018-249/2012 Elektro Primorska, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 31., 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata, ter mag. Nataše Jeršič in Sonje Drozdek-Šinko, kot članic senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje naročila "Izvajanje geodetskih storitev za SN in NN objekte v Elektro Primorski" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj VBS, d. o. o., Lucija, Obala 125, Portorož (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ELEKTRO PRIMORSKA, d. d., Erjavčeva ulica 22, Nova Gorica (v nadaljevanju: naročnik), dne 14. 09. 2012

odločila:

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 27. 07. 2012 se v delu, v katerem vlagatelj zatrjuje naročnikove kršitve, ki se nanašajo na obvestilo o izbiri ponudnika v sklopu številka 2 in v sklopu številka 3, zavrne.

2. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 27. 07. 2012 se v delu, v katerem vlagatelj zatrjuje naročnikove kršitve, ki se nanašajo na obvestilo o izbiri ponudnika v sklopu številka 1 in v sklopu številka 4, zavrže.

3. Vlagateljev predlog za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 20. 12. 2011 sprejel dokument, poimenovan "ZAHTEVNICA ZA PRIČETEK POSTOPKA ODDAJE NAROČILA" (v nadaljevanju: naročilo). Obvestilo o naročilu za oddajo predmetnega naročila je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 21. 05. 2012 (pod številko objave JN5333/2012), istega dne pa je bilo na Portalu javnih naročil (pod številko objave JN5355/2012) objavljeno tudi obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku.

Naročnik je dne 10. 07. 2012 sprejel "OBVESTILO O IZBIRI PONUDNIKA", številka 5333/2012 (v nadaljevanju: obvestilo o izbiri ponudnika), iz katerega med drugim izhaja, da se zadevno naročilo v sklopih številka 1, 2, 3 in 4 odda ponudniku "GEO-BIRO d.o.o.Nova Gorica", čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Obvestilo o izbiri ponudnika je vlagatelj prejel dne 16. 07. 2012.

Naročnik je dne 27. 07. 2012 prejel vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 27. 07. 2012 (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo), v katerem vlagatelj naročniku oziroma Državni revizijski komisiji predlaga, da razveljavi obvestilo o izbiri ponudnika in vsa nadaljnja ravnanja "v tem postopku oddaje javnega naročila", predlaga pa tudi, da mu naročnik povrne stroške postopka.

V zahtevku za revizijo vlagatelj najprej zatrjuje, da je glede na ceno izbranega ponudnika, ki jo je ta v posameznih sklopih ponudil v postavki 1.1. (izdelava geodetskega načrta za fazo izdelave PGD za elektroenergetske objekte) do 1000 m², "slednja neobičajno nizka ter za to ceno ni mogoče izvesti razpisanih del v postavki", kar vpliva na celotno ponudbeno vrednost, točkovanje in razvrstitev ponudb. Po zatrjevanju vlagatelja je posledica cene, ki jo je izbrani ponudnik v posameznih sklopih ponudil v postavki 1.1., neobičajno nizka cena celotne ponudbe za posamezen sklop. Kot naslednje vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da na predpisanem obrazcu v ponudbi izbranega ponudnika, naslovljenem "priloga 5.1.", nekateri deli niso izpolnjeni, brez popolne izpolnitve tega obrazca pa reference ni mogoče preveriti. V nadaljevanju zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje tudi, da preostali dve referenci (od treh) ne ustrezata zahtevam razpisne dokumentacije, saj "storitve iz referenc niso enakovredne razpisanim". Gradnja fekalne kanalizacije oziroma geodetski načrti za projektiranje vodovoda po zatrjevanju vlagatelja namreč nista enakovredni storitvi izvajanja geodetskih storitev za SN in NN objekte "v Elektro Primorski", saj gre pri slednji za elektroenergetske projekte.

Dne 09. 08. 2012 je naročnik prejel vlogo izbranega ponudnika z dne 08. 08. 2012, poimenovano "IZJASNITEV IZBRANEGA PONUDNIKA NA ZAHTEVEK ZA REVIZIJO", skupaj s prilogami (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). V izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo izbrani ponudnik z utemeljevanjem zavrača vse vlagateljeve navedbe v zahtevku za revizijo.

