2012. Po opravljenem pregledu ponudb je naročnik izločil ponudbo vlagatelja kot nepopolno, z izbranim ponudnikom, glede katerega je ugotovil, da je oddal popolno ponudbo, je izvedel poganja (ki sicer v ničemer niso spremenila ponudbene vsebine in niso vplivala na odločitev o oddaji naročila) in odločil, da javno naročilo odda izbranemu ponudniku, kar izhaja iz Obvestila o oddaji javnega naročila z dne 10. 8. 2012. Vlagatelj se z navedeno odločitvijo naročnika ne strinja, saj meni, da naročnik njegove ponudbe ne bi smel izločiti kot nepopolne, medtem ko je izbrani ponudnik po mnenju vlagatelja, glede na nepravilnosti v ponudbi, ki jih vlagatelj izpostavlja v zahtevku za revizijo, predložil formalno nepopolno ponudbo.

Državna revizijska komisija je najprej pristopila k obravnavanju revizijskih očitkov, ki se nanašajo na presojo zakonitosti naročnikove ugotovitve o nepopolnosti ponudbe vlagatelja. Kot izhaja iz obrazložitve odločitve o oddaji naročila, je naročnik ugotovil, da naj bi vlagatelj v ponudbi predložil izjavo banke o izdaji bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, ki naj ne bi bila v skladu z vzorcem (Obrazec št. 15), ker ne vsebuje navedbe o tem, da bo banka izdala bančno garancijo "brezpogojno in plačljivo na prvi poziv".

Vprašanje popolnosti ponudb ter naročnikovega ravnanja z nepopolnimi ponudbami je treba presojati z vidika 16. in 21. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) v povezavi s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2. Določba 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 določa, da je popolna ponudba tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Določba 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 določa, da je nepravilna ponudba tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi, ali je ponudbena cena sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona. V skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb (78. člen ZJN-2) izločiti vse ponudbe, ki niso popolne.

ZJN-2 razen tega, da v 6. točki prvega odstavka 71. člena v okviru možne vsebine razpisne dokumentacije določa tudi morebitna finančna ali druga zavarovanja, ne določa posebnih pravil v zvezi s predložitvijo finančnih zavarovanj. Pravilnik o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila (Uradni list RS, št. 25/04 s sprem.), ki je sicer z uveljavitvijo ZJN-2 po njegovem prvem odstavku 111. člena prenehal veljati, vendar se po tretjem odstavku istega člena ZJN-2 do začetka uporabe tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov še nadalje uporablja, če ni s tem zakonom v nasprotju, primeroma našteva vrste zavarovanj, naročniku pa omogoča, da lahko v razpisni dokumentaciji določi tudi druge vrste zavarovanj, če meni, da nudijo zadostno zavarovanje za izpolnitev ponudnikovih obveznosti. Pravilnik še določa, da mora naročnik zahteve glede finančnih zavarovanj (vrsto, način predložitve, višino, roke ter vzorec zavarovanja) določiti že v razpisni dokumentaciji (tretji odstavek 2. člena), ustrezno finančno zavarovanje pa naročnik zahteva od ponudnikov kot sestavni del ponudbene dokumentacije. Če ponudnik ne predloži zahtevanega finančnega zavarovanja, se šteje njegova ponudba kot nepravilna in se obvezno izloči iz nadaljnjega postopka (peti odstavek 2. člena).
Iz navedenih določb izhaja, da je za presojo naročnikovega ravnanja v obravnavanem primeru ključna vsebina naročnikovih zahtev v razpisni dokumentaciji, katere so morali ponudniki upoštevati, zato, da bi jim naročnik priznal popolnost ponudbe.

Zahteve glede potrebnih finančnih zavarovanj za izvedbo predmetnega javnega naročila je naročnik podal v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe, v točki 17. Zavarovanje za resnost ponudbe in zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Glede zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti je naročnik določil naslednje:

"Ponudnik predloži originalno izjavo banke ali zavarovalnice, da bo izdala garancijo za kvalitetno in pravočasno izvedbo del v pogodbenem roku, ki jo bo izbrani izvajalec moral predložiti ob podpisu pogodbe. V nasprotnem primeru lahko naročnik unovči zavarovanje za resnost ponudbe. Izjava se izdaja v skladu z vzorcem bančne garancije (razpisni obrazec št. 15).

