018-235/2012 Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino
Številka: 018-235/2012-4Datum sprejema: 17. 9. 2012
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in Vide Kostanjevec kot članic senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za "sistem za centralni nadzor temperatur z vzdrževanjem" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Arne, d. o. o., Borovec 35, Trzin (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, Šlajmerjeva ulica 6, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 17. 9. 2012
odločila:
1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se naročniku naloži odprava kršitve:
- nezadostna seznanitev ponudnikov s podatki glede izvedbe predmeta javnega naročila.
V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrne.
2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 414,54 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči naslednji dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev. Višja stroškovna zahteva se zavrne.
Obrazložitev:
Vlagatelj je v postopku oddaje javnega naročila (objava 23. 5. 2012 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN5446/2012) vložil zahtevek za revizijo z dne 7. 6. 2012 in predlagal razveljavitev postopka oddaje javnega naročila, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj navaja, da:
- naročnik pri določitvi roka za oddajo ponudb ni upošteval zapletenosti naročila in časa, potrebnega za pripravo ponudb, zato je ravnal v neskladju s prvim odstavkom 50. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2),
- naročnik pri določanju tehnične specifikacije, pri sodelovanju s ponudniki in pri določitvi roka za oddajo ponudb ni ravnal gospodarno, učinkovito in uspešno, zato je ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 6. člena, s prvim in z drugim odstavkom 8. člena, s prvim in z drugim odstavkom 9. člena ter s prvim in z drugim odstavkom 50. člena ZJN-2,
- naročnik ni upošteval temeljnih načel iz 5., 6., 7., 8., 9. in 10. člena ZJN-2,
- je naročnik navajal tehnične karakteristike konkretne opreme in s tem vnaprej določil opremo, posredno pa tudi ponudnika, zato je ravnal v neskladju s 37. členom ZJN-2, s temeljnimi načeli po ZJN-2 in z drugim odstavkom 22. člena ZJN-2,
- naročnik "pri izbiri ponudnika za oddajo ponudb v predmetnem postopku oddaje javnega naročila" ni upošteval vrstnega reda prispetja ponudb pri odpiranju ponudb, zato je ravnal v neskladju s prvim odstavkom 8. člena in prvim odstavkom 76. člena ZJN-2,
- naročnik ni upošteval poslovne skrivnosti ponudnikov, zato je ravnal v neskladju s tretjim in četrtim odstavkom 22. člena ZJN-2.
Naročnik je s sklepom z dne 14. 6. 2012 zahtevek za revizijo zavrgel. Zoper ta sklep je vlagatelj vložil pritožbo z dne 18. 6. 2012, ki ji je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-195/2012-4 z dne 13. 7. 2012 ugodila, razveljavila sklep o zavrženju zahtevka za revizijo in naročnika napotila na odločanje po prvem odstavku 28. člena ZPVPJN.
Naročnik je s sklepom št. JN B 10/2012 z dne 27. 7. 2012 zahtevek za revizijo zavrnil, stroškovni zahtevi pa ni ugodil. Naročnik navaja, da:
- so imeli ponudniki dovolj časa za pripravo ponudb,
- je vlagatelj zahtevek za revizijo zoper določbe razpisne dokumentacije vložil prepozno, sicer pa je naročnik v razpisni dokumentaciji opredelil potrebno opremo in zahteve za sistem za nadzor temperatur, ponudnikom pa je tudi omogočil ogled lokacije in vpogled v tlorise dislociranih enot,
- ovrednotenje posameznih postavk v predračunu ne bi imelo vpliva na končno vrednost ponudb, saj je v tem primeru ponudnik vkalkuliral zahtevane storitve v ponudbeno ceno tipal in programske opreme,
- nima vpliva na to, kdo se bo udeležil ogleda in kdo bo nato oddal ponudbo,
- je skrbno pripravil razpisno dokumentacijo, pri čemer je upošteval tudi obstoječo opremo na lokaciji naročnika,
- bi vlagatelj lahko postavil (jasnejša) vprašanja prek portala javnih naročil,
- v razpisni dokumentaciji ni zahteval določene blagovne znamke, tehnične specifikacije pa je pripravil na podlagi strokovnih zahtev in standardov na področju transfuzijske medicine,
- je pri odpiranju ponudb naredil napako, vendar dejstvo, da je najprej odprl vlagateljevo ponudbo, ne pa konkurenčne ponudbe, ne more vplivati na končno odločitev, saj je vlagateljeva ponudba dražja, vlagatelj pa ni izkazal, da bi kot naročnik prilagajal ceno iz ponudbe, ki je konkurenčna vlagateljevi ponudbi.
Naročnik je kot prilogo dopisu z dne 1. 8. 2012 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.
Do sprejema odločitve o zahtevku za revizijo Državna revizijska komisija od vlagatelja ni prejela opredelitev do naročnikovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo. Je pa Državna revizijska komisija od vlagatelja prejela pravočasno in pravilno dopolnitev zahtevka za revizijo, na katero ga je pozvala s pozivom št. 018-235/2012-2 z dne 22. 8. 2012.
Državna revizijska komisija je vpogledala v sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila št. JN B 10/12 z dne 7. 5. 2012, obvestilo o javnem naročilu skupaj z vprašanji in odgovori, razpisno dokumentacijo, vlagateljevo ponudbo, ponudbo, ki jo je predložil konkurenčni ponudnik, zapisnik o odpiranju ponudb št. JN B 10/12 z dne 6. 6. 2012 in priloge k zahtevku za revizijo (izjavo z dne 6. 6. 2012, izpisek iz aplikacije Supervizor in razpisno dokumentacijo drugega naročnika). Po pregledu dokumentacije in ob upoštevanju navedb in dokazov vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj pripravil zahtevek za revizijo tako, da ga je razdelil na posamezna poglavja, pri čemer je poglavje, ki ga je označil z II., poimenoval "Revizija zoper razpisno dokumentacijo in ravnanja naročnika v postopku", poglavje, ki ga je označil s III., pa "Revizija zoper ravnanje naročnika na odpiranju ponudb dne 06.06. 2012". V teh obeh poglavjih je vlagatelj navedel posamezne kršitve. Iz vsebine zahtevka za revizijo oziroma očitanih kršitev je razvidno, da vlagatelj izpodbija tako naročnikova ravnanja, ki izvirajo iz časa pred potekom roka za predložitev ponudb, kot tudi ravnanja, ki izvirajo iz časa po poteku roka za predložitev ponudb.
Po vpogledu v sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila št. JN B 10/12 z dne 7. 5. 2012 Državna revizijska komisija ugotavlja, da ocenjena vrednost javnega naročila znaša 102.600 eurov brez DDV, pri čemer predstavlja seštevek vrednosti za določeno število tipal in storitev vzdrževanja za štiri leta. V seštevku ocenjene vrednosti, kot jo je prikazal naročnik, je vrednost storitev vzdrževanja za štiri leta višja od vrednosti tipal. Vrednost 102.600 eurov brez DDV znaša manj od evropskih vrednostnih pragov, ki veljajo za konkretnega naročnika, iz (b podtočke 1. točke, b podtočke 2. točke in 3. točke) prvega odstavka 12. člena ZJN-2 v povezavi z Uredbo Komisije (EU) št. 1251/2011 z dne 30. novembra 2011 o spremembi direktiv 2004/17/ES, 2004/18/ES in 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede njihovih pragov uporabe za postopke za oddajo naročil (UL L 319 z dne 2. 12. 2011) in tudi glede na tretji odstavek 12. člena ZJN-2 v zvezi s podatki, objavljenimi na spletni strani http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/sistem_javnega_narocanja/koristne_informacije_za_javno_narocanje/#c3037, tako za javna naročila blaga (200.000 eurov brez DDV), kot za javna naročila storitev (200.000 eurov brez DDV) in tudi kot za javna naročila gradenj (5.000.000 eurov brez DDV).
Skladno s 7. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je "javno naročilo gradenj" opredeljeno kot javno naročilo, katerega predmet je bodisi izvajanje bodisi projektiranje in izvajanje gradenj, ki so povezane z eno od dejavnosti iz Seznama dejavnosti na področju gradenj ali gradnja ali izvedba ene od dejavnosti na področju gradenj in ki ustreza zahtevam, ki jih določi naročnik. "Gradnja" je rezultat dejavnosti iz te točke, ki predstavlja gospodarsko in tehnično funkcionalno celoto.
Skladno z 8. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je "javno naročilo blaga" opredeljeno kot javno naročilo, katerega predmet je nakup, zakup, najem ali nakup blaga na kredit, z možnostjo odkupa ali brez te možnosti. Javno naročilo, katerega predmet je dobava blaga in vključuje storitev namestitve in inštalacije, ki je vezana na to blago oziroma, da se blago lahko uporablja v skladu z njegovim namenom, se obravnava kot "javno naročilo blaga".
Skladno z 9. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je "javno naročilo storitev" opredeljeno kot javno naročilo, katerega predmet je izvajanje ali izvedba ene ali več storitev iz Seznama storitev. Javno naročilo, katerega predmet so blago in storitve iz Seznama storitev se obravnava kot "javno naročilo storitev", če vrednost zadevnih storitev presega vrednost blaga, ki je zajeto v naročilu. Javno naročilo, katerega predmet so storitve iz Seznama storitev in vključujejo dejavnosti iz Seznama dejavnosti na področju gradenj, ki so samo dodatek glavnemu predmetu naročila, se obravnava kot javno naročilo storitev.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj nobenih očitkov ni uperil tudi v določitev ocenjene vrednosti javnega naročila. To torej pomeni, da tudi ne navaja, da bi moral naročnik ocenjeno vrednost javnega naročila izračunati tako, da bi znašala toliko, da bi vsaj dosegala katerega izmed evropskih vrednostnih pragov iz prvega odstavka 12. člena ZJN-2. Zato v primeru, če Državna revizijska komisija izhaja iz predpostavke, da je naročnik ocenjeno vrednost javnega naročila 102.600 eurov brez DDV izračunal s pravilnim upoštevanjem metod za izračun ocenjene vrednosti javnega naročila iz 14. člena ZJN-2, mu pri izvedbi konkretnega javnega naročila ni mogoče očitati, da je kršil tiste določbe ZJN-2, ki so relevantne zgolj v primerih, ko ocenjena vrednost javnega naročila vsaj dosega evropske vrednostne pragove.