Naročnik je dne 20. 08. 2012 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, zavrnil pa je tudi zahtevek vlagatelja "po povrnitvi vseh stroškov revizijskega postopka" (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik glede postavke 1.1. (oziroma cene) v ponudbi izbranega ponudnika ugotavlja, da se je "z obrazložitvijo ponudnika GEO-BIRO strinjal", obenem pa dodaja, da postavka 1.1. (ponudbe) ni bistvena in odločilna. V navezavi na zatrjevanja vlagatelja, katera se nanašajo na reference izbranega ponudnika, ki jih uveljavlja v postopku oddaje zadevnega naročila, naročnik ugotavlja, da
- vlagateljeva trditev, da naročnik ni mogel preveriti referenc, ne drži. Navedbe vlagatelja se namreč nanašajo prav na reference naročnika "Elektro Primorske in je naročnik le-te lahko preveril pri samem sebi", posledično pa izbranega ponudnika ni bilo potrebno pozivati na dopolnitev njegove ponudbe,
- tudi preostali dve referenci ustrezata zahtevam v razpisni dokumentaciji in "sta zajeti v Enotni klasifikaciji vrst objektov" [â??] "pod oznako CC-SI 22, pod klasifikacijo CC-SI 2223 Cevovodi za odpadno vodo, CC-SI 22231 Cevovodi za odpadno vodo, kanalski vodi za odvajanje odpadne in padavinske vodeâ??".

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj prejel dne 23. 08. 2012.

Naročnik je v prilogi spremnega dopisa z dne 23. 08. 2012, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka tega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom številka 108-249/2012, z dne 27. 08. 2012, pozvala na dopolnitev oziroma odstop (manjkajoče) dokumentacije, dne 03. 09. 2012 pa je prejela naročnikov dopis z dne 31. 08. 2012, skupaj s prilogami.

Državna revizijska komisija je dne 29. 08. 2012 prejela vlagateljevo vlogo z dne 24. 08. 2012, poimenovano "VLOGA V SKLADU S PETIM ODSTAVKOM 29. ČLENA ZPVPJN" (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V omenjeni vlogi vlagatelj v celoti nasprotuje razlogom za zavrnitev (zahtevka za revizijo) in v celoti vztraja pri svojem zahtevku za revizijo, obenem pa se opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo.

Po pregledu in proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje tega naročila, proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 31., 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da se izbrani ponudnik v svoji izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (drugi odstavek na zadnji strani) med drugim sprašuje, ali je bil vlagateljev zahtevek za revizijo "res oddan pravočasno". Glede na navedeno, pa tudi ob upoštevanju dejstva, da Državna revizijska komisija po prejemu zahtevka za revizijo že na podlagi zakona (to je določbe prve alinee prvega odstavka 31. člena ZPVPJN) preveri, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno (in pri naročniku), je Državna revizijska komisija v nadaljevanju pristopila k ugotavljanju pravočasnosti vlagateljevega zahtevka za revizijo.

Iz petega odstavka 25. člena ZPVPJN, ki je v konkretnem primeru pravno relevanten za odločitev o pravočasnosti vlagateljevega zahtevka za revizijo, izhaja, da je po odločitvi o oddaji javnega naročila rok za vložitev zahtevka za revizijo osem delovnih dni od prejema te odločitve.

Državna revizijska komisija je ob vpogledu v odstopljeno dokumentacijo predmetne zadeve ugotovila, da je bilo obvestilo o izbiri ponudnika (kot izhaja iz podatkov na poštni povratnici) vlagatelju vročeno dne 16. 07. 2012. Glede na navedeno je bil ob upoštevanju petega odstavka 25. člena ZPVPJN zadnji dan roka za vložitev zahtevka za revizijo v konkretnem primeru četrtek, 26. 07. 2012. Kot izhaja iz Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.; v nadaljevanju: ZPP), kateri se v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku uporablja glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja (prvi odstavek 13. člena ZPVPJN), se namreč v primeru, če je rok določen po dnevih, dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, ne všteje, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan (drugi odstavek 111. člena ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

Kot izhaja iz popisa oddanih pošiljk, ki je priloga odločitve o zahtevku za revizijo, je vlagatelj zahtevek za revizijo priporočeno na pošto oddal dne 26. 07. 2012. Vsebinsko enak podatek izhaja tudi iz poštne povratnice, ki je priloga odločitve o zahtevku za revizijo.

Če je vloga vezana na rok, se šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena (prvi oziroma drugi odstavek 112. člena ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

Ker je vlagatelj svoj zahtevek za revizijo na pošto priporočeno oddal dne 26. 07. 2012, torej zadnji dan roka za vložitev zahtevka za revizijo, dan oddaje na pošto pa se šteje za dan njegove izročitve naročniku (na katerega je naslovljen), je v konkretnem primeru potrebno zaključiti, da je vlagatelj svoj zahtevek za revizijo v konkretnem primeru vložil pravočasno, to je v osmih delovnih dneh od prejema obvestila o izbiri ponudnika.

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku oziroma Državni revizijski komisiji predlaga, da razveljavi obvestilo o izbiri ponudnika in vsa nadaljnja ravnanja "v tem postopku oddaje javnega naročila". Ker iz obvestila o izbiri ponudnika izhaja, da je naročnik z njim izbral ponudnika za vsakega od sklopov predmeta naročila, ki ga v postopku oddaje zadevnega naročila oddaja, vlagatelj pa v zahtevku za revizijo zahteva razveljavitev obvestila o izbiri ponudnika v celoti, ne pa zgolj v delih, ki se nanašajo na posamezen sklop, je Državna revizijska komisija (v povezavi s preostalo vsebino zahtevka za revizijo) zaključila, da vlagatelj zahtevek za revizijo vlaga zoper obvestilo o izbiri ponudnika v vsakem od sklopov.

