Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-236/2012 Občina Mirna Peč

    Številka: 018-236/2012-4
    Datum sprejema: 10. 9. 2012

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter mag. Nataše Jeršič in mag. Maje Bilbija kot članic senata v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila za "dobavo in montažo opreme - novogradnja osnovne šole z vrtcem v Mirni Peči" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Lesnina MG oprema, d. d., Parmova ulica 53, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Mirna Peč, Trg 2, Mirna Peč (v nadaljevanju: naročnik), 10. 9. 2012

    odločila:

    1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

    2. Vlagateljeva zahteva za povračilo stroškov se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava 22. 5. 2012 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN5418/2012) z dokumentom "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 430-36/2012-19 z dne 29. 6. 2012 ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika CGP, družba za gradbeništvo, inženiring, proizvodnjo in vzdrževanje cest, d. d., Ljubljanska cesta 36, Novo mesto (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

    Vlagatelj je z dopisom z dne 3. 7. 2012 pozval naročnika, da mu omogoči "pregled razpisne dokumentacije". Naročnik je vpogled organiziral 6. 7. 2012, z začetkom ob 9. uri, in ga dokumentiral z zapisnikom št. 430-36/2012-34 z dne 6. 7. 2012.

    Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 11. 7. 2012 in predlagal razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj navaja, da:
    - sumi, da je naročnik v postopku oddaje javnega naročila kršil zakon, vendar tega ne more preveriti in k zahtevku za revizijo predložiti dokazov, saj mu je naročnik dovolil vpogled le v del ponudbe izbranega ponudnika,
    - je zaradi omejitve pri vpogledu naročnik kršil načelo transparentnosti javnega naročanja in je posegel v vlagateljevo pravico do pravnega varstva,
    - ponudba izbranega ponudnika ni popolna,
    - izbrani ponudnik "ni registriran za izvedbo del (montaža)",
    - izbrani ponudnik nima referenc v obsegu in po vsebini, kot je to zahteval naročnik,
    - je referenca naročnika Občina Semič neustrezna,
    - bi mu moral naročnik dovoliti vpogled v še drugi dve referenci,
    - odgovorni vodja nima zahtevanih izkušenj,
    - mora Državna revizijska komisija uporabiti preiskovalno načelo,
    - nekateri deli ponudbe izbranega ponudnika (referenca naročnika Občina Semič in obrtno dovoljenje) niso bili zvezani z vrvico, zato gre za kršitev načela transparentnosti javnega naročanja.

    Izbrani ponudnik se je z dopisom z dne 19. 7. 2012 izjasnil o zahtevku za revizijo in predlagal njegovo zavrnitev.

    Naročnik je s sklepom št. 430-36/2012-51 z dne 1. 8. 2012 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik navaja, da:
    - je izbrani ponudnik ponudbo označil kot poslovno skrivnost, vendar je naročnik kljub temu vlagatelju omogočil vpogled vanju v delih, ki so javni,
    - izbrani ponudnik izpolnjuje pogoj glede poklicne sposobnosti, saj ima v statutu vpisane potrebne dejavnosti, predložil pa je tudi zahtevana dokazila,
    - izbrani ponudnik izpolnjuje tudi referenčni pogoj,
    - je zahteval le eno referenco za investicije s področja šolstva, tako referenco pa izbrani ponudnik ima,
    - referenca Občine Semič ustreza postavljenim zahtevam,
    - je pri onemogočitvi vpogleda v drugi dve referenci upošteval zakon in je sledil tudi praksi Državne revizijske komisije,
    - izbrani ponudnik izpolnjuje tudi kadrovski pogoj,
    - je bila ponudba izbranega ponudnika ustrezno zvezana, razvezal pa jo je pri pregledovanju ponudb, ko je vpogledal v zgoščenko, kar je uradno zaznamoval in to vlagatelju tudi pojasnil na vpogledu 6. 7. 2012,
    - vlagatelj ni z ničimer dokazal, da bi izbrani ponudnik ponudbo naknadno dopolnjeval, sicer pa bi bila nerazvezana ponudba kvečjemu nebistvena formalna pomanjkljivost, naročnik pa tudi ni določil posledic v primeru nerazvezanih ponudb.

    Naročnik je kot prilogo dopisu št. 430-36/2012-52 z dne 1. 8. 2012 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

    Na poziv Državne revizijske komisije št. 018-236/2012-2 z dne 22. 8. 2012 je naročnik poslal pojasnilo št. 430-36/2012-58 z dne 28. 8. 2012.

    Do sprejema odločitve o zahtevku za revizijo Državna revizijska komisija od vlagatelja ni prejela opredelitev do naročnikovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo.