Ker Državna revizijska komisija nima vlagateljeve trditvene podlage glede kršitve pravil o določitvi ocenjene vrednosti javnega naročila (prim. 5. in 6. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN), ni posebej razčiščevala vprašanja, koliko bi glede na metode za izračun ocenjene vrednosti iz 14. člena ZJN-2 sicer lahko znašala ocenjena vrednost javnega naročila, če bi upoštevali število tipal, ki izhaja iz obrazca št. OBR-XI Predračun in ki je višje od tistega, ki ga je naročnik upošteval pri izračunu ocenjene vrednosti javnega naročila. Kljub vsemu pa Državna revizijska komisija (ker je relevantno za ugotavljanje obsega določb ZJN-2, ki jih je moral naročnik upoštevati pri izvedbi postopka javnega naročanja) še dodaja, da bi v primeru, če bi ocenjeno vrednost za tipala, kot izhaja iz sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila št. JN B 10/12 z dne 7. 5. 2012, povečali za vrednost, ki bi jo izračunali upoštevaje razmerje s številom tipal že iz tabele obrazca št. OBR-XI Predračun, ocenjena vrednost za tipala lahko celo presegla vrednost storitev vzdrževanja za štiri leta. Vendar kljub temu ocenjena vrednost javnega naročila, ki bi jo izračunali na tak način, ne bi uspela vsaj doseči nobenega evropskega mejnega praga iz prvega odstavka 12. člena ZJN-2, vplivala pa bi na ugotavljanje, ali je treba uporabiti pravila ZJN-2 za oddajo javnih naročil blaga, javnih naročil storitev ali javnih naročil gradenj.
Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik 23. 5. 2012 poslal obvestilo o javnem naročilu v objavo na portal javnih naročil (gl. točko V.2 obvestila o javnem naročilu) in da je bilo to obvestilo objavljeno na portalu javnih naročil še isti dan (torej 23. 5. 2012). Naročnik je določil, da morajo ponudniki ponudbe predložiti do 6. 6. 2012, do 10. ure (točka IV.2 obvestila o javnem naročilu), njihovo odpiranje pa bo 6. 6. 2012, ob 11. uri (točka IV.3.3 obvestila o javnem naročilu).
Iz zapisnika o odpiranju ponudb št. JN B 10/12 z dne 6. 6. 2012, čemur pritrjuje tudi pisna izjava z dne 6. 6. 2012, ki jo je podala vlagateljeva priča, udeležena na javnem odpiranju ponudb, je razvidno, da je naročnik prejel dve ponudbi (tj. vlagateljevo ponudbo in ponudbo ponudnika Thorax, d. o. o., Trzin) in ju 6. 6. 2012 javno odprl.
Iz poštne nalepke na ovojnici, v kateri je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, je razvidno, da je kot dan oddaje zahtevka za revizijo priporočeno po pošti naveden 12. 6. 2012. Gre torej za datum, ki je kasnejši od datuma, do katerega so morali ponudniki predložiti ponudbe, da bi jih bilo mogoče šteti kot pravočasne ponudbe v smislu 18. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Upoštevajoč pravila o štetju rokov iz petega odstavka 1. člena ZPVPJN (Za delovni dan po ZPVPJN šteje vsak dan od ponedeljka do petka, razen dni, ki so v skladu z zakonom, ki ureja praznike in dela proste dneve v Republiki Sloveniji, opredeljeni kot dela prosti dnevi.) v povezavi s 111. in 112. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN pomeni, da je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil četrti delovni dan po poteku roka za predložitev ponudb.
Državna revizijska komisija pojasnjuje, da 25. člen ZPVPJN ureja vprašanja glede "rokov za vložitev zahtevka za revizijo" ter, čeprav vsebinsko ni v celoti konsistenten, jasno kaže, da razlikuje med roki, ki se nanašajo na pravočasnost zahtevka za revizijo [kar je povezano z vprašanjem postopkovnega (procesnega) odločanja o zahtevku za revizijo], in roki, ki se nanašajo na pravočasnost uveljavljanja kršitev [kar je povezano z vprašanjem vsebinskega (meritornega) odločanja o zahtevku za revizijo].
Iz prvega odstavka 25. člena ZPVPJN izhaja, da je zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, mogoče vložiti v osmih delovnih dneh od dneva objave nekaterih obvestil ali prejema povabila k oddaji ponudb. Vendar to pravilo ne velja v primeru postopka oddaje javnih naročil male vrednosti ali v primeru storitev iz seznama storitev B (drugi odstavek 25. člena ZPVPJN) in v primeru, ko naročnik določi rok za prejem ponudb, ki je krajši od desetih delovnih dni (tretji odstavek 25. člena ZPVPJN), saj v primeru teh javnih naročil vlagatelj lahko vloži zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, najpozneje pet delovnih dni po poteku roka za predložitev ponudb. Ker ZPVPJN za javna naročila, ki so navedena v drugem in tretjem odstavku 25. člena ZPVPJN, dopušča vložitev zahtevka za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, najpozneje pet delovnih dni po poteku roka za predložitev ponudb, je treba razumeti: 1. da v zahtevku za revizijo, ki je vložen v tem roku, lahko vlagatelji v primeru javnih naročil iz drugega in tretjega odstavka 25. člena ZPVPJN navajajo tudi kršitve zoper vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, čeprav je rok za predložitev ponudb že potekel, in 2. da v primeru javnih naročil iz drugega in tretjega odstavka 25. člena ZPVPJN zahtevka za revizijo, ki je vložen najpozneje pet delovnih dni po poteku roka za predložitev ponudb, ni mogoče zavrniti z argumentom, da je podana prekluzija navajanja kršitev, temveč je zahtevek za revizijo mogoče zavrniti z argumentom, da očitane kršitve ne predstavljajo kršitev predpisov o javnih naročilih.
Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo (sklep št. JN B 10/2012 z dne 27. 7. 2012) med drugim izpostavlja, da ni določil roka za predložitev ponudb, ki bi bil krajši od 10 delovnih dni. S tem naročnik uveljavlja, da niso podani pogoji iz tretjega odstavka 25. člena ZPVPJN v povezavi z drugim odstavkom 25. člena ZPVPJN, da vlagatelj lahko vloži zahtevek za revizijo zoper vsebino objave in razpisno dokumentacijo tudi še najpozneje pet delovnih dni po poteku roka za predložitev ponudb. Vendar se Državna revizijska komisija z naročnikovim ugovorom ne strinja.
Tretji odstavek 25. člena ZPVPJN določa, da je uporaba pravila o uporabi roka iz drugega odstavka 25. člena ZPVPJN za vložitev zahtevka za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, mogoča, "kadar naročnik določi rok za prejem ponudb, ki je krajši od desetih delovnih dni", in sicer ne glede na vrsto postopka oddaje javnega naročila. Pojem "delovni dan" je treba obravnavati kot obdobje 24 ur v enem koledarskem dnevu, na katerega se dela. Obdobje 24 ur v dveh različnih delovnih dnevih ni en delovni dan, temveč je obdobje 24 ur, ki je sestavljeno iz dveh obdobij dveh različnih delovnih dni. Tak zaključek je mogoče narediti že, če se upošteva definicijo pojma "dan" iz SSKJ (DZS, 1995): "čas štiriindvajsetih ur, ki se začne ob polnoči in traja do polnoči". Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da pojem "krajši" v kontekstu, v katerem je uporabljen, sporoča, da tretji odstavek 25. člena ZPVPJN razmejuje rok, ki je dolg vsaj 10 obdobij, dolgih 24 ur v enem koledarskem dnevu, na katerega se dela, od tistih rokov, ki temu ne ustrezajo. Zato se v štetje roka vsaj 10 delovnih dni (tudi v konkretni zadevi) ne moreta všteti dan, v katerem je naročnik poslal obvestilo o javnem naročilu v objavo na portal javnih naročil (torej 23. 5. 2012), in niti dan, ki ga je naročnik določil za dan, v katerem morajo ponudniki najkasneje predložiti ponudbo (torej 6. 6. 2012), saj v izpostavljenih dveh dnevih ne gre za izkoristek vseh 24 ur v posameznem koledarskem dnevu.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bilo med datumoma 23. 5. 2012 in 6. 6. 2012 devet delovnih dni (tj. dnevi od ponedeljka do petka), ki so relevantni za uporabo pravila iz tretjega odstavka 25. člena ZPVPJN, in sicer šest dni v mesecu maju (24., 25., 28., 29., 30. in 31. 5.) in trije dnevi v mesecu juniju (1., 4. in 5. 6.). To pomeni, da je naročnik določil rok za predložitev ponudb, ki je krajši od desetih delovnih dni, zato je Državna revizijska komisija zaključila, da je vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo tudi zoper vsebino obvestila o javnem naročilu in razpisno dokumentacijo, ne pa zgolj zoper naročnikova ravnanja, ki so nastala po poteku roka za predložitev ponudb. Navedeno pa tudi pomeni, da so neutemeljeni naročnikovi ugovori o prekluziji očitkov, ki jih vlagatelj uveljavlja v zahtevku za revizijo zoper vsebino obvestila o javnem naročilu in razpisno dokumentacijo.
Vlagatelj zlasti zatrjuje, da so posredovani podatki o predmetu javnega naročila nezadostni in da zato ne more pripraviti popolne in konkurenčne ponudbe, rok za predložitev ponudb, ki ga je določil naročnik, pa je prekratek. Ker je vlagatelj v zahtevku za revizijo pod več različnimi točkami predstavljal argumente za ta svoja očitka, je Državna revizijska komisija obravnavala očitke iz zahtevka za revizijo zvezno in ne po posameznih točkah.
Vlagatelj je sicer večkrat izpostavil spornost naročnikovih ravnanj z vidika nedoseganja gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (kot kršitev temeljnega načela iz 6. člena ZJN-2), vendar konkretni vlagatelj ni nosilec varstva javnega interesa, saj ni subjekt iz drugega odstavka 6. člena ZPVPJN in zato ni aktivno legitimiran (prim. druga alinea prvega odstavka 14. člena ZPVPJN glede na prvo alineo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN) za uveljavljanje kršitve temeljnega načela iz 6. člena ZJN-2. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo uveljavlja varstvo svojega položaja (ne pa morebiti varstva položaja naročnika ali drugih ponudnikov), zato je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve očitke le v obsegu, kolikor se nanašajo na varstvo vlagateljevega položaja.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da so v obvestilu o javnem naročilu v oddelku II "Predmet naročila" navedeni naslednji podatki:
II.1) Opis
II.1.1) Naslov naročila, ki ga je določil naročnik:
Sistem za centralni nadzor temperatur z vzdrževanjem
II.1.2) Vrsta naročila in mesto gradnje, kraj dobave ali izvedbe
Blago.
Nakup.
Šifra NUTS: SI.
II.1.3) Kratek opis naročila ali nabave:
Sistem za centralni nadzor temperatur z vzdrževanjem
II.1.4) Enotni besednjak javnih naročil (CPV):
79714000 (Storitve nadzorovanja)
II.1.5) Razdelitev na sklope:
Ne.