Kot izhaja iz razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega naročila je naročnik predmet naročila razdelil v štiri sklope, kot izhaja iz zapisnika o odpiranju ponudb, obvestila o izbiri ponudnika in vlagateljeve ponudbe pa je vlagatelj svojo ponudbo predložil le v sklopih številka 2 in 3. Ker vlagatelj svoje ponudbe v sklopih številka 1 in 4 ni preložil, mu za vložitev zahtevka za revizijo zoper obvestilo o izbiri ponudnika v delu, ki se nanaša na sklopa številka 1 in 4, ni mogoče priznati aktivne legitimacije (14. člen ZPVPJN). Vlagatelj namreč ni izkazal ne interesa za dodelitev naročila v sklopih številka 1 in 4, saj v omenjenih dveh sklopih ni oddal pravočasne ponudbe (drugi odstavek 14. člena ZPVPJN, v povezavi s prvim odstavkom istega člena), ne tega, da mu je ali bi mu lahko glede sklopov številka 1 in 4 z domnevno naročnikovo kršitvijo nastala škoda (prvi odstavek 14. člena ZPVPJN). V posledici navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo v delu, v katerem vlagatelj zatrjuje naročnikove kršitve, ki se nanašajo na obvestilo o izbiri ponudnika v sklopu številka 1 in v sklopu številka 4, zavrgla, saj zahtevka za revizijo v izpostavljenem delu ni vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN (tretji odstavek 31. člena ZPVPJN, v povezavi s tretjo alineo prvega odstavka 31. člena in 14. členom ZPVPJN).

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija pristopila k vsebinskemu odločanju o vlagateljevem zahtevku za revizijo.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej zatrjuje, da je glede na ceno izbranega ponudnika, ki jo je ta v posameznih sklopih ponudil v postavki 1.1. (izdelava geodetskega načrta za fazo izdelave PGD za elektroenergetske objekte) do 1000 m², "slednja neobičajno nizka ter za to ceno ni mogoče izvesti razpisanih del v postavki", kar vpliva na celotno ponudbeno vrednost, točkovanje in razvrstitev ponudb. Po zatrjevanju vlagatelja je posledica cene, ki jo je izbrani ponudnik v posameznih sklopih ponudil v postavki 1.1., neobičajno nizka cena celotne ponudbe za posamezen sklop.

Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS) institut neobičajno nizke ponudbe normira v svojem 50. členu. Državna revizijska komisija je v svojih odločitvah že večkrat zapisala, da se določilo 50. člena ZJNVETPS (neobičajno nizka ponudba) nanaša (le) na tiste procesne položaje, v katerih želi naročnik ponudbo, ki je (neobičajno) nizka oziroma vsebuje (neobičajno) nizko ceno, zavrniti. Varstvo takšnih ponudnikov je uveljavljeno z vnaprejšnjim zagotovilom, da lahko dokažejo, da njihova ponudba kljub temu, da je nizka, oziroma kljub nizki ceni (še vedno) zagotavlja uspešno izvedbo javnega naročila. Glavni namen postopka, normiranega v 50. členu ZJNVETPS, je v tem, da se ponudbe ponudnika, ki je nizka oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila, ne izloči iz postopka oddaje javnega naročila, ne da bi imel ponudnik, ki je takšno ponudbo predložil, možnost obrazložiti vsebino svoje ponudbe, ki naj bi se zdela neobičajno nizka. Določba 50. člena ZJNVETPS je torej namenjena varstvu ponudnika, ki je predložil ponudbo, za katero je naročnik ocenil, da s svojo ceno ali načinom izvedbe bistveno odstopa od primerljivih tržnih cen oziroma uveljavljene prakse, oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila, ter jo zato želi zavrniti. V skladu z ZJNVETPS ima naročnik pravico, da takšno ponudbo zavrne, vendar šele potem, ko se je z uporabo postopka, predpisanega v 50. členu ZJNVETPS, na podlagi naknadnih pojasnil prizadetega ponudnika prepričal, da je njegov sum o neobičajno nizki ceni (ponudbi) utemeljen.

