018-276/2012 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 19. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in mag. Maje Bilbija kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Postavitev drogov voznega omrežja in postavitev protihrupnih ograj na progi Pragersko - Hodoš", začetem na podlagi zahtevka za revizijo družbe Strabag AG, Ortenburgerstrasse 27, 9800 Spittal an der Drau, Republika Avstrija, Strabag AG, Podružnica Ljubljana, Letališka cesta 33, Ljubljana, ki jo po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, d.o.o., Barjanska cesta 3, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper kršitve naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Langusova ulica 4, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), v zvezi s predlogom vlagatelja za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila, dne 18. 9. 2012

odločila:

Predlogu vlagatelja, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila "Postavitev drogov voznega omrežja in postavitev protihrupnih ograj na progi Pragersko - Hodoš", se ne ugodi.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila "Postavitev drogov voznega omrežja in postavitev protihrupnih ograj na progi Pragersko - Hodoš". Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 9. 7. 2012, pod št. objave JN7389/2012 in v Uradnem listu Evropske Unije, dne 13. 7. 2012, pod št. objave 2012/S 133-221096.

Vlagatelj je, pred potekom roka za prejem ponudb, z vlogo z dne 10. 9. 2012, vložil zahtevek za revizijo zoper vsebino razpisne dokumentacije in hkrati podal predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Navaja, da bi nadaljevanje postopka javnega naročanja bistveno vplivalo na uveljavitev njegovega pravnega varstva, saj bi v tem primeru ponudbo oddal le en ponudnik, naročnik pa bi nato lahko z edinim ponudnikom sklenil tudi pogodbo. Vlagatelj (in ostali ponudniki) bi tako imel zoper naročnika le odškodninsko tožbo, kar pa ni v njegovem interesu. Vlagatelj zato meni, da je nujno potrebno, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija izda sklep, s katerim zadrži postopek oddaje predmetnega javnega naročila, oziroma podaljša rok za predložitev ponudb, vse, dokler ne bo odločeno o zahtevku za revizijo.

Naročnik je z vlogo z dne 13. 9. 2012 Državni revizijski komisiji odstopil predlog vlagatelja za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. V dopisu, ki ga je poslal tudi vlagatelju, je še navedel, da je ugodil predlogu vlagatelja za podaljšanje roka za oddajo ponudb do dne 8. 10. 2012 do 10.00 ure, medtem ko sklepa o zadržanju postopka javnega naročanja ne more izdati, ker namerava popraviti vsebino razpisne dokumentacije, to pa bi bilo nemogoče, kolikor bi se postopek javnega naročanja zadržal.

Državna revizijska komisija je po proučitvi predloga vlagatelja in vseh pomembnih okoliščin konkretnega primera odločila, da se predlogu vlagatelja ne ugodi.

Skladno s prvim odstavkom 17. člena ZPVPJN lahko naročnik, ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe o oddaji naročila, ustaviti postopka javnega naročanja, zavrniti vseh ponudb ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet javnega naročanja, razen, če so za to podani razlogi, ki jih zakon v nadaljevanju te določbe taksativno našteva. Vlagatelj ima, skladno s prvim odstavkom 19. člena ZPVPJN, pravico, da ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Naročnik mora v treh delovnih dneh od prejema predloga iz prejšnjega odstavka bodisi zadržati nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila bodisi predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila odstopiti Državni revizijski komisiji, pri čemer lahko poda svoje mnenje o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Če Državna revizijska komisija po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, na podlagi predloga iz prvega odstavka 19. člena ZPVPJN ali na lastno pobudo, sprejme sklep, s katerim zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila.

Iz navedenih določb ZPVPJN izhaja, da naročnika praviloma lahko nadaljuje z izvedbo postopka oddaje javnega naročila, ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, ne sme pa skleniti pogodbe o oddaji javnega naročila (razen v primeru, ko to dovoljuje zakon), oziroma opraviti določenih drugih ravnanj, dokler postopek pravnega varstva ni končan s (pravnomočno) odločitvijo naročnika ali Državne revizijske komisije. Možnost zadržanja postopka oddaje javnega naročila je zato, skladno z 19. členom ZPVPJN, pridržana le za izjemne primere, ko Državna revizijska komisija ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v konkretnem primeru predlog za zadržanje postopka oddaje javnega naročila utemeljuje z argumentacijo, da bo zaradi obstoječe vsebine razpisne dokumentacije (ki je predmet spora med strankama) ponudbo predložil le en ponudnik, s katerim bi naročnik nato tudi lahko sklenil pogodbo o oddaji javnega naročila, s tem pa bi vlagatelj pravno varstvo imel le še v obliki odškodninske tožbe.

Navedeni argumenti vlagatelja, po oceni Državne revizijske komisije, ne izkazujejo, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva vlagatelja. Vlagatelj je namreč vložil zahtevek za revizijo, ki ga bo naročnik (in Državna revizijska komisija) moral obravnavati skladno z določili ZPVPJN in, kolikor bo zahtevku za revizijo ugodeno, bo moral naročnik sprejeti ustrezna ravnanja oziroma odpraviti posledice morebitnih ugotovljenih kršitev (s čimer bo učinek pravnega varstva dosežen). Učinkovitost pravnega varstva vlagatelju torej, ne glede na nadaljevanje postopka javnega naročanja (kar je pravilo in ne izjema), ne bo zmanjšana ali otežena.

Vlagatelj dejansko navaja le logične posledice nadaljevanja postopka javnega naročanja, ki so lahko tudi v tem, da se bo še pred (pravnomočno) odločitvijo o zahtevku za revizijo iztekel rok za prejem ponudb (ki je v konkretnem primeru sicer podaljšan do dne 8. 10. 2012, kar izhaja iz naročnikovega pojasnila in objave Obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku z dne 13. 9. 2012, pod št. objave JN9901/2012), ponudbo pa bo morebiti predložil le en ponudnik, medtem ko se bo vlagatelj, glede na obstoječo vsebino razpisne dokumentacije in po svoji lastni presoji, morebiti odločil, da ponudbe ne bo predložil. Vendar pa zato ne bo oteženo pravno varstvo, saj vlagatelj napačno meni, da bi v primeru nadaljevanja postopka javnega naročanja naročnik lahko sklenil pogodbo z (edinim) ponudnikom. ZPVPJN namreč v prvem odstavku 17. člena ZPVPJN naročniku omogoča nadaljevanje postopka zgolj do sklenitve pogodbe o oddaji naročila, oziroma je sklenitev pogodbe pridržana le za izjemne z zakonom določene primere, zato v primeru nadaljevanja postopka javnega naročanja do (pravnomočne) odločitve o zahtevku za revizijo ne bo prišlo do položaja, ko bi naročnik lahko sklenil pogodbo, pravno varstvo pa bi zato bilo omejeno le še na vložitev odškodninske tožbe, razen če bodo podani zakonski razlogi za sklenitev pogodbe (ki prevladujejo nad potrebo po zadržanju postopka javnega naročanja).

Državna revizijska komisija ob ugotovljenem zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati okoliščin, zaradi katerih bi nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila lahko bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, zato predlogu vlagatelja za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila, ni ugodila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz tega sklepa.

V Ljubljani, dne 18. 9. 2012

Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
Članica Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Langusova ulica 4, Ljubljana
- Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, d.o.o., Barjanska cesta 3, Ljubljana
- arhiv - tu

Natisni stran