II.1.6) Variante so dopustne:
ne.
II.2) Trajanje naročila ali rok za zaključek:
II.3) Objava je hkrati razpisna dokumentacija:
Ne.
Internetni naslov dokumentacije:
http://www.enarocanje.si/Dokumentacija/2012/5/2090-271281403384896/RD.zip
Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo, pri čemer je ugotovila, da je naročnik med drugim pripravil poglavje "Zahteve za nabavo novega sistema za centralni nadzor temperatur", v katerem je predstavil, kaj vključuje sistem nadzora temperatur in kaj so zahteve za programsko in elektronsko opremo ter redno in izredno vzdrževanje sistema.
Naročnik je pripravil tudi obrazec št. OBR-XI Predračun, ki ga sestavlja tabela, v kateri so navedene zaporedne številke in nazivi postavk (1 "Tipala -0°C do +80°C", 2 "Tipala -90°C do -200°C", 3 "Programska oprema", 4 "Vzdrževanje mesečno* (* največ 1% od cene tipal in programske opreme (točki 1., 2. in 3. predračuna))" in 5 "Servisna ura") ter enote ("kom", "kom", "komplet", "mesec" in "ura") in količine ("121", "12", "1", "48" in "100"), ponudniki pa so morali navesti "Ceno/EM brez DDV", "Ceno skupaj brez DDV", vrednost "Skupaj brez DDV", "Komercialni naziv produkta" in "Veljavnost ponudbe".
Naročnik je pripravil tudi vzorca pogodbe (in sicer "Pogodbo o izvedbi javnega naročila" in "Pogodbo o rednem mesečnem vzdrževanju sistema za centralni nadzor temperatur"), pri čemer se:
- 2. člen "Pogodbe o izvedbi javnega naročila" glasi:
"Vrednost naročila znaša _ (brez DDV). Na pogodbeno ceno bo dobavitelj obračunal davek na dodano vrednost.
V ceno opreme so vključeni vsi stroški montaže, kalibracije in vzpostavitve sistema. Vzdrževanje sistema je opredeljeno v ločeni pogodbi, ki je priloga tej pogodbi.",
- drugi odstavek 6. člena "Pogodbe o izvedbi javnega naročila" pa:
"Za uspešno primopredajo se šteje:
- če dobava ustreza pogojem iz razpisne dokumentacije
- ko je podana ustrezna tehnična dokumentacija in garancija
- ko je opravljena montaža in izobraževanje osebja
- ko je narejen zapisnik o primopredaji, ki je priloga računu."
V zvezi z določanjem cene (kar je v soodvisnosti s predmetom javnega naročila) je naročnik prek portala javnih naročil prejel vprašanje:
"V obrazcu 11 so navedene samo postavke opreme in vzdrževanja med tem, ko je v vzorcu pogodbe vključena tudi vgradnja, kalibracija, zagon in šolanje naročnika, kar je tudi smiselno.
Ali moramo v obrazcu 11 pri ponudbeni ceni posameznega merilnika vključiti tudi proporcionalni delež stroškov za zgoraj našteta dela"",
na katerega je odgovoril (objava 31. 5. 2012, ob 10.28):
"Cena vgradnje, kalibracije, zagona in šolanja naročnika naj ponudnik vključi v obstoječe postavke predračuna."
Navedeni odgovor je skladno z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2 postal del razpisne dokumentacije.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz izpostavljenih podatkov iz obvestila o javnem naročilu in razpisne dokumentacije razvidno, da naročnik oddaja javno naročilo, ki ga je treba šteti kot mešano javno naročilo. Naročnik namreč oddaja javno naročilo, katerega predmet so vsaj blago in storitve. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da vlagatelj ne zatrjuje, da bi bilo treba javno naročilo obravnavati kot javno naročilo gradenj. Ne glede na navedeno Državna revizijska komisija dodaja, da tudi v primeru, če so v javno naročilo vključene tudi storitve, ki neko javno naročilo opredeljujejo kot javno naročilo gradenj iz 7. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, pa vlagatelj niti ne navaja, da bi izvedba takih storitev predstavljala bistvene obveznosti po pogodbi o izvedbi javnega naročila. Državna revizijska komisija je zato upoštevala podatke iz obvestila o javnem naročilu in razpisne dokumentacije tako, da je za ugotavljanje naročnikovih kršitev v postopku oddaje konkretnega javnega naročila treba izhajati bodisi iz tega, ali bi naročnik moral upoštevati pravila ZJN-2, ki veljajo za oddajo javnih naročil blaga, ali pa bi moral upoštevati pravila ZJN-2, ki veljajo za oddajo javnih naročil storitev.
Iz podatkov v obvestilu o javnem naročilu je razvidno, da je naročnik navedel, da oddaja javno naročilo blaga, vendar je po drugi strani razvidno, da je kot kodo po klasifikaciji CPV napisal le podatek za storitve, pa še to za storitve iz Seznama storitev B (kategorije št. 17-27). Koda po klasifikaciji CPV 79714000 se nahaja v kategoriji št. 23 Preiskovalne in varnostne storitve, z izjemo storitev oklepnih vozil, saj se v tej kategoriji nahajajo referenčne št. CPV od 79700000-1 do 79723000-8 [priloga VII Uredbe (ES) št. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV) (UL L, št. 340 z dne 16. 12. 2002, str. 3), nazadnje spremenjeno z Uredbo Komisije (ES) št. 213/2008 z dne 28. novembra 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV) in direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta o postopkih javnega naročanja, kar zadeva revizijo CPV (UL L, št. 74 z dne 15. 3. 2008, str. 1)]. Iz pojasnjevalnih opomb (http://simap.europa.eu/codes-and-nomenclatures/codes-cpv/cpv_2008_explanatory_notes_sl.pdf) izhaja, da razred 7971 Varovalne storitve (ki sodi v skupino 797: Preiskovalne in varovalne storitve) zajema storitve nadzorovanja alarmnih naprav, ki so sestavljene iz naprav varnostnega sistema za nadzorovanje, storitve varovanja z varnostniki, ki so sestavljene iz ponujanja storitev zaščite z najetim osebjem, da bi z varovanjem pred požarom, krajo, vandalizmom ali nezakonitim vstopom zagotovili varnost ljudem ali zasebni, industrijski ali poslovni lastnini, storitve nadzorovanja, kot so storitve, povezane s sistemi iskanja, in storitve patruljnih služb. Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, da bi razpisane storitve vzdrževanja vrednostno več zajemale storitve iz kategorije št. 23, temveč je verjetneje, da (vrednostno več) zajemajo katero izmed storitev iz Seznama storitev A (kategorije št. 1-16), npr. kategorija št. 1 (Storitve vzdrževanja in popravila) in/ali 7 (Računalniške storitve in s tem povezane storitve). Državna revizijska komisija ni ugotavljala, v katere konkretne kategorije storitev iz Seznama storitev A bi bilo treba uvrstiti razpisane storitve vzdrževanja, saj to za rešitev zadeve ni pomembno (vlagatelj sicer niti ne odpira tega vprašanja), temveč je bistveno to, da je izključila njihovo uvrstitev (oziroma vsaj za vrednostno nadpolovični del teh storitev) v katero izmed kategorij storitev iz Seznama storitev B. Navedeno razlikovanje je pomembno, saj je v primeru oddaje javnih naročil storitev iz Seznama storitev B ali pa storitve iz Seznama storitev B vrednostno presegajo storitve iz Seznama storitev A uporaba ZJN-2 omiljena (gl. 20. člen ZJN-2) in je naročnik zavezan upoštevati le pravila o določitvi tehničnih specifikacij in pravil za objavo obvestil o oddaji javnega naročila.
Iz predstavljenega je razvidno, da je za ugotavljanje skladnosti naročnikovih ravnanj v postopku oddaje konkretnega javnega naročila treba ugotoviti, ali je bil naročnik zavezan upoštevati bodisi pravila ZJN-2, ki veljajo za oddajo javnih naročil blaga, bodisi pravila ZJN-2, ki veljajo za oddajo javnih naročil storitev iz Seznama storitev A. Odgovor na to vprašanje je odvisen od tega, katero ocenjeno vrednost za tipala je treba dejansko upoštevati (ali upoštevati le tisto, ki je navedena v sklepu začetku postopka oddaje javnega naročila št. JN B 10/12 z dne 7. 5. 2012, ali pa bi jo bilo treba izračunati upoštevaje podatke o številu tipal iz obrazca št. OBR-XI Predračun). Vendar pa glede na vsebino zahtevka za revizijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da ji tega vprašanja ni treba nadalje razreševati, saj vlagatelj kot sporna odpira vprašanja, ki jih je v konkretnem primeru treba rešiti enako ne glede na to, ali je naročnik zavezan upoštevati bodisi pravila ZJN-2, ki veljajo za oddajo javnih naročil blaga, bodisi pravila ZJN-2, ki veljajo za oddajo javnih naročil storitev iz Seznama storitev A.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik na portal javnih naročil poslal v objavo "obvestilo o naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi iz 30. člena ZJN-2" in da je VI. točki Povabila in navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe ter pogoji za udeležbo pri oddaji javnega naročila blaga (str. 3 razpisne dokumentacije) zapisal, da oddaja javno naročilo po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi. Iz obvestila o javnem naročilu in tudi iz razpisne dokumentacije torej izhaja, da je naročnik opredelil, da javno naročilo oddaja po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi.
V 29. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je "postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi" opredeljen kot postopek javnega naročanja, v katerem predložijo svoje ponudbe ponudniki na podlagi obvestila o javnem naročilu, objavljenega na portalu javnih naročil. Naročnik lahko ta postopek oddaje javnega naročila uporabi, če je vrednost predmeta javnega naročila brez DDV v primeru naročanja blaga in storitev nižja od 125.000 eurov in v primeru naročanja gradenj nižja od 274.000 eurov (gl. b alineo drugega odstavka 24. člena ZJN-2). Vrednostni pogoj za uporabo postopka zbiranja ponudb po predhodni objavi je v primeru obravnavanega javnega naročila glede na podatke iz sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila št. JN B 10/12 z dne 7. 5. 2012 izpolnjen, izpolnjen pa bi tudi bil, če bi ocenjeno vrednost tipal iz sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila št. JN B 10/12 z dne 7. 5. 2012 povečali za zmnožek razlike tipal glede na podatke o številu tipal iz tabele obrazca št. OBR-XI Predračun z vrednostjo enega tipala, izračunano glede na podatke iz sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila št. JN B 10/12 z dne 7. 5. 2012. Vendar navedeni zneski ne bi nujno obstali pod 125.000 eurov brez DDV, če bi bilo treba upoštevati še vsa povečanja, ki jih je mogoče razbrati iz pojasnila v obrazcu št. OBR-XI Predračun, kjer je naročnik zapisal: "Naročnik lahko dokupi dodatna tipala po ceni iz točke 1. predračuna. Cena vzdrževanja sistema se ne spremeni v primeru, da naročnik naroči do vključno 20 novih tipal. V primeru nakupa dodatnih tipal (več kot 20) se cena vzdrževanja spremeni v dogovoru z naročnikom in dobaviteljem." Ker pa Državna revizijska komisija nima zadosti podatkov iz naročnikove dokumentacije o vseh možnih povečanjih nabav, ne more že ugotoviti, da bi bila lahko presežena vrednosti 125.000 eurov brez DDV. Državna revizijska komisija še dodaja, da vlagatelj morebitnih očitkov o kršitvi izbire postopka niti ni podal, zato je pri reševanju konkretne zadeve izhajala iz tega, da oddaja javnega naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi v okoliščinah, ki med naročnikom in vlagateljem niso sporne, ni neskladna z ZJN-2.