V konkretnem primeru je naročnik izbranega ponudnika po prejemu njegove ponudbe s pozivom z dne 26. 06. 2012, poimenovanim "Dodatna pojasnila glede ponudbe za izvajanje geodetskih storitev za SN in NN objekte v Elektro Primorski", znak naročnika af/af (v nadaljevanju: poziv z dne 26. 06. 2012), obvestil, da je po njegovem mnenju v vsakem od sklopov "v točki 1.1." ponudil neobičajno nizko ceno, obenem pa na podlagi 50. člena ZJNVETPS od izbranega ponudnika zahteval, da v roku 8 dni ponujeno ceno za omenjeno postavko (točko) vrednostno utemelji z analizo cene. Izbrani ponudnik je naročnikov poziv z dne 26. 06. 2012 prejel dne 27. 06. 2012, dne 04. 07. 2012 (torej v postavljenem roku) pa je naročnik prejel dokument izbranega ponudnika z dne 02. 07. 2012, poimenovan "Dodatna pojasnila glede ponudbe za izvajanje geodetskih storitev za SN in NN objekte v Elektro Primorski" (v nadaljevanju: dopis z dne 02. 07. 2012). Omenjeni dopis z dne 02. 07. 2012 po vsebini predstavlja odziv izbranega ponudnika na naročnikov poziv z dne 26. 06. 2012.

Ob preverjanju vsebine dopisa z dne 02. 07. 2012 (pojasnil izbranega ponudnika) je naročnik očitno ugotovil, da ga pojasnila izbranega ponudnika prepričajo, saj je na podlagi prejetih pojasnil izbranega ponudnika pri njem odpadel dvom o možnosti izpolnitve naročila (tudi v postavki 1.1.), v posledici pa je zaključil, da ponudba izbranega ponudnika ni neobičajno nizka. Naročnik namreč po preverjanju vsebine dopisa z dne 02. 07. 2012 (pojasnil izbranega ponudnika) ponudbe izbranega ponudnika (kot to izhaja tudi iz obvestila o izbiri ponudnika) ni več želel zavrniti, temveč jo je sprejel in izbral kot (naj)ugodnejšo izmed prejetih ponudb, kar potrjuje tudi naročnikova navedba v odločitvi o zahtevku za revizijo (na strani 3), v kateri je naročnik zapisal, da se je "z obrazložitvijo ponudnika GEO-BIRO strinjal". Da je naročnik "upošteval njegovo pojasnilo" (to je pojasnilo izbranega ponudnika) v svojem zahtevku za revizijo (četrti odstavek na strani 8) upravičeno ugotavlja tudi vlagatelj.

Sledeč ustaljeni praksi Državne revizijske komisije je presojo, ali je ponudnik, v zvezi s ponudbo katerega se je pri naročniku pojavil dvom glede neobičajne nizka cene, tekom inter partes postopka pojasnjevanja ponudbe ta dvom ovrgel ali ne, šteti kot naročnikovo avtonomno odločitev, kot tako pa je s tem povezano šteti tudi končno presojo naročnika, ali bo takšno ponudbo zavrnil kot neobičajno nizko ali ne. V omenjeno odločitev, ki sodi v sfero naročnikove odgovornosti za lastno poslovanje, vlagatelj (ne glede na pri tem uporabljeno argumentacijo) ni upravičen posegati, izpostavljene naročnikove odločitve pa s svojo presojo ne more nadomestiti niti Državna revizijska komisija. Omenjenega zaključka iz doslej pojasnjenih razlogov ne spreminja niti zatrjevanje vlagatelja v zahtevku za revizijo (tretji odstavek na strani 8), da "gre za neobičajno nizko ceno v ponudbi izbranega ponudnika tudi zato, ker je izbrani ponudnik ne more pojasniti".

Iz razloga, ker presoja oziroma ugotovitev naročnika, da ga pojasnila izbranega ponudnika prepričajo (na njihovi podlagi pa je pri njem odpadel dvom o možnosti izpolnitve naročila), predstavlja njegovo poslovno odločitev, ki sodi v sfero njegove odgovornosti za lastno poslovanje, Državna revizijska komisija pa je ne more nadomestiti s svojo presojo, se Državna revizijska komisija ni spuščala v presojo, ali je izbrani ponudnik s svojim dopisom z dne 02. 07. 2012 v zadostni meri utemeljil (nizko) ponujeno ceno (v postavki 1.1.). Odločitev o tem je namreč avtonomna odločitev naročnika. Glede na navedeno in ob upoštevanju dosedanjih zaključkov
- so za rešitev konkretne zadeve pravno nerelevantna vlagateljeva zatrjevanja v zahtevku za revizijo, med drugim tudi zatrjevanje (zadnji odstavek na strani 6 zahtevka za revizijo), da bi naročnik "po prejemu pojasnil izbranega ponudnika MORAL ZAKLJUČITI, da je takšna ponudba neobičajno nizka (oz. nenavadno nizka)",
- je Državna revizijska komisija (iz razloga pravne nerelevantnosti za rešitev konkretne zadeve) zavrnila izvedbo dokaznih predlogov, ki jih v zahtevku za revizijo podaja vlagatelj (ponavlja pa jih v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo).