    Državna revizijska komisija je vpogledala v sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila št. 430-36/2012-1 z dne 16. 5. 2012, obvestilo o naročilu, razpisno dokumentacijo, ponudbo izbranega ponudnika, odločitev o oddaji javnega naročila, zahtevo za vpogled z dne 3. 7. 2012, zapisnik o vpogledu št. 430-36/2012-34 z dne 6. 7. 2012, generalno pooblastilo z dne 13. 9. 2011, priloge k zahtevku za revizijo (odločitev o oddaji javnega naročila, zapisnik o vpogledu, pogodba med Občino Semič in izbranim ponudnikom z dne 26. 9. 2007, račun - situacija z dne 30. 10. 2008 in fotografija ponudbe izbranega ponudnika, narejena na vpogledu 6. 7. 2012) in prilogi k izjasnitvi izbranega ponudnika (notarsko potrdilo z dne 19. 7. 2010 in čistopis statuta izbranega ponudnika z dne 19. 7. 2012). Državna revizijska komisija je zavrnila predlog za zaslišanje vlagateljevih prič, saj dejstvo, da je bila ponudba izbranega ponudnika v času vpogleda razvezana, med vlagateljem in naročnikom ni sporno, zaslišanje priče izbranega ponudnika pa je zavrnila, ker za rešitev spora med naročnikom in vlagateljem njeno pričanje ni potrebno. Državna revizijska komisija je, ne da bi sicer ugotavljala, ali je vlagatelj predlog za izvedbo razjasnjevalnega sestanka pripravil tako, kot to določa drugi odstavek 35. člena ZPVPJN, ta predlog zavrnila (tretji odstavek 35. člena ZPVPJN), saj je na podlagi dokumentacije iz predrevizijskega postopka razvidno, da med vlagateljem in naročnikom ni sporno, da je bila ponudba izbranega ponudnika v času vpogleda razvezana. Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb in dokazov naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta med vlagateljem in naročnikom sporni vprašanji, ali je naročnik:
    1. kršil pravila o vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika,
    2. upravičeno zaključil, da je izbrani ponudnik predložil popolno ponudbo.

    Državna revizijska komisija je najprej obravnavala vlagateljeve očitke v zvezi z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika.

    Institut vpogleda v dokumentacijo v postopkih javnega naročanja ureja sedmi odstavek 22. člena ZJN-2, ki med drugim določa, da mora naročnik po sprejemu odločitve o oddaji naročila ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo, razen v tiste dele, ki upoštevaje prvi in drugi odstavek 22. člena ZJN-2 predstavljajo poslovno skrivnost ali tajne podatke. Naročnik mora organizirati vpogled v ponudbe, prejete v postopku oddaje javnega naročila, v 25 dneh od prejema zahteve za vpogled. Kadar ponudnik zahteva vpogled v ponudbe zaradi suma, da je naročnik kršil zakon, pa mora vpogled organizirati najmanj tri dni pred potekom obdobja mirovanja. Če v tem primeru prejme zahtevo za vpogled štiri dni pred potekom obdobja mirovanja ali pozneje, mora naročnik zagotoviti vpogled v najkrajšem možnem času, in, če okoliščine to dopuščajo, pred potekom obdobja mirovanja.

    Iz sedmega odstavka 22. člena ZJN-2 izhaja, da ne obstaja le vpogled zaradi suma, da je naročnik kršil zakon, ki ga mora naročnik (če so za to podane okoliščine) organizirati še pred potekom obdobja mirovanja, temveč obstaja tudi vpogled, ki ga mora naročnik organizirati v 25 dneh od prejema zahteve za vpogled. Za slednji vpogled ZJN-2 ne določa, da ga ponudnik zahteva zaradi suma, da je naročnik kršil zakon. Ker mora zahtevek za revizijo skladno s 6. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN vsebovati tudi dejstva in kršitve, s katerimi se kršitve dokazujejo, je ponudniku, ki želi uveljavljati pravno varstvo po ZPVPJN, nesporno relevanten vpogled še pred potekom obdobja mirovanja.

    Državna revizijska komisija najprej pripominja, da se vlagatelj sklicuje na nekatera stališča, ki niso relevantna za rešitev zadeve, saj se nanašajo na vprašanja, ki niso povezana z dejanskim stanjem v obravnavani zadevi, in dodaja, da je tudi nejasno, zakaj utemeljuje očitke o kršitvi pravice do vpogleda v dokumentacijo s sklicevanjem na nekatere odločitve Državne revizijske komisije, ki potrjujejo pravilnost ravnanja konkretnega naročnika in ne nasprotno. Čeprav je zaradi navedenega zahtevek za revizijo kontradiktoren, ga je Državna revizijska komisija vseeno obravnavala tako, da je štela, da se vlagatelj v resnici ne strinja s tem, da mu je naročnik omejil vpogled v dokumentacijo.

    Iz podpisane vročilnice je razvidno, da je vlagatelj odločitev o oddaji javnega naročila prejel 2. 7. 2012. Nato je vlagatelj naročniku po telefaksu in pošti poslal dopis z dne 3. 7. 2012, poimenovan "prošnja za pregled dokumentacije ponudnika ponudnika CGP, družba za gradbeništvo, inženiring, proizvodnjo in vzdrževanje cest, d.d. Ljubljanska cesta 36, 8000 Novo mesto", z naslednjo vsebino:

    "Spoštovani!