ZJN-2 določa postopek oddaje javnega naročila (prim. prvi odstavek 1. člena ZJN-2) in torej določa, kako naj naročnik nabavi blago/storitev/gradnjo, ne določa pa, kaj naj naročnik nabavi in torej ne določa, katero blago/storitev/gradnjo sme nabaviti. ZJN-2 zato tudi ne določa, katere konkretne lastnosti mora imeti neko blago/neka storitev/neka gradnja, ki ga/jo naročnik nabavlja. Glede na ZJN-2 je naročnik pri ugotavljanju svojih potreb avtonomen, ZJN-2 pa določa le pravila, ki jih mora naročnik upoštevati, ko nabavlja blago/storitev/gradnjo.
Izhodišča za določanje tehničnih specifikacij so določena v 37. členu ZJN-2.
V skladu s prvim odstavkom 37. člena ZJN-2 se tehnične specifikacije iz 1. točke Seznama opisov določenih tehničnih specifikacij, ki je priloga št. 6 Uredbe o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/2007), navedejo v dokumentaciji javnega naročila, npr. v obvestilu o javnem naročilu, razpisni dokumentaciji ali dodatnih dokumentih.
Drugi odstavek 37. člena ZJN-2 določa, da morajo tehnične specifikacije omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati ovir za dostop javnih naročil konkurenčnim gospodarskim subjektom. Tehnične specifikacije morajo biti oblikovane na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta naročila, vezanih na objektivne potrebe in zahteve naročnika, tako da nedopustno ne omejujejo konkurence med ponudniki.
Iz tretjega odstavka 37. člena ZJN-2 izhaja, kako se morajo oblikovati tehnične specifikacije, in sicer ne glede na tehnična pravila, ki jih določajo predpisi. V nadaljevanju tretjega odstavka 37. člena ZJN-2 so naštete štiri možnosti.
V skladu z devetim odstavkom 37. člena ZJN-2 se tehnične specifikacije, če tega ne upravičuje predmet naročila, ne smejo sklicevati na posamezno znamko ali vir ali na posebni postopek ali na blagovne znamke, patente, tipe ali posebno poreklo ali proizvodnjo, če bi se s takim navajanjem dajala prednost nekaterim podjetjem ali nekaterim proizvodom ali bi s tem bili izločeni. To sklicevanje je dovoljeno v primerih, ko drugače ni mogoče opisati predmeta naročila, v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 37. člena ZJN-2; pri takem sklicevanju se navede besedo "ali enakovredni".
Iz 37. člena ZJN-2 izhaja, da ne obstaja samo ena možnost za določitev tehničnih specifikacij. Že tretji odstavek 37. člena ZJN-2 določa štiri možnosti, pri čemer iz alinej b, c in č izhaja, da ne obstajajo le funkcionalne zahteve, temveč tudi storilnostne zahteve. Nadalje pa je tudi iz devetega odstavka odstavka 37. člena ZJN-2 razvidno, da obstaja tudi možnost sklicevanja na določene elemente, pri čemer je razvidno, da ni onemogočeno vsakršno sklicevanje, temveč le sklicevanje, ki bi dajalo prednost nekaterim podjetjem ali nekaterim proizvodom ali bi s tem bili izločeni. Vendar je upoštevajoč nadaljnje zahteve, ki jih določa ZJN-2, tudi to sklicevanje mogoče. Zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da drugega odstavka 37. člena ZJN-2, ki zahteva oblikovanje tehničnih specifikacij na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta naročila, vezanih na objektivne potrebe in zahteve naročnika, tako da nedopustno ne omejujejo konkurence med ponudniki, ne gre tolmačiti tako široko, da velja v vseh primerih tehničnih specifikacij. S tako širokim tolmačenjem bi se izničile druge možnosti določanja tehničnih specifikacij, ki jih ZJN-2 določa (in torej niso prepovedane), vprašljiv pa bi bil tudi smisel obstoja storilnostnih zahtev. Zato Državna revizijska komisija meni, da je primernejša razlaga te določbe ZJN-2, da je uporabljiva le v tistih primerih, ko je tehnična specifikacija (oziroma njen del; prim. npr. alinea č tretjega odstavka 37. člena ZJN-2, ki določa oblikovanje tehničnih specifikacij s kombinacijo možnosti iz alinej a in b tretjega odstavka 37. člena ZJN-2) oblikovana na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta naročila.
Državna revizijska komisija še ugotavlja, da ZJN-2 naročniku tudi ne prepoveduje, da bi pri oblikovanju tehničnih specifikacij ne smel določiti konkretnih tehničnih zahtev, ki jih mora ponujeno blago/storitev/gradnja imeti.
Čeprav vlagatelj zatrjuje, da je naročnik posredoval premalo podatkov za pripravo ponudb, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ponudnike seznanil s tem, kaj nabavlja skozi obrazec št. OBR-XI Predračun. Iz podatkov iz obrazca št. OBR-XI Predračun so razvidne količine in značilnosti tipal, razvidna pa je tudi zahteva po ponudbi programske opreme. Iz poglavja "Zahteve za nabavo novega sistema za centralni nadzor temperatur" so razvidni nadaljnji podatki o lastnostih predmeta javnega naročila. Iz "Pogodbe o izvedbi javnega naročila" je mogoče razbrati, da morajo ponudniki v ceno opreme vključiti vse stroške montaže, kalibracije in vzpostavitve sistema (2. člen), iz 6. člena "Pogodbe o izvedbi javnega naročila" pa je mogoče razbrati, da je ponudnikova dolžnost tudi zagotoviti izobraževanje naročnikovega osebja. Slednje je naročnik potrdil z odgovorom, objavljenim na portalu javnih naročil 31. 5. 2012, ob 10.28. Iz navedenega je mogoče zaključiti, da je naročnik podal vsaj določen obseg podatkov, ki so relevantni pri oblikovanju cene. Vendar je po drugi strani treba pritrditi vlagatelju vsaj v delu zahtevka za revizijo, kjer navaja, da mora "''na pamet'' oceniti obseg dela" (str. 3 zahtevka za revizijo). Ker bo izvedba javnega naročila potekala na več lokacijah [iz točke IV.A Povabila in navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe ter pogoji za udeležbo pri oddaji javnega naročila blaga (str. 2 razpisne dokumentacije) je razvidno, da je objektov šest, glede na imena pa se nahajajo v različnih slovenskih krajih â" ZTM Ljubljana, CTD Novo mesto, CTD Jesenice, CTD Trbovlje, CTD Izola in CTD Slovenj Gradec], je pri oblikovanju cene lahko relevantno, da so ponudniki seznanjeni s tistimi podatki, ki lahko povzročijo, da ceno oblikujejo glede na več ali manj dela, ki ga bo treba vložiti pri izvedbi predmeta javnega naročila.
Naročnik je na predlog enega izmed gospodarskih subjektov organiziral ogled na lokaciji naročnika. Ogled je tudi potekal (1. 6. 2012, z začetkom ob 10. uri), kar med vlagateljem in naročnikom niti ni sporno, sporno pa je, s čim so se lahko gospodarski subjekti seznanili na tem ogledu.
Naročnik je na portalu javnih naročil 1. 6. 2012, ob 14.01, objavil sporočilo "Tlorisi":
"Naročnik nima tlorisov z vrisanimi hladinliniki in zamrzovalniki zato je ponudnikom omogočil vpogled na lokacij ZTM, kjer so ponudniki imeli priložnost videti postavitve in lokacije hladilnikov in zamrzovalnikov, ter imeli možnost vpogleda v tlorise dislociranih enot naročnika."
Vlagatelj med drugim navaja, da je naročnik "na poziv ponudnikov, ki so bili na ogledu je tudi odrekel možnost prerisa/fotokopije dokumentov, ki jih je dal na vpogled in podal izjavo, da z dokumenti ne razpolaga" in "ob ogledu na lokaciji, naročnik ni posredoval prav nobenih podatkov za dve od naštetih lokacij. Skladno z razpisom in razpisnimi pogoji, IV. točka, člen a.) naročnik zahteva izvedbo na 6 lokacijah, je Naročnik razpolagal z dokumenti za štiri lokacije. Tako je lahko Vlagatelj o dejstvih in opremi ter obsegu del na dveh lokacijah spet le ugibal." (str. 6 zahtevka za revizijo).
Državna revizijska komisija ugotavlja, da si sporočilo, ki ga je naročnik objavil na portalu javnih naročil 1. 6. 2012, ob 14.01, in vlagateljevi očitki nasprotujejo glede nekaterih dejstev. Če je sporočilo mogoče razumeti, da je naročnik omogočil vpogled v tlorise vseh dislociranih enot (tako naročnik tega sporočila sicer ni napisal, ni pa niti napisal števila dislociranih enot), pa tega vlagateljev očitek, da je naročnik razpolagal z dokumenti za štiri lokacije, ne potrjuje. Državna revizijska komisija pri pregledu naročnikovega spisa ni našla morebitnega zapisnika o ogledu. Glede na to, da si podatki nasprotujejo, da sporočilo ni v celoti jasno, da ni uspela najti dokumentacije o ogledu in da iz odločitve o zahtevku za revizijo ne izhaja konkretizirano zavračanje vlagateljevih očitkov v zvezi z ogledom, je Državna revizijska komisija štela, da je glede spornega dejstva treba pritrditi vlagatelju, da ga naročnik ni seznanil z dokumenti za vse lokacije, saj bi v tem primeru moral naročnik izkazati, kaj vse je udeležencem posredoval na ogledu. Državna revizijska komisija je tak zaključek naredila tudi upoštevaje dejstvo, da je naročnik v odgovoru, objavljenem na portalu javnih naročil 31. 5. 2012, ob 10.12, v zvezi z ogledom navedel: "V petek 1.6.2012 ob 10.00 uri se lahko oglasite na ZTM, kjer vam bomo pokazali vseh 10 lokacij na ZTM, istočasno pa vam bomo posredovali podatke za ostale 4 lokacije." (poudarila Državna revizijska komisija; naročnik ni navedel za "ostalih 5 lokacij" ali česa podobnega).