V navezavi na zatrjevanje vlagatelja v zahtevku za revizijo, da "v kolikor ni neobičajno nizka ponudba izbranega ponudnika v vseh sklopih za postavko" 1.1., "potem nikoli ne more biti označena kot neobičajno nizka nobena ponudba, oddana v kateremkoli postopku oddaje javnega naročila", Državna revizijska komisija še pripominja, da naročnik dejstvo, ali je ponudba neobičajno nizka, presoja v vsakokratnem postopku oddaje (javnega) naročila posebej in ločeno. Če neka ponudba ni opredeljena za neobičajno nizko v enem postopku oddaje (javnega) naročila, to še ne pomeni, da "potem nikoli ne more biti označena kot neobičajno nizka nobena ponudba, oddana v kateremkoli postopku oddaje javnega naročila".

V navezavi na zatrjevanja vlagatelja, da njegove zaključke iz zahtevka za revizijo potrjujeta tudi odločitvi Državne revizijske komisije številka 018-277/03-21-2028 oziroma številka 018-13/04-22-189, Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta bili omenjeni odločitvi sprejeti na podlagi drugega zakona, to je takrat veljavnega Zakona o javnih naročilih (ZJN-1; Uradni list RS, št. 39/2000 in sprem.), na podlagi pravne norme, ki se vsebinsko razlikuje od norme 50. člena ZJNVETPS, pa tudi ob upoštevanju takratnega dejanskega stanja (ki ni enako tokratnemu). Že iz omenjenega razloga omenjeni odločitvi Državne revizijske komisije za rešitev predmetne zadeve nista pravno relevantni. Dosedanjih zaključkov Državne revizijske komisije ne spreminja niti sklicevanje vlagatelja na sodbo Sodišča (Evropske Unije), dne 29. 03. 2012 sprejeto v zadevi številka C 599/10, SAG ELV Slovensko a.s. in nekateri ostali proti Ăšrad pre verejnĂ" obstarávanie.

Naročnik tudi ni, kot to v zahtevku za revizijo (četrti odstavek na strani 8) zatrjuje vlagatelj, "očitno privilegiral izbranega ponudnika, saj je upošteval njegovo pojasnilo, čeprav pojmovno te razlike ni mogoče pojasniti, po drugi strani pa vlagatelja (ki je oddal ponudbo pošteno, v celoti v skladu z določili razpisa) ni pozval na pojasnilo njegove ponudbe v tem delu". Dejanski stanji, ki ju navaja vlagatelj, se namreč med seboj razlikujeta, naročnik pa je v konkretnem primeru ravnal vsakemu dejanskemu stanju primerno različno. Ker vlagateljeva ponudba (v postavki 1.1.) po mnenju naročnika ni bila neobičajno nizka, vlagatelja (za razliko od izbranega ponudnika) tudi (upravičeno) ni "pozval na pojasnilo njegove ponudbe v tem delu".

Glede na vse doslej navedeno tudi ni mogoče slediti vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo (na strani 9) zaključuje, da je naročnik "ravnal diskriminatorno z očitnim namenom favoriziranja izbranega ponudnika".

V posledici navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni uspel izkazati oziroma dokazati, da je naročnik s svojim ravnanjem kršil določbe razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega naročila oziroma določbe ZJNVETPS.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo kot naslednje zatrjuje, da na predpisanem obrazcu v ponudbi izbranega ponudnika, naslovljenem "priloga 5.1.", nekateri deli niso izpolnjeni, brez popolne izpolnitve tega obrazca pa reference ni mogoče preveriti.

Naročnik je v točki 2.3. oziroma v točki 2.3.4. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil, da mora ponudnik za popolnost ponudbe med drugim predložiti tudi vse zahtevane dokumente iz točke 2.11. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, ponudbe, ki ne bodo popolne, pa bodo v skladu s 84. členom ZJNVETPS izločene iz postopka. V točki 2.9.2. oziroma v točki 2.9.3. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je naročnik nadalje določil, da bo pri ocenjevanju upošteval popolnost ponudbe (točka 2.3.) glede na razpisane pogoje v razpisni dokumentaciji, pa tudi, da bo sposobnost ponudnikov ugotavljal na podlagi predloženih dokumentov v točki 2.11. iz Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. Ponudniki so morali v ponudbi priložiti obrazce izjav in druge dokumente, ki so potrebni za popolnost ponudbe (skladno s točko 2.3 razpisne dokumentacije), v želenem vrstnem redu (poglavje "6. PRILOGE" razpisne dokumentacije).

V točki 2.11. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je naročnik določil, da mora ponudnik kot dokazila o njegovi sposobnosti med drugim predložiti tudi Seznam priloženih referenc (PRILOGA 5) in Potrdilo o referencah ponudnika za storitev (PRILOGA 5.1.). Z navedenimi listinami ponudnik dokazuje, da je usposobljen za izvedbo geodetskih storitev za linijske gradbeno inženirske objekte (CC-SI 22). Naročnik je namreč v podtočki 12 točke 2.11. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe zapisal sledeče:
"Seznam o že izvedenih storitvah (enakovrednih razpisanim) v času od 01.04.2009 do roka oddaje ponudbe. Najmanj eno pozitivno potrjeno referenco s strani ponudnikovih naročnikov .