Izbrani ponudnik bo moral ob podpisu pogodbe naročniku izročiti bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, v višini 10 % skupne pogodbene vrednosti z DDV, ob podpisu pogodbe, z veljavnostjo do vključno 30. septembra 2017.

Garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti naročnik unovči, če izbrani ponudnik (prevoznik) svojih obveznosti do naročnika ne izpolni skladno s pogodbo, v dogovorjeni kvaliteti, obsegu in roku ali v primeru, da izbrani ponudnik (prevoznik) po svoji krivdi odstopi od pogodbe in v primeru, da naročnik po krivdi izbranega ponudnika (prevoznika) odstopi od pogodbe."

V točki 3. Popolna ponudba je naročnik med drugim podal naslednje zahteve glede obličnosti ponudbenih dokumentov:

"Ponudniki naj pri pripravi ponudbe in izpolnjevanju obrazcev upoštevajo navodila, ki so navedena na posameznem obrazcu.

Ponudnik mora svojo ponudbo izdelati in oddati na izvirniku te prevzete razpisne dokumentacije, ki jo prevzema preko portala javnih naročil ali jo prejme po elektronski pošti. Vsi obrazci in izjave morajo biti datirani, žigosani in podpisani s strani zakonitega zastopnika ponudnika ali s strani pooblaščene osebe ponudnika za podpis ponudbe in je navedena v Obrazcu št. 1 - Ponudba.

Ponudnik v obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije, ne sme spreminjati ali popravljati besedila, ki je pripravljeno s strani naročnika in že vpisano v obrazce. V primeru dvoma se upošteva razpisna dokumentacija in obrazci, ki so objavljeni na portalu javnih naročil v PDF obliki in morebitne odgovore, spremembe in dopolnitve. V primeru, da bo naročnik ugotovil, da je ponudnik spreminjal besedilo v obrazcih (ali morebitne odgovore, spremembe in dopolnitve), ki ga je določil naročnik, bo takega ponudnika izločil.

Če je iz tehničnih razlogov posamezen obrazec izdelan oziroma izpolnjen drugače (npr. s pomočjo računalnika), mora besedilo v obrazcu v celoti ustrezati zahtevam naročnika iz te razpisne dokumentacije, kar pomeni, da mora besedilo obrazca vsebinsko in pomensko ustrezati besedilu na predpisanem obrazcu."

V točki 6. Vsebina ponudbe je naročnik določil, da bo popolna ponudba, ki bo vsebovala obrazce, izjave in dokumente, ki so navedeni v tej točki. Pod zap. št. 18 je naročnik kot obvezni sestavni del ponudbe določil Obrazec št. 15, ki ga je poimenoval kot Izjavo o izročitvi menice za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Iz obrazcev, ki so bili priloga razpisni dokumentaciji, izhaja, da je naročnik pripravil tudi Obrazec št. 15, poimenovan Garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, v katerem je bilo potrebno navesti podatke o banki (zavarovalnici), komitentu, javnem razpisu, naročniku in objavi razpisa, banka pa je morala podati (potrditi) naslednjo izjavo: "da bomo zgoraj navedenemu ponudniku izdali garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10 % pogodbene vrednosti, brezpogojno ter plačljivo na prvi poziv, in sicer na osnovi predložitve ustrezne pogodbe." Izjavo je morala podpisati odgovorna oseba banke. Naročnik je v razpisni dokumentaciji pripravil tudi Vzorec garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti.

Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbo vlagatelja ugotavlja, da je vlagatelj za izpolnitev naročnikove zahteve po predložitvi finančnega zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti predložil izjavo banke, podpisano in žigosano s strani banke, ki je vsebovala potrebne podatke o banki, komitentu (vlagatelju), javnem razpisu, naročniku in objavi razpisa, izjava pa se je glasila: "da vam bomo v primeru, da boste izbrani na javnem razpisu, izdali garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 52.344,09 EUR, in sicer na osnovi predložitve ustrezne pogodbe." Vlagatelj je predložil še Vzorec garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, neizpolnjenega in na koncu (na drugi strani) podpisanega in žigosanega s strani banke.