S sodelovanjem v postopku oddaje javnega naročila ponudnik prevzame vedno določen riziko in tudi ZJN-2 ne daje konkretnemu ponudniku pravice, da bo izbrana ravno njegova ponudba. ZJN-2 tudi ne določa, da bi moral naročnik v primeru, ko oddaja javno naročilo po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, pripraviti vseobsegajočo razpisno dokumentacijo, pa niti ne nujno same razpisne dokumentacije. Iz drugega odstavka 93. člena ZJN-2 namreč izhaja, da naročniku ni potrebno posebej pripraviti razpisne dokumentacije, v primeru, da so vsi potrebni podatki in podlage za oddajo ponudbe podani v objavi obvestila o javnem naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi. V prvem odstavku 93. člena ZJN-2 pa je določeno, da v postopku zbiranja ponudb naročnik pripravi razpisno dokumentacijo, predvsem pogoje, ki bodo sestavni del pogodbe o izvedbi naročila, če je to potrebno in v obsegu, kot je to primerno, glede na način izvajanja postopka. Iz prvega odstavka 93. člena ZJN-2 je razvidno, da naročnik celo pogoje, ki bodo sestavni del pogodbe o izvedbi naročila, pripravi, če je to potrebno, in mu omogoča, da v obsegu, kot je to primerno, glede na način izvajanja postopka.
Vendar kljub možnostim, ki jih ima naročnik po 93. člena ZJN-2, Državna revizijska komisija v okoliščinah konkretnega primera pritrjuje vlagatelju, da je naročnik zagotovil premalo podatkov glede izvedbe predmeta javnega naročila in da je s tem vplival na možnost oblikovanja vlagateljeve ponudbene cene, s tem pa na konkurenčnost njegove ponudbe in zagotavljanje enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2). Različnost razumevanja vsebine razpisne dokumentacije v delu, ki se nanaša na enega izmed bistvenih delov posla (tj. predmet pogodbe), lahko vpliva na to, da si ponudbe v vrednostnem smislu niso primerljive, čeprav bi bile vse popolne v pomenu iz 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Državna revizijska komisija ocenjuje, da so prepričljiva vlagateljeva pojasnila, da je cena del, ki so potrebna za izvedbo celotnega predmeta javnega naročila, lahko odvisna od dejanskih razmer v prostoru, v katerem bo ta dela treba izvesti. Za odpravo ugotovljene neskladnosti naročniku ni mogoče naložiti, da bi moral pripraviti vseobsegajočo razpisno dokumentacijo (kar je smiselno mogoče razbrati tudi iz vlagateljevih očitkov), temveč bi moral zagotoviti take podatke, ki bodo omogočali, da bodo ponudniki pripravili ponudbe, ki bodo medsebojno primerljive.
Vlagatelj navaja, da je bil zaradi zahtev iz drugega odstavka 2. člena "Pogodbe o izvedbi javnega naročila" "v svojo ponudbo (kar v enotne postavke tipal) prisiljen vključiti tudi vse druge postavke, ki se sicer smotrno in korektno ovrednotijo vsaka za sebe. Glede na to, da so skladno z ZJN-2 in sicer drugim odstavkom 22. člena javni podatki količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe je jasno, da zahtevana specifikacija ni transparentna, je lahko zavajajoča in zato kot taka tudi ne mora odražati načela izbora po najnižji ceni."
Državna revizijska komisija najprej pojasnjuje, da drugi odstavek 22. člena ZJN-2 ne določa naročnikovega ravnanja v postopku oddaje javnega naročila, temveč določa, kateri podatki so javni.
S tem, ko vlagatelj navaja, da je smotrno in korektno ovrednotenje vsake postavke posebej, ne zatrjuje tudi (oziroma že), da je drugačna naročnikova zahteva nezakonita. Vendar po drugi strani vlagatelj navaja še nadaljnje argumente, ki pa ne uspejo izkazati posega v vlagateljev položaj. Tudi v primeru, če bi se v obrazcu št. OBR-XI Predračun postavke za "montaž[o], kalibracij[o] in vzpostavit[ev] sistema" prikazovale ločeno, bi njihova vrednost predstavljala del ponudbene cene za celotno ponudbo, kar pa je to že sedaj z načinom, kot ga je določil naročnik. Z merilom najnižja cena (točka IV.1.1 obvestila o javnem naročilu; točka III.B Povabila in navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe ter pogoji za udeležbo pri oddaji javnega naročila blaga, str. 3 razpisne dokumentacije) se ugotavlja prednost vrednosti celotne ponudbe (torej prednost vrednosti vseh postavk in vanje vključenih stroškov), ne pa prednosti vrednosti ene postavke oziroma posameznih postavk. Zato je zmotno vlagateljevo stališče, da sedanji način predstavitve cene "ne more odražati načela izbora po najnižji ceni".
Vlagatelj tudi ni pojasnil, v čem "zahtevana specifikacija ni transparentna", pa tudi ne, zakaj "je lahko zavajajoča". Vlagatelj je namreč zapisal le svoje stališče, da je to "jasno", zato bi bilo nadaljnje ugotavljanje kršitev (niti ni jasno, katerih) le ugibanje o tem, kaj je vlagatelj želel izpostaviti.
Državna revizijska komisija dodaja, da je naročnik z zahtevo po vključitvi nekaterih stroškov v ceno postavk, po vsebini določil, da struktura cene take postavke vsebuje še druge stroške poleg tistih, ki bi jih taka postavka imela (npr. vrednost blaga in strošek embalaže).
Ob tako predstavljenem dejanskem stanju Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, da je vlagateljev očitek utemeljen in da je podana kršitev ZJN-2.
Vlagatelj navaja, da je zastavil vprašanje "Ali lahko ponudnik ponudi drugačno kvalificirano enako kvalitetno rešitev, s katero je mogoča avtentikacija kot le rešitev preko LDAP protokola"", na katerega je naročnik odgovoril (objava na portalu javnih naročil 31. 5. 2012, ob 13.26): "Naročnik ne razume bistva vprašanja." Vlagatelj nadaljuje, da "iz navedenega in ker naročnik navaja, da odgovore podaja strokovna komisija, ki je tehnične zahteve pregledala, je jasno, da naročnik ne razume tehničnih pogojev na katere se sklicuje oz. tehnične ustreznosti ni sam določil". Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik ravnal v nasprotju z drugim odstavkom 37. člena ZJN-2, ker je nedopustno omejeval konkurenco, "namreč skladno s 37. člen, 3. točka, a). tudi ni navajal možnosti da ponudnik ponudi ''enakovreden'' sistem, s tem pa kršil tudi načelo transparentnosti in gospodarnosti".
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik na zastavljeno vprašanje odgovoril (objava na portalu javnih naročil 31. 5. 2012, ob 13.26) daljše, kot to navaja vlagatelj, saj se odgovor v celoti glasi: "Naročnik ne razume bistva vprašanja. Prosimo za malce obširnejšo razlago".
Navedeni odgovor je skladno z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2 postal del razpisne dokumentacije.
Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je vlagateljev očitek nejasen, saj glede na to, kako je napisan, trditev, "da naročnik ne razume tehničnih pogojev na katere se sklicuje", ne more pomeniti, da je naročnik omejeval konkurenco in da je kršil točko a tretjega odstavka 37. člena ZJN-2 ter "načelo transparentnosti in gospodarnosti", saj vlagatelj podaja vrednostno sodbo o naročniku, ne pa o tehničnih specifikacijah.
Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je vlagateljev očitek nejasen tudi glede trditve, da naročnik "tehnične ustreznosti ni sam določil", saj v primeru, če bi bilo to trditev treba obravnavati tako, da naročnik ni sam določil tehničnih specifikacij, iz tega še ne izhaja, da vlagatelj tudi zatrjuje, da bi jo moral naročnik sam določiti in da prepustitev določitve tehničnih specifikacij drugemu pomeni kršitev ZJN-2. Že upoštevajoč navedeno Državna revizijska komisija v zvezi s to vlagateljevo trditvijo ni mogla nadalje ugotavljati, ali je naročnik omejeval konkurenco in kršil točko a tretjega odstavka 37. člena ZJN-2 ter "načelo transparentnosti in gospodarnosti".
Državna revizijska komisija še ugotavlja, da so vlagateljevi očitki, da je naročnik omejeval konkurenco in kršil točko a tretjega odstavka 37. člena ZJN-2 ter "načelo transparentnosti in gospodarnosti" smiselni le v primeru, če bi jih osredotočili na tehnične vsebine vprašanja, na katerega je naročnik odgovoril z objavo na portalu javnih naročil 31. 5. 2012, ob 13.26 (in ta očitek razumeli, da se vlagatelj ne strinja z zahtevo po avtentikaciji preko LDAP protokola), ne pa glede podanega odgovora. Če Državna revizijska komisija izhaja iz tega, da vlagatelj zahtevka za revizijo v tem delu ni pripravil na način, kot ga določata 5. in 6. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN, saj manjka že ustrezna trditvena podlaga, je treba ta očitek šteti za neizkazan. Vendar tudi v primeru, če Državna revizijska komisija izhaja iz tolmačenja teh vlagateljevih trditev na širši način, je treba ta očitek šteti za neizkazan. Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da vlagatelj niti ni trdil, da gre pri zahtevi po avtentikaciji preko LDAP protokola za funkcionalno (ne pa npr. za konkretno ali storilnostno) zahtevo predmeta naročila, zato Državna revizijska komisija ni mogla nadalje ugotavljati, ali je pri tej tehnični zahtevi treba ugotavljati, ali so "vezan[e] na objektivne potrebe in zahteve naročnika, tako, da nedopustno ne omejujejo konkurence med ponudniki" (gl. drugi odstavek 37. člena ZJN-2). Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da bi bil očitek o odsotnosti navedbe "ali enakovredno" (zahteva iz točke a tretjega odstavka 37. člena ZJN-2) relevanten v primeru, da bi se naročnik skliceval na tehnične predpise, standarde, tehnične referenčne sisteme ipd. (kar izhaja iz točke a tretjega odstavka 37. člena ZJN-2), vendar to v tem primeru ni. Kvečjemu bi bilo vlagateljevo trditev o odsotnosti navedbe "ali enakovredno" mogoče povezati s tem, ali je naročnik kršil deveti odstavek 37. člena ZJN-2, vendar se o kršitvi devetega odstavka 37. člena ZJN-2 Državna revizijska komisija ne more izreči (prim. 6. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN), ker vlagatelj ne navaja, da zahteva po avtentikaciji preko LDAP protokola pomeni sklicevanje na katerega izmed elementov iz devetega odstavka 37. člena ZJN-2 (znamka, vir, poseben postopek, blagovna znamka, patent, tip, posebno poreklo, posebna proizvodnja), pa niti ne navaja sicer drugih dejanskih okoliščin, ki so relevantne pri vprašanju odločanja o opustitvi navedbe "ali enakovredno" po devetem odstavku 37. člena ZJN-2.