Naročnik bo upošteval, da je ponudnik usposobljen za izvedbo geodetskih storitev za linijske gradbeno inženirske objekte (CC-SI 22) , če priloži ponudbi reference, da je opravljal take storitve od 01.04.2009 do roka oddaje ponudbe v skupni vrednosti najmanj 30.000 EUR .".

V prilogi 5.1., poimenovani "POTRDILO O REFERENCAH PONUDNIKA ZA STORITEV", je naročnik med drugim na črtah predvidel tudi vpis naslednjih podatkov:
- "Kontaktna oseba naročnika: , tel: _",
- "Ta potrdilo je sestavni del in priloga ponudbe, s katero se podjetje _ prijavlja na javni razpis naročnika Elektro Primorska d.d. za Izvajanje geodetskih storitev za SN in NN objekte v Elektro Primorski objavljen na portalu javnih naročil dne _ pod št.ob. _".

Ob upoštevanju navedenega je Državna revizijska komisija sledila dokaznemu predlogu vlagatelja in opravila "vpogled v ponudbo izbranega ponudnika". Pri vpogledu v potrdilo o referencah, ki ga kot spornega v svojem zahtevku za revizijo izpostavlja vlagatelj in se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija ugotovila, da v njem dejstva (podatki) na nekaterih črtah, kjer je to predvideno, niso navedeni. Smiselno enak zaključek je v odločitvi o zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 3) napravil tudi naročnik, saj je zapisal, da "je pri pregledu ponudbe ugotovil, da je sicer res šlo za formalno nepopolno ponudbo, saj" izbrani ponudnik "obrazca Priloga 5.1 ni izpolnil v celoti".

Kot izhaja iz določb ZJNVETPS je popolna tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (17. točka 2. člena ZJNVETPS), formalno nepopolna pa je tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna (18. točka 2. člena ZJNVETPS).

V konkretnem primeru se referenčnih del ni upoštevalo pri izračunu doseženega števila točk po merilu (poglavje "3. MERILA ZA OCENJEVANJE PONUDB" razpisne dokumentacije), v posledici česar Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ponudba izbranega ponudnika v izpostavljenem delu (formalno) nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Manjkajoči podatki namreč tudi ne predstavljajo vsebine referenčnih storitev, ki iz omenjenega potrdila o referencah izhajajo.

V kolikor naročnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, mora dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe, vendar pa naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti (del prvega odstavka 82. člena ZJNVETPS).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je dejstva, ki na potrdilu o referencah, ki ga kot spornega v svojem zahtevku za revizijo izpostavlja vlagatelj in se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika (geodetske storitve v letih od 2009 do 2012), manjkajo, v konkretnem primeru lahko preveril naročnik sam:
- manjkajoče dejstvo (podatek) o podjetju, ki se prijavlja na zadevni javni razpis (zadevno naročilo) zadevnega naročnika je namreč vpisano na istem potrdilu za besedilom "Potrjujemo, da je ponudnik :", pa tudi na več drugih listinah v ponudbi izbranega ponudnika,
- manjkajoče dejstvo (podatek) o številki objave in datumu objave zadevnega javnega razpisa (zadevnega naročila) je namreč razvidno že iz prve strani ponudbe izbranega ponudnika, kjer je zapisano "Oznaka naročila: JN5333/2012 z dne 21.5.2012", pa tudi iz javne objave obvestila o zadevnem (javnem) naročilu na Portalu javnih naročil. Dejstvo, da je predmet naročila, na katerega se izbrani ponudnik prijavlja in v katerem izbrani ponudnik prilaga vlagatelju sporno potrdilo o referencah, "Izvajanje geodetskih storitev za SN in NN objekte v Elektro Primorski", je prav tako jasno, saj je na omenjenem potrdilu o referencah citirani predmet naročila jasno zapisan, prav tako pa se ujema s predmetom naročila, kot izhaja iz točke II.1.1) objave obvestila o zadevnem (javnem) naročilu (številka objave: JN5333/2012, datum objave: 21. 5. 2012) na Portalu javnih naročil.