Iz tako ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je treba pritrditi naročniku v tem, da izjava banke o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, ki jo je predložil vlagatelj, ni v skladu z vsebino vzorca (Obrazec št. 15), saj ne vsebuje navedbe o tem, da bo banka izdala bančno garancijo "brezpogojno in plačljivo na prvi poziv". Iz zahtev v razpisni dokumentaciji namreč jasno izhaja, da so morali ponudniki kot obvezni sestavni del ponudbe predložiti Obrazec št. 15 Garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti ali drugačen dokument (npr. lastno izjavo banko), ki je moral vsebinsko in pomensko ustrezati besedilu na predpisanem obrazcu. Vlagatelj je predložil (lastno) izjavo banke, ki po vsebini odstopa od predpisane vsebine, oziroma ne vsebuje celotne potrebne vsebine in pogojev, posledično temu pa banka naročniku ne daje zagotovila o tem, da bi vlagatelju, kolikor bi bil izbran, izdala potrebno bančno garancijo brez pogojev in plačljivo na prvi poziv. Vlagatelj je torej z navedeno izjavo ravnal ne le v nasprotju s prepovedjo naročnika o nedopustnem spreminjanju ali popravljanju vsebine obrazcev razpisne dokumentacije, temveč je tudi po vsebini predložil dokument, ki ne ustreza naročnikovim zahtevam, ki so bistvenega pomena za zavarovanje dobre izvedbe pogodbenih obveznosti.

Državna revizijska komisija ob tem kot neutemeljenega zavrača argument vlagatelja o tem, da je izpolnil naročnikove zahteve (že oziroma tudi) s tem, ko je, poleg pomanjkljivo izpolnjene izjave banke, predložil še Vzorec bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti (ki ga je pripravil naročnik), ki je na koncu (na drugi strani) podpisan in žigosan s strani banke. Treba je namreč ugotoviti, da naročnik navedenega vzorca ni zahteval kot obvezni sestavni del ponudbe, saj je določil, da bo bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti moral izročiti izbrani ponudnik ob podpisu pogodbe. Naročnik prav tako nikjer ni podal navodil o tem, da bi bilo treba navedeni vzorec bančne garancije izpolniti (česar vlagatelj tudi ni storil) ter da ga mora banka že v tej fazi postopka javnega naročanja podpisati in žigosati (kar je vlagatelj sicer storil). Prav zaradi dejstva, ker vlagatelj vzorca bančne garancije ni izpolnil (in torej iz vzorca sploh ne izhaja, kdo je upravičenec, za katero javno naročilo gre, v kakšni višini idr.), izjava banke o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti pa se tudi nikjer ne sklicuje na navedeni vzorec oziroma njegovo vsebino, je treba zaključiti, da zgolj podpis in žigosanje (neizpolnjenega) vzorca bančne garancije s strani banke ne zavezuje banke, da bo vlagatelju izdala garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti za predmetno javno naročilo, v višini 10 % pogodbene vrednosti, brezpogojno ter plačljivo na prvi poziv. Poleg tega gre še ugotoviti, da ne drži trditev vlagatelja, da je banka v izjavi potrdila, da se izjava izdaja v skladu z vzorcem iz razpisne dokumentacije, saj to v predloženi izjavi ni nikjer razvidno. Predloženi vzorec bančne garancije zato po oceni Državne revizijske komisije ni mogel sanirati ugotovljene napake (pomanjkljivosti) v izjavi banke o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti.