Vlagatelj navaja, da je naročnik na vprašanje "Specifikacija naročnika je pisana na proizvajalca opreme EVISENSE. Ali se vam zdi smoterno objavljati JN, če dobro veste, da boste dobili samo eno ponudbo, kar pa ni v skladu z Zakonom ZJN kjer morate upoštevati, da so vsi ponudniki enakopravni:" odgovoril (objava na portalu javnih naročil 31. 5. 2012, ob 13.49), da je specifikacija napisana na podlagi strokovnih zahtev in standardov na področju transfuzijske medicine, vendar se na standarde oziroma zahteve ni skliceval. Vlagatelj nadalje navaja, da "po javno dostopnih podatkih ustreza edino in izključno proizvajalec Evisense", naročnik pa omejuje enakopraven dostop vsem ponudnikom, saj drugi ponudniki, razen ponudnika Thorax, d. o. o., Trzin, ne morejo ponuditi opreme proizvajalca Evisense. Vlagatelj se sklicuje še na drugi del odgovora, kjer naročnik pojasnjuje način izbora ponudbe, in navaja, da je naročnik tudi kršil drugi odstavek 37. člena ZJN-2, "kjer naj tehnične specifikacije nedopustno ne omejujejo konkurence".
Odgovor (objava na portalu javnih naročil 31. 5. 2012, ob 13.49) na izpostavljeno vprašanje se v celoti glasi:
"Specifikacija naročnika je napisana na podlagi strokovnih zahtev in standardov na področju transfuzijske medicine. Na podlagi teh zahtev in standardov bo naročnik izbral najustreznešo ponudbo v skladu z objavljenimi razpisnimi pogoji."
Navedeni odgovor je skladno z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2 postal del razpisne dokumentacije.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi bilo mogoče naročnikov odgovor razumeti drugače, kot ga je tolmačil vlagatelj. Če bi izhajali iz tega, da je naročnik pojasnil, da je pri pripravi tehničnih specifikacij upošteval pravila, ki veljajo v stroki, za katero se bo uporabil predmet javnega naročila, potem ni mogoče razumeti, da bi šlo za kršitev ZJN-2, saj ZJN-2 ne določa strokovnih pravil, ki veljajo za npr. transfuzijsko medicino.
Vendar Državna revizijska komisija še drugače ni mogla pritrditi vlagatelju.
Vlagatelj sicer izpostavlja, da je naročnik tehnične specifikacije pripravil tako, da jim lahko zadosti le ponudnik Thorax, d. o. o., Trzin, vendar vlagatelj ne zatrjuje, da je naročnik postavil pogoj, da je le ponudnik Thorax, d. o. o., Trzin tisti, ki lahko predloži ponudbo. Vlagatelj tudi ne navaja, da je ponudnik Thorax, d. o. o., Trzin proizvajalec opreme Evisense. Ponudbo bi torej lahko predložili vsi gospodarski subjekti na trgu, ki prodajajo tudi opremo proizvajalca Evisense. Vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljev očitek treba obravnavati v vsebini, da vlagatelj ne ponuja opreme proizvajalca Evisense in da je zaradi tega onemogočen v enakopravnem konkurenčnem boju pri pridobitvi razpisanega javnega naročila. To je razberljivo iz trditve, da naročnik izključuje druge ponudnike, razen ponudnika Thorax, d. o. o., Trzin. Iz vpogleda v vlagateljevo ponudbo je tudi razvidno, da vlagatelj ni ponudil opreme proizvajalca Evisense. Če bi bile tehnične specifikacije pripravljene tako, da bi bilo mogoče ponuditi le opremo proizvajalca Evisense, bi bil vlagatelj s ponudbo opreme drugega proizvajalca neuspešen. Vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni z ničimer konkretiziral, da je vsebina tehničnih specifikacij pripravljena tako, da je mogoče ponuditi le opremo proizvajalca Evisense. Vlagatelj namreč ni navedel nobene tehnične zahteve, ki jo je naročnik določil v tehničnih specifikacijah in je lastna le opremi proizvajalca Evisense, prav tako ni navedel nobene tehnične zahteve, ki jo je naročnik določil v tehničnih specifikacijah in je taka, da je oprema, ki jo ponuja vlagatelj, ne izpolnjuje.
Vlagatelj se sklicuje na kršitev drugega odstavka 37. člena ZJN-2, vendar ker ni navedel nobene tehnične zahteve (ki naj bi veljala le za opremo proizvajalca Evisense), je očitno, da ni navedel niti nobene funkcionalne zahteve. In zato tudi ni mogoče ugotoviti, da je naročnik kršil drugi odstavek 37. člena ZJN-2, saj vlagatelj ni predstavil relevantnega dejanskega stanja (prim. 6. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN).
Vlagatelj se sklicuje tudi na vsebino devetega odstavka 37. člena ZJN-2, vendar s tem, ko ni navedel nobene tehnične zahteve, ki naj bi bila sporna, ali sicer kakšnega drugega podatka iz tehničnih specifikacij, ki bi lahko izkazoval njihovo spornost, Državna revizijska komisija ni mogla niti ugotavljati, ali gre za primer, ko je lahko podana kršitev devetega odstavka 37. člena ZJN-2, ko manjka navedba "ali enakovredno". Slednja navedba se namreč uporabi v primeru, če se pri opisu predmeta javnega naročila tehnične specifikacije sklicujejo na posamezno znamko ali vir ali na posebni postopek ali na blagovne znamke, patente, tipe ali posebno poreklo ali proizvodnjo, če bi se s takim navajanjem dajala prednost nekaterim podjetjem ali nekaterim proizvodom ali bi s tem bili izločeni. Ker torej vlagatelj ni izkazal z navajanjem niti enega podatka, da se tehnične specifikacije sklicujejo npr. na znamko, patent, tip, je Državna revizijska komisija morala zaključiti, da zaradi nepredstavitve relevantnega dejanskega stanja (prim. 6. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN) ni mogoče ugotoviti, da je naročnik kršil ZJN-2.
Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik kršil pravila ZJN-2 o določitvi roka za predložitev ponudb.
Ker je glede na predhodna pojasnila treba ugotoviti, da ocenjena vrednost javnega naročila ne dosega t. i. evropskih vrednostnih pragov, naročniku ni bilo treba poslati obvestila o naročilu tudi v objavo v Uradni list Evropske unije, temveč je zadoščala že objava obvestila o naročilu na portalu javnih naročil (prim. tudi drugi odstavek 57. člena ZJN-2).
ZJN-2 v primeru javnih naročil pod t. i. evropskimi vrednostnimi pragovi ne določa številčnega minimalnega roka za predložitev ponudb, temveč je v takem primeru javnega naročanja treba rok za predložitev ponudb določiti izhajajoč iz prvega odstavka 50. člena ZJN-2, ki naročniku nalaga, da mora upoštevati predvsem zapletenost naročila in čas, potreben za pripravo ponudb.
Podaljšanje roka za predložitev ponudb je urejeno v 53. člen ZJN-2, ki določa, da če se zaradi kakršnega koli razloga razpisna dokumentacija ali dodatne informacije, čeprav jih je gospodarski subjekt pravočasno zahteval, ne predložijo v rokih, določenih v tem zakonu, ali če se naknadno ugotovi, da se ponudbe lahko predložijo šele po ogledu lokacije ali po pregledu drugih dokumentov v zvezi s predmetnim javnim naročilom na kraju samem, mora naročnik rok za prejem ponudb podaljšati, tako da se lahko gospodarski subjekti seznanijo z vsemi informacijami, ki so potrebne za pripravo ponudb. Podaljšanje roka mora naročnik objaviti v Uradnem listu Evropske unije oziroma na portalu javnih naročil.
Ker naročnik oddaja javno naročilo po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, mora upoštevati tudi pravilo iz 92. člena ZJN-2, ki določa, da mora biti rok za prejem ponudb tak, da omogoča gospodarskim subjektom pripravo popolne ponudbe (prvi odstavek 92. člena ZJN-2), če pa sam ali na pobudo gospodarskega subjekta oceni, da je to potrebno, rok za prejem ponudb ustrezno podaljša (drugi odstavek 92. člena ZJN-2).
Ker ZJN-2 ne določa številčnega minimalnega roka za predložitev ponudb v primeru oddaje javnega naročila, kot je obravnavano, določitev roka za predložitev ponudb na 6. 6. 2012, do 10. ure, čeprav je naročnik poslal obvestilo o javnem naročilu v objavo 23. 5. 2012, ne glede na številne vlagateljeve argumente in tudi stališča sama po sebi ni neskladna z ZJN-2.
Vlagatelj tudi ne navaja, koliko bi bil po njegovem stališču primeren rok, temveč zgolj navaja, katere vse okoliščine bi moral naročnik upoštevati pri določitvi roka.
Vlagatelj tudi napačno enači rok za predložitev ponudb z rokom za uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva, saj gre za dva vsebinsko različna roka, ki ju tudi urejata dva različna zakona (prvega ureja ZJN-2, drugega pa ZPVPJN).
Vlagatelj še izpostavlja, da je zaradi tako določenega roka v podrejenem položaju tudi zaradi zahteve po podizvajalski pogodbi, saj je bil rok za pridobitev ponudb za podizvajalska dela in sklenitev podizvajalske pogodbe vključen v rok za predložitev ponudb. Vlagatelj navaja, da mu je bilo "praktično onemogočeno, da v razpisanem roku pridobi več ponudb" in da ni utegnil pridobiti več ponudb akreditiranih laboratorijev, kar vpliva na končno ponudbeno ceno. Vlagatelj še navaja, da "v zvezi s podizvajalci in roki za prijavo je na tem mestu še posebej potrebno izpostaviti zahteve po umerjanju in dejstvo, da so ustrezno akreditirane inštitucije največkrat organi kot so univerze, inštituti in zavodi, pogosto torej organi z delnim ali popolnim javnim interesom. Glede na to je hierarhija podpisnika (oz. podpisnikov) takih pogodb zakonsko urejena in določena ter časovno zamudna, še posebej v primerih odsotnosti podpisnikov. To dodatno utemeljuje zahteve ponudnikov po daljšem roku, kar Naročnik, kot že navedeno ni omogočil."