Ker je (pravna) oseba, ki na omenjenem potrdilu o referencah (izbranemu ponudniku) potrjuje uspešno opravljene referenčne storitve, prav naročnik, ki oddaja zadevno naročilo, je naročnik v konkretnem primeru lahko sam preveril tudi manjkajoče dejstvo (podatek) o kontaktni osebi in (njenem) telefonu na potrdilu o referencah, ki ga kot spornega v svojem zahtevku za revizijo izpostavlja vlagatelj in se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika. Naročnik je namreč tisti, ki v konkretnem primeru (praviloma) razpolaga z dokumentacijo omenjenega referenčnega posla oziroma omenjene referenčne storitve. Poleg tega ne gre prezreti, da je podatek o kontaktni osebi in (njenem) telefonu na referenčnem potrdilu v prvi vrsti namenjen temu, da naročnik, ki v postopku oddaje javnega naročila zahteva referenčno potrdilo, vsebino referenčnega potrdila (preko kontaktne osebe) lahko preveri pri subjektu, ki je referenčno potrdilo potrdil, slednji subjekt pa je v konkretnem primeru prav naročnik. Manjkajoče dejstvo (podatek) o kontaktni osebi in (njenem) telefonu je v konkretnem primeru naročnik še toliko bolj lahko preveril ob upoštevanju dejstva, da iz zadnje vrstice besedila žiga, ki je odtisnjen na omenjenem potrdilu o referencah, izhaja številka 22, ki omogoča konkretizacijo manjkajočih dejstev (podatkov) o kontaktni osebi in (njenem) telefonu. Glede na navedeno je slediti naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 3) zatrjuje, da se vlagateljeve navedbe "nanašajo prav na reference naročnika Elektro Primorske", naročnik pa je "le-te lahko preveril pri samem sebi", obenem pa dodaja, da posledično "ni bilo potrebno pozivati ponudnika na dopolnitev ponudbe v skladu z 82. členom ZJNVETPS. Naročnik je referenco" [â??] "preveril z interno kontrolo preko fakturne knjige po poslovnem partnerju. Izkušnje z opravljeno storitvijo pa je preveril pri osebi - izdajatelju referenc, ki je zavedena pod zaporedno številko žiga podjetja Elektro Primorska d.d. pod številko 22". Citiranemu zatrjevanju vlagatelj v svoji opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo konkretizirano ne oporeka.

Ker je ponudba izbranega ponudnika v izpostavljenem delu formalno nepopolna (18. točka 2. člena ZJNVETPS), naročnik pa od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti (del prvega odstavka 82. člena ZJNVETPS), Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni uspel izkazati oziroma dokazati, da je naročnik kršil določbe razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega naročila oziroma določbe ZJNVETPS, ko od izbranega ponudnika v izpostavljenem delu ni zahteval dopolnitve njegove ponudbe, njegove ponudbe pa tudi ni izločil kot nepopolne (prvi odstavek 84. člena ZJNVETPS, v povezavi s 17. oziroma 18. točko 2. člena ZJNVETPS). Čeprav na že večkrat omenjenem potrdilu o referencah v ponudbi izbranega ponudnika manjka dejstvo (podatek) o kontaktni osebi in (njenem) telefonu, je namreč naročnik (lahko) pri svojih službah oziroma pooblaščeni osebi sam preveril "[i]zkušnje" izbranega ponudnika "z opravljeno storitvijo", v posledici pa je lahko zaključil tudi, ali so bile storitve, kot izhajajo iz vlagatelju spornega potrdila o referencah, uspešno opravljene, in, ali je izbrani ponudnik s tem zadostil namenu izkazovanja njegove tehnične sposobnosti (ki je v tem, da si naročnik pridobi ponudnika, ki je v preteklosti primerljiv posel že uspešno izvedel). Smiselno zelo podoben zaključek je ob primerljivem dejanskem stanju Državna revizijska komisija napravila tudi v svojem sklepu številka 018-249/2011-5. Vlagatelj v konkretnem primeru v zahtevku za revizijo dejstva, da morebiti referenčnih storitev, kot izhajajo iz omenjenega referenčnega potrdila v ponudbi izbranega ponudnika, izbrani ponudnik ni opravil ali da te v kakršnemkoli drugem smislu niso (vsebinsko) ustrezne zahtevam razpisne dokumentacije, tudi sicer ne zatrjuje.

Državna revizijska komisija v navezavi na navedeno dokaznih predlogov, kot jih v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo podaja vlagatelj, ni izvedla, saj je dejansko stanje, relevantno za rešitev konkretne zadeve, jasno že na podlagi listinskih dokazov.

V nadaljevanju zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da preostali dve referenci (od treh) ne ustrezata zahtevam razpisne dokumentacije, saj "storitve iz referenc niso enakovredne razpisanim". Gradnja fekalne kanalizacije oziroma geodetski načrti za projektiranje vodovoda po zatrjevanju vlagatelja namreč nista enakovredni storitvi izvajanja geodetskih storitev za SN in NN objekte "v Elektro Primorski", saj gre pri slednji za elektroenergetske projekte.