Z vlagateljem pa se tudi ni mogoče strinjati v tem, da bi naročnik zaradi ugotovljene neustreznosti oziroma pomanjkljivosti izjave banke moral vlagatelja pozvati na dopolnitev oziroma pojasnilo ponudbe. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala v svojih odločitvah, se naknadno dopolnjevanje ponudb, ob omejitvah, ki jih ZJN-2 določa v 17. točki prvega odstavka 2. člena ter v 78. členu, lahko nanaša le na formalne, ne pa tudi na vsebinske pomanjkljivosti v ponudbah. Že večkrat je bilo izpostavljeno, da kolikor je iz ponudbenih dokumentov jasno razvidno, da ponudnik določene zahteve iz razpisne dokumentacije v trenutku poteka roka za oddajo ponudb ne izpolnjuje, naknadno dopolnjevanje ponudbe s kasneje nastalimi dejstvi ni dopustno, saj bi takšno ravnanje lahko vodilo do neenakopravne obravnave ponudnikov.

Ker ugotovljena pomanjkljivost v izjavi banke o izdaji o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, tudi po mnenju Državne revizijske komisije, predstavlja vsebinsko pomanjkljivost v ponudbi vlagatelja, katere ni mogoče odpraviti z dopolnitvijo ali pojasnilom ponudbe, naročniku ni mogoče očitati kršitev, ker je ugotovil, da je ponudba vlagatelja iz navedenih razlogov nepopolna (v smislu 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in jo je zato, skladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, izločil iz postopka javnega naročanja. Naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji postavil izrecno pravilo o tem, da kolikor ponudnik izjave banke ne bo predložil v predpisani vsebini, ali bo vsebino obrazcev (tudi izjavo banke) spreminjal ali popravljal, bo ponudnika izločil iz postopka. Državna revizijska komisija zato zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati nezakonitosti naročnikovega ravnanja v zvezi z izločitvijo njegove ponudbe, zato je s tem povezane revizijske očitke kot neutemeljene zavrnila.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi kršitve naročnika, ki se nanašajo na ugotavljanje popolnosti ponudbe izbranega ponudnika in na izvedbo pogajanj z izbranim ponudnikom. Državna revizijska komisija bi, skladno z ustaljeno prakso in upoštevaje načelo enakopravne obravnave ponudnikov, v nadaljevanju lahko obravnavala le tiste revizijske očitke vlagatelja, ki vplivajo na položaj vlagatelja v postopku oddaje javnega naročila in tiste kršitve, s katerimi vlagatelj zatrjuje enake oziroma istovrstne kršitve naročnika.

Kot že ugotovljeno, izvedba pogajanj z izbranim ponudnikom v ničemer ni vplivala na odločitev naročnika o oddaji naročila, saj izbrani ponudnik na pogajanjih ponudbene cene ni spreminjal, zato s tem povezanih revizijskih očitkov Državna revizijska komisija ni presojala. Glede presoje enakih oziroma istovrstnih kršitev, torej ali je naročnik pravilno ugotovil, da je izbrani ponudnik s predloženo ponudbo izpolnil zahteve glede finančnih zavarovanj, oziroma predložitve Obrazca št. 15 Garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, pa je treba ugotoviti, da vlagatelj glede tega v zahtevku za revizijo ni navedel konkretnih kršitev naročnika in s tem povezanih dejstev, ampak je zgolj izpostavil Vzorec garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in ga priložil kot dokaz (Priloga 6), katerega, kot že ugotovljeno, naročnik niti ni zahteval kot obvezni sestavni del ponudbene dokumentacije. Državna revizijska komisija zato tudi v tem delu ni presojala zakonitosti naročnikovega ravnanja.

Državna revizijska komisija ob vsem ugotovljenem zaključuje, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovega ravnanja v nasprotju z ZJN-2, v povezavi s pravili in zahtevami iz razpisne dokumentacije, zato je zahtevek za revizijo vlagatelja, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila, saj je ugotovila, da naročnik, ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo, ne bi sprejel drugačne odločitve.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 24. 9. 2012


Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija
Članica Državne revizijske komisije













Vročiti:
- Občina Bled, Cesta svobode 13, Bled
- Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana
- Alpetour - Potovalna agencija, d.d., Mirka Vadnova 8, Kranj
- Avtoprevozništvo Martin - Valentina Frelih, s.p., Goropeke 10, Žiri
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv, tu

Natisni stran