Vlagatelj s temi očitki ne more uspeti že zato ne, ker tudi v primeru, če bi se rok določal glede na zmožnosti konkretnega ponudnika predložiti popolno ponudbo, vlagatelj ni izkazal, da je sploh iskal ponudbe pri drugih subjektih, kot je tisti subjekt, ki ga je priglasil v ponudbi in je z njim sklenil pogodbo. Ta subjekt bo v razmerju do naročnika vlagateljev podizvajalec in bo opravil umerjanje temperaturnih merilnikov (gl. 2. člen pogodbe o sodelovanju).
Vlagatelj sicer pravilno izpostavlja, da je naročnik prejel predlog za podaljšanje roka, ki mu sicer ni ugodil (gl. objavo na portalu javnih naročil 31. 5. 2012, ob 13.23), vendar naročnik roka glede na drugi odstavek 92. člena ZJN-2 ni zavezan podaljšati, saj mu ZJN-2 omogoča, da ga podaljša, če oceni, da je to potrebno. Iz pobude za podaljšanje roka tudi ni razvidno, da je pobudnik predlagal podaljšanje roka za predložitev ponudb, ker bi bil rok, ki ga je določil naročnik, prekratek, temveč je to predlagal, ker je naročniku očital, da še ni uspel odgovoriti na vsa zastavljena vprašanja. Naročnik je tak pobudnikov očitek zavrnil z argumentom, da odgovarja na zastavljena vprašanja v zakonsko določenem roku, čemur vlagatelj dejansko ne oporeka. Vendar tudi v primeru, če bi šteli, da vlagateljev argument, da bi naročnik zagotovil, da bi vlagatelj "lahko predloži cenovno ugodno, zanesljivo in zavezujočo ponudbo" "tudi tako, da bi [â??] odgovarjal na zastavljena vprašanja preko portala JN in na samem ogledu in v rokih, kot mu jih nalaga zakon" (str. 3 zahtevka za revizijo), pomeni tudi očitek o kršitvi roka za odgovor na zahtevo ponudnikov za pojasnilo oziroma vprašanja ponudnikov, vlagatelj ne konkretizira niti, katero/katera je/so tisto/tista vprašanje/vprašanja, na katerega/katera je naročnik zamudil z odgovorom.
Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da vlagatelj ni izkazal niti razlogov, ki bi lahko utemeljili, da je naročnik kršil 53. člen ZJN-2. Kot že ugotovljeno, vlagatelj ni izkazal, da bi naročnik kršil pravila o rokih za odgovor na vprašanja ponudnikov, zato prvi pogoj iz 53. člena ZJN-2 za naročnikovo dolžnost podaljšati rok za predložitev ponudb ni podan. Vendar ni podan niti drugi pogoj iz 53. člena ZJN-2, saj vlagatelj ravno s sklicevanjem na razpisno dokumentacijo drugega naročnika, ki je navedel, da je ogled prostorov priporočljiv, kaže na to, da ogled lokacije ni šele tisti, ki omogoča predložitev ponudbe. Če je bil ogled prostorov pri drugem naročniku priporočljiv, je očitno, da ni bil obvezen in da se je zato vsak ponudnik sam odločal, ali naj se ogleda prostorov udeleži ali ne. Prav tako ni izkazano, da bi bilo mogoče ponudbo predložiti šele po pregledu drugih dokumentov v zvezi z javnim naročilom na kraju samem, saj je vlagatelj sam predstavil alternativo, ki ne vključuje pregleda drugih dokumentov v zvezi z javnim naročilom na kraju izvedbe javnega naročila.
Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni mogla zaključiti, da so vlagateljevi očitki o določitvi neustreznega roka za predložitev ponudb utemeljeni.
Vlagatelj zatrjuje, da naročnik "ni zagotovil zaupnosti, kot to določata 3. in 4. odstavek 22. člena ZJN-2" in je "kršil načela javnosti in zaupnosti, saj sta se dne 01.06.2012 na ogledu srečala tako predstavnik ponudnika REPA sistemske rešitve, kot predstavnika" vlagatelja. "S tem se razkriva Vlagateljeva namera ponudniku REPA sistemske rešitve, da bo oddal zavezujočo ponudbo v predmetnem javnem naročilu."
Naročnik je na vprašanje enega izmed ponudnikov zagotovil ogled prostorov na lokaciji naročnika (odgovor, objavljen na portalu javnih naročil 29. 5. 2012, ob 11.15), in sicer "v petek 1.6.2012 ob 10. uri". Ta termin ogleda je nastopil, preden je potekel rok za predložitev ponudb in zato tudi logično, preden je nastopil trenutek odpiranja ponudb.
Vlagatelj sicer pravilno navaja, da je v tretjem odstavku 22. člena ZJN-2 (med drugim) določeno, da mora naročnik zagotoviti posredovanje, izmenjavo in shranjevanje informacij na tak način, da so varovani celovitost podatkov ter zaupno ravnanje s ponudbami in prijavami za sodelovanje, in da je v četrtem odstavku 22. člena ZJN-2 določeno, da mora naročnik imena ponudnikov in predložene ponudbe varovati kot poslovno skrivnost do roka, določenega za odpiranje ponudb, vendar zmotno zatrjuje, da dejansko stanje, ki ga opisuje, povzroči naročnikovo kršitev ZJN-2.
Ponudnik je glede na definicijo iz 15. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in ponuja izvedbo gradenj, storitev oziroma dobavo blaga ter v postopku javnega naročanja izkaže interes s tem, da naročniku odda ponudbo.
Iz vlagateljevih trditev ne izhaja, da sta bodisi vlagatelj bodisi "ponudnik REPA sistemske rešitve" do roka, ki ga je naročnik določil za ogled lokacij, naročniku predložila ponudbo in da jima je naročnik to razkril. To se tudi ni moglo zgoditi, saj je vlagatelj ponudbo oddal šele 6. 6. 2012, ob 9.45, "ponudnik REPA sistemske rešitve" pa ponudbe ni oddal. Ker naročnik v času ogleda ni razpolagal ne s ponudbo vlagatelja ne s ponudbo "ponudnika REPA sistemske rešitve", se tudi moglo zgoditi, da je naročnik udeležencem ogleda razkrival vsebino ponudb.
Državna revizijska komisija zato zavrača vlagateljeve očitke, da je naročnik kršil tretji in četrti odstavek 22. člena ZJN-2 ter "načela javnosti in zaupnosti".
Vlagatelj zatrjuje tudi kršitve, povezane z odpiranjem ponudb.
Naročnik je ponudbe javno odprl 6. 6. 2012, z začetkom ob 11. uri, kar je dokumentiral z dokumentom "Zapisnik o odpiranju ponudb" št. JN B 10/12, za katerega vlagatelj navaja, da ga ni dobil na vpogled in parafiranje, temveč ga je prejel šele kasneje (očitno po pošti).
Naročnik je glede na ocenjeno vrednost javnega naročila ravnal skladno s 75. členom ZJN-2, ko je predloženi ponudbi javno odprl.
Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem, da je naročnik kršil prvi odstavek 76. člena ZJN-2, ko je najprej odprl vlagateljevo ponudbo, ne pa ponudbe ponudnika Thorax, d. o. o., Trzin, ki jo je predložil 6. 6. 2012, ob 8.20 (torej preden je vlagatelj predložil ponudbo). V prvem odstavku 76. člena ZJN-2 je namreč določeno, da se ponudbe odpirajo po vrstnem redu prejema. Vendar Državna revizijska komisija dodaja, da zgolj ugotovitev te kršitve ne more vplivati še na to, da se razveljavi postopek oddaje javnega naročila v celoti (pa tudi ne sicer izvedbe odpiranja ponudb), saj v konkretnem primeru zgolj neupoštevanje vrstnega reda odpiranja ponudb še ne izkazuje nobene take kršitve, ki bi invalidirala celoten postopek oddaje javnega naročila ali pa vsaj njegov del.
Vlagatelj izpostavlja, da je naročnik na javnem odpiranju prebral ceno iz ponudbe ponudnika Thorax, d. o. o., Trzin v drugačnem znesku, kot izhaja iz dokumenta "Zapisnik o odpiranju ponudb" št. JN B 10/12 z dne 6. 6. 2012. To priznava tudi naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo, vendar obstaja razhajanje med vlagateljem in naročnikom glede tega, ali je naročnik prebral znesek 106.400,07 eurov (kar zatrjuje vlagatelj) ali pa znesek 106.006,05 eurov (kar zatrjuje naročnik).
Državna revizijska komisija je vpogledala v dokument "Zapisnik o odpiranju ponudb" št. JN B 10/12 z dne 6. 6. 2012, pri čemer je ugotovila, da je v njem pri ponudbi ponudnika Thorax, d. o. o., Trzin naveden znesek 106.006,05 eurov. Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je naročnik v dokumentu "Zapisnik o odpiranju ponudb" št. JN B 10/12 z dne 6. 6. 2012 navedel, da je vrednost vlagateljeve ponudbe 110.700 eurov, čemur vlagatelj tudi ne oporeka.
Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo ponudnika Thorax, d. o. o., Trzin in ugotovila, da je v obrazcu št. OBR-XI vpisana cena 106.007,05 eurov.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da ne glede na to, ali je naročnik na javnem odpiranju ponudb v resnici prebral znesek 106.400,07 eurov ali pa znesek 106.006,05 eurov, je treba zaključiti, da ni prebral zneska, ki je naveden v ponudbi ponudnika Thorax, d. o. o., Trzin.
Kljub temu da je potrjeno, da obstajajo razhajanja med zneski, Državna revizijska komisija ugotavlja, da so zneski 106.006,05 eurov (podatek iz dokumenta "Zapisnik o odpiranju ponudb" št. JN B 10/12 z dne 6. 6. 2012), 106.007,05 eurov (podatek iz obrazca št. OBR-XI v ponudbi ponudnika Thorax, d. o. o., Trzin) in 106.400,07 eurov (podatek, ki ga zatrjuje vlagatelj, in dokazuje s pisno izjavo z dne 6. 6. 2012, ki jo je podala vlagateljeva priča, udeležena na javnem odpiranju ponudb) nižji od zneska iz vlagateljeve ponudbe (tj. 110.700 eurov). Glede na navedeno bi bila ponudba ponudnika Thorax, d. o. o., Trzin glede na merilo najnižja cena (kolikor bi bila seveda popolna ponudba v pomenu iz 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, česar pa naročnik še ni ugotavljal) ugodnejša od vlagateljeve ponudbe ne glede na siceršnje zneske 106.006,05 eurov, 106.007,05 eurov ali 106.400,07 eurov.