Iz razloga, ker
- je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval najmanj eno pozitivno potrjeno referenco s strani ponudnikovih naročnikov (podtočka 12 točke 2.11. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe),
- vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah ni uspel izkazati oziroma dokazati, da je naročnik kršil določbe razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega naročila oziroma določbe ZJNVETPS, ko od izbranega ponudnika v navezavi na potrdilo o referencah za geodetske storitve v letih od 2009 do 2012 ni zahteval dopolnitve njegove ponudbe, niti ni izkazal oziroma dokazal, da izbrani ponudnik morebiti za naročnika v letih od 2009 do 2012 ni opravil omenjenih geodetskih storitev ali te referenčne storitve v kakršnemkoli drugem smislu niso (vsebinsko) ustrezne zahtevam razpisne dokumentacije,
- v posledici vlagatelj v zahtevku za revizijo (tretji odstavek na strani 11) in v njegovih mejah ni uspel izkazati oziroma dokazati, da "izbrani ponudnik ni predložil nobene reference, ki bi ustrezala določilom razpisne dokumentacije",
Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni vsebinsko presojala vlagateljevega zahtevka za revizijo v delu, v katerem vlagatelj zatrjuje, da preostali dve referenci (od treh) ne ustrezata zahtevam razpisne dokumentacije, saj "storitve iz referenc niso enakovredne razpisanim". Vsebinska presoja izpostavljenega dela vlagateljevega zahtevka za revizijo namreč ne bi mogla več vplivati na ugotovitev, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil potrdilo o referencah za geodetske storitve v letih od 2009 do 2012, glede katerega vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah ni uspel izkazati oziroma dokazati, da je naročnik kršil določbe razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega naročila oziroma določbe ZJNVETPS, ko od izbranega ponudnika v izpostavljenem delu ni zahteval dopolnitve njegove ponudbe, njegove ponudbe pa tudi ni izločil kot nepopolne (prvi odstavek 84. člena ZJNVETPS, v povezavi s 17. oziroma z 18. točko 2. člena ZJNVETPS). Glede na navedeno vsebinska presoja vlagateljevega zahtevka za revizijo v delu, v katerem vlagatelj zatrjuje, da preostali dve referenci (od treh) ne ustrezata zahtevam razpisne dokumentacije, saj "storitve iz referenc niso enakovredne razpisanim", tudi v ničemer ne bi vplivala na predmetno odločitev Državne revizijske komisije, kot je razvidna iz 1. točke izreka tega sklepa.

Ob upoštevanju vsega doslej navedenega je Državna revizijska komisija na podlagi prvega odstavka 39. člena ZPVPJN odločila, da se vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 27. 07. 2012 v delu, v katerem vlagatelj zatrjuje naročnikove kršitve, ki se nanašajo na obvestilo o izbiri ponudnika v sklopu številka 2 in v sklopu številka 3, zavrne kot neutemeljen. Državna revizijska komisija je namreč ugotovila, da ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo naročnik ne bi sprejel drugačne odločitve.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (prvi stavek tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da mu naročnik povrne stroške postopka ("taksa za zahtevek za revizijo v višini 1.500 EUR").

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem postopku in ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija na podlagi 70. člena ZPVPJN zavrnila tudi vlagateljev predlog za povrnitev priglašenih stroškov.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo (peti odstavek na strani 3) izpostavlja tudi, da "naročnik vse od objave navaja različne" [â??] "višine revizijske takse". Glede na navedeno Državna revizijska komisija vlagatelja opozarja, da je v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe naročnik zapisal znesek takse za primer, če se zahtevek za revizijo nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo (prvi odstavek 71. člena ZPVPJN), v obvestilu o izbiri ponudnika pa je (na podlagi prvega odstavka 83. člena ZJNVETPS) v pravnem pouku zapisal znesek takse za primer, če se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o oddaji naročila ali odstop od izvedbe javnega naročila (tretja alinea prvega odstavka 71. člena ZPVPJN). Ker v posameznem primeru določi višino takse naročnik, upoštevaje pri tem prvi in drugi odstavek 71. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo pa se v konkretnem primeru nanaša na obvestilo o izbiri ponudnika (odločitev o oddaji naročila), je bil za vložitev zahtevka za revizijo s stališča vlagatelja aktualen znesek takse, kot izhaja iz obvestila o izbiri ponudnika, torej znesek 1.050,00 EUR.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se v spisu odstopljene zadeve nahaja tudi "POTRDILO O IZVRŠENEM PLAČILU", iz katerega izhaja, da je vlagatelj (kot plačnik) v zadevnem postopku pravnega varstva plačal takso v znesku 1.500,00 EUR, ne pa takse v znesku 1.050,00 EUR, kot je navedena v pravnem pouku obvestila o izbiri ponudnika. V posledici navedenega bo Državna revizijska komisija ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč plačane takse (v znesku 450,00 EUR) vlagatelju (tretji odstavek 72. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 14. 09. 2012


Predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
- ELEKTRO PRIMORSKA, d. d., Erjavčeva ulica 22, 5000 Nova Gorica
- VBS, d. o. o., Lucija, Obala 125, 6320 Portorož
- GEO-BIRO, d. o. o., Nova Gorica, Prvomajska ulica 37, 5000 Nova Gorica
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
- v arhiv - tu
- finančna služba - tu

Natisni stran