Vlagatelj med drugim navaja, da je naročnik "zavestno kršil predpise javnega naročanja (1. odstavek 76. člena ZJN-2) ter tako imel možnost prilagoditi ceno ponudnika Thorax, d.o.o., da je le-ta bila cenejša" in da je "vrednost ponudbe Thorax, d.o.o. prilagodil tako, da je bila le-ta na podlagi merila najnižje cene uvrščena na prvo mesto", vendar iz zahtevka za revizijo ni mogoče razbrati, da bi vlagatelj zatrjeval (in s čimerkoli dokazoval), da je ponudnik Thorax, d. o. o., Trzin predložil ponudbo, ki bi bila dražja od vlagateljeve ponudbe (torej v višini več kot 110.700 eurov), in da bi naročnik ta znesek znižal bodisi na znesek 106.006,05 eurov (podatek iz dokumenta "Zapisnik o odpiranju ponudb" št. JN B 10/12 z dne 6. 6. 2012) bodisi na znesek 106.400,07 eurov (podatek, ki izhaja iz pisne izjave z dne 6. 6. 2012, ki jo je podala vlagateljeva priča, udeležena na javnem odpiranju ponudb).
V tretjem odstavku 76. člena ZJN-2 je določeno, da če naročnik ne vroči zapisnika o odpiranju ponudb pooblaščenim predstavnikom ponudnikov na odpiranju ponudb, ga mora najkasneje v treh delovnih dneh posredovati vsem ponudnikom.
Čeprav naročnik po zaključku javnega odpiranja ponudb dokumenta "Zapisnik o odpiranju ponudb" št. JN B 10/12 z dne 6. 6. 2012 ni izročil pooblaščenemu predstavniku vlagatelja, ga je vlagatelju poslal kasneje. Vlagatelj priznava, da mu ga "je vročil kasneje, v roku treh dni", kar je v skladu s tretjim odstavkom 76. člena ZJN-2.
Upoštevajoč vse navedeno Državna revizijska komisija ni mogla zaključiti, da bi bilo treba kljub ugotovljenim kršitvam naročnika pri javnem odpiranju ponudb razveljaviti celoten postopek oddaje javnega naročila, pa niti ne javnega odpiranja ponudb, saj vlagatelj ni uspel izkazati, da bi te kršitve dejansko posegale v vlagateljev položaj pri sodelovanju v postopku oddaje javnega naročila ali njegovo možnost pridobitve tega javnega naročila.
Vlagatelj v točki "Pritožbeni rok" (str. 9 zahtevka za revizijo) še navaja, da je upravičeno pričakoval, da bosta ponudbo oddala zgolj vlagatelj in ponudnik Sistemske rešitve, ki sta se udeležila ogleda 1. 6. 2012 in "ki sta oba bila v enakovrednem položaju, saj sta oba bila brez ustreznih tehničnih podatkov, tlorisov in položajev hladilnikov", na odpiranju ponudb pa se je seznanil, da je eden izmed ponudnikov ponudnik Thorax, d. o. o., Trzin, "za katerega upravičeno domneva, da so mu vsi podatki, ki so nujni za izdelavo konkurenčne ponudbe, bili dostopni že mimo uradnih postopkov, s tem ko je z Naročnikom v poslovnem razmerju". Če je treba te vlagateljeve navedbe obravnavati kot očitek, da je naročnik ponudniku Thorax, d. o. o., Trzin v nasprotju z ZJN-2 zagotovil več podatkov, kot jih je zagotovil vlagatelju, bi šlo za kršitev enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2) šele v primeru, če bi se izkazala ta trditev za resnično. Vendar vlagatelj ne navaja dejstev in tudi ne predlaga dokazov, da bi bilo mogoče zaključiti, da je naročnik ravnal aktivno in ponudniku Thorax, d. o. o., Trzin v nasprotju z ZJN-2 zagotavljal podatke za pripravo ponudbe. Vlagatelj je sicer predložil izpisek iz aplikacije Supervizor, ki prikazuje, da je (bil) ponudnik Thorax, d. o. o., Trzin v pogodbenem razmerju z naročnikom, vendar to še ne more pomeniti, da naročnik in ponudnik Thorax, d. o. o., Trzin svoje pogodbeno razmerje zlorabljata za potrebe tega javnega naročila.
Državna revizijska komisija še dodaja, da ogled 1. 6. 2012 tudi ni bil obvezen, zato tudi v primeru, če se ponudnik Thorax, d. o. o., Trzin ogleda ni udeležil, to ne pomeni, da ni smel predložiti ponudbe.
Državna revizijska komisija pa še dodaja, da naročnik v času, ko je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, najugodnejše ponudbe še ni izbral, zato takrat tudi ni bilo znano, ali je cenejša ponudba ponudnika Thorax, d. o. o., Trzin v resnici popolna v pomenu iz 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2.
Glede na ugotovljeno kršitev, ki vpliva na vlagateljev položaj, Državna revizijska komisija ni razveljavila celotnega postopka oddaje javnega naročila, kot je to predlagal vlagatelj, temveč je kršitev le ugotovila in naročniku naložila, da jo odpravi (druga alinea prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), saj jo je mogoče odpraviti že na način, da naročnik zagotovi take podatke, ki bodo omogočali, da bodo ponudniki pripravili ponudbe, ki bodo medsebojno primerljive (napotek po tretjem odstavku 39. člena ZPVPJN). Ker je ugotovljeno kršitev mogoče odpraviti le v razpisni fazi postopka oddaje javnega naročila in torej pred rokom, ki je določen za predložitev ponudb, bo moral naročnik določiti nov rok za predložitev ponudb, če se bo odločil, da s postopkom oddaje javnega naročila nadaljuje. Naročnik mora pri svojih ravnanjih upoštevati, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (prvi odstavek 8. člena ZJN-2), zagotoviti pa mora tudi enakopravno obravnavo ponudnikov (9. člen ZJN-2).
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.
V sklepu št. 018-195/2012-4 z dne 13. 7. 2012 je Državna revizijska komisija odločila, da se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločitev o zahtevku za revizijo. Ker je Državna revizijska komisija s tem sklepom odločila o zahtevku za revizijo, je odločila tudi o stroških pritožbenega postopka.
Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).
Če je pritožba utemeljena, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v pritožbenem postopku (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).
Vlagatelj je predložil specificirani stroškovnik.
O temelju:
Ker je vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo (in tudi s pritožbo), Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ugotavlja, da je vlagatelj upravičen do povrnitve potrebnih stroškov za predrevizijski, revizijski in pritožbeni postopek.
O višini:
Stroški pritožbenega postopka:
Vlagatelj je priglasil stroške za "pritožbo zoper sklep" v višini 960 eurov z DDV, vendar ni izkazal, da je npr. imel pooblaščenca - odvetnika, ki bi bil upravičen do teh stroškov, saj je pritožbo vložil sam. Vlagatelj je nadalje priglasil stroške za fotokopije v višini 8,14 eurov z DDV, pri čemer se je skliceval na tarifo Pošte Slovenije, vendar teh stroškov ni izkazal (npr. račun, ki ga je izdala Pošta Slovenije). Vlagatelj je priglasil tudi poštne stroške v višini 12,61 eurov, vendar priloženi fotokopiji potrdil o oddaji pošiljke (eno z dne 12. 6. 2012, eno pa z dne 13. 6. 2012) ne izkazujeta, da se nanašata na pošiljanje pritožbe, zato ju Državna revizijska komisija ni mogla upoštevati. Državna revizijska komisija je vpogledala tudi na poštno nalepko na ovojnici, v kateri je vlagatelj poslal pritožbo naročniku, vendar na njej ni naveden znesek, temveč je navedeno "Pogodba", zato Državna revizijska komisija ni mogla niti po tej poti ugotoviti zneska poštnih stroškov. Državna revizijska komisija zato ni mogla priznati niti priglašenih poštnih stroškov, saj tudi ti niso izkazani. Vlagatelj je priglasil tudi "manipulativne stroške" v višini 153,60 eurov z DDV, vendar Državna revizijska komisija tudi teh stroškov ni priznala, saj zadošča ugotovitev, da ni razvidno, kaj obsegajo, pa tudi niso z ničimer izkazani.
Stroški predrevizijskega in revizijskega postopka:
Vlagatelj je vplačal 1.100 eurov takse, na poziv št. 018-235/2012-2 z dne 22. 8. 2012 pa je še doplačal 131 eurov, zato je potrebna taksa 1.231 eurov. Vlagatelj je priglasil stroške za "pritožbeni zahtevek" v višini 1.740 eurov z DDV, vendar ni izkazal, da je npr. imel pooblaščenca - odvetnika, ki bi bil upravičen do teh stroškov, saj je zahtevek za revizijo vložil sam. Vlagatelj je nadalje priglasil stroške za fotokopije v višini 22,57 eurov z DDV, pri čemer se je skliceval na tarifo Pošte Slovenije, vendar teh stroškov ni izkazal (npr. račun, ki ga je izdala Pošta Slovenije). Vlagatelj je priglasil tudi poštne stroške v višini 12,61 eurov, ki so izkazani z dvema potrdiloma o oddaji pošiljke in poštno nalepko na ovojnici, v kateri je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj je priglasil tudi "manipulativne stroške" v višini 307,20 eurov z DDV, vendar Državna revizijska komisija teh stroškov ni priznala, saj zadošča ugotovitev, da ni razvidno, kaj obsegajo, pa tudi niso z ničimer izkazani.
Državna revizijska komisija povzema, da je vlagatelj uspel izkazati potrebnost stroškov predrevizijskega, revizijskega in pritožbenega postopka v skupni višini 1.243,61 eurov (taksa in poštni stroški za zahtevek za revizijo). Ker je vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel le deloma, Državna revizijska komisija ta uspeh ocenjuje za tretjinski, zato je v tem razmerju vlagatelj upravičen do povračila stroškov.
Glede na izkazan uspeh je Državna revizijska komisija odločila, da je od skupnih izkazanih potrebnih 1.243,61 eurov stroškov naročnik dolžan vlagatelju povrniti 414,54 eurov (znesek, ki je zaokrožen na dve decimalki). Glede na navedeno je Državna revizijska komisija kot neutemeljeno zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 414,54 eurov.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točka izreka tega sklepa utemeljena.
V Ljubljani, 17. 9. 2012
Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, Šlajmerjeva ulica 6, 1000 Ljubljana,
- Arne, d. o. o., Borovec 35, 1236 Trzin,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
- v arhiv, tu.