    Dne 02.07.2012 smo prejeli vašo odločitev o oddaji javnega naročila štev. 430-36/2012-19 z dne 29/6-2012 za Javno naročilo "Dobava in montaža opreme âˆ" Novogradnja osnovne šole z vrtcem v Mirni Peči", objavljeno na portalu JN št.5418/2012 z dne 22.05.2012.

    Prosimo Vas, da nam omogočite pregled razpisne dokumentacije ponudnika CGP, družba za gradbeništvo, inženiring, proizvodnjo in vzdrževanje cest, d.d. Ljubljanska cesta 36, 8000 Novo mesto.

    Po pregledu dokumentacije, se bomo odločili glede nadalnjih ukrepov.

    Vljudno Vas prosimo, da nam obvestilo o datumu pregleda posredujete pisno ali telefonsko GSM [â??], GSM [â??].

    Zahvaljujemo se za odgovor.

    S spoštovanjem!"

    Iz podatkov iz dokumetnacije je razvidno, da je naročnik že 3. 7. 2012 dokumentiral prejem dopisa z dne 3. 7. 2012.

    Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je vlagatelj z dopisom z dne 3. 7. 2012 naročnika pozval, naj mu omogoči "pregled razpisne dokumentacije ponudnika CGP, družba za gradbeništvo, inženiring, proizvodnjo in vzdrževanje cest, d.d. Ljubljanska cesta 36, 8000 Novo mesto". Čeprav je vlagatelj v dopisu z dne 3. 7. 2012 zahteval "pregled" "razpisne dokumentacije" izbranega ponudnika, je treba razumeti, da je v resnici zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Tako je vlagateljevo zahtevo razumel tudi naročnik, ki je 6. 7. 2012 organiziral vpogled v ponudbo izbranega ponudnika (zapisnik z dne 6. 7. 2012) in vlagatelju, kot to navaja vlagatelj (str. 4 zahtevka za revizijo), "dovolil vpogled v obrazce, ki jih je pripravil naročnik, podatke o referencah pridobljenih na javnih razpisih, vzorec pogodbe, ponudbeno ceno in strukturo cene (popisi)". Iz navedenega izhaja, da je naročnik vlagatelju omogočil vpogled v vsaj del ponudbe izbranega ponudnika.

    Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je kot izhodišče, ali in kako je naročnik kršil sedmi odstavek 22. člena ZJN-2, treba upoštevati čas, ko je vlagatelj zahteval vpogled v dokumentacijo, in ne šele čas, ko je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija namreč poudarja, da je vlagatelj z dopisom z dne 3. 7. 2012 naročnika seznanil s tem, da želi vpogledati v določene vsebine, z zahtevkom za revizijo z dne 11. 7. 2012 pa vlagatelj ne more dajati novih vsebin dopisu z dne 3. 7. 2012 (tj. vsebin, ki jih ta nima in ne more imeti), temveč lahko z zahtevkom za revizijo le utemeljuje, da je naročnik dopis z dne 3. 7. 2012 upošteval v vsebini in obsegu, ki sta manjša, kot sta tista, ki jih tolmačenje dopisa z dne 3. 7. 2012 še dopušča (prim. zadeva št. 018-217/2012).

    Državna revizijska komisija je v zadevi št. 018-091/2012 sicer ugotovila, da ZJN-2 ne določa navodil ponudnikom, kako naj oblikujejo zahtevo za vpogled in kako natančna mora biti njena vsebina, vendar je v zadevi št. 018-217/2012 pojasnila, da to še ne pomeni, da se sedmi odstavek 22. člena ZJN-2 tolmači tako, da ponudniku ni treba navesti, v kaj želi vpogledati. K navedenemu Državna revizijska komisija dodaja, da je v interesu vsakega ponudnika (ki bi želel vložiti zahtevek za revizijo po opravljenem vpogledu v dokumentacijo), če zahtevo za vpogled pripravi tako, da je njena vsebina vsaj toliko jasna in določna, da še ob upoštevanju časa vložitve omogoča zaključek, da jo je vlagatelj vložil zaradi uveljavljanja možnosti iz sedmega odstavka 22. člena ZJN-2 po vpogledu v dokumentacijo pred potekom obdobja mirovanja, ne pa da gre za vlogo, s katero ponudnik zahteva vpogled, ki ga mora naročnik organizirati v 25 dneh od prejema zahteve za vpogled (tudi sedmi odstavek 22. člena ZJN-2), ali pa da gre celo za vlogo, ki naj jo naročnik obravnava po določbah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/2003 s sprem.).

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da vsebina dopisa z dne 3. 7. 2012 ne kaže na to, da je vlagatelj zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika zaradi suma, da je naročnik kršil ZJN-2 in da bi zaradi tega rad uveljavljal pravno varstvo zoper takšno naročnikovo kršitev. Iz tega zato tudi sledi, da na podlagi dopisa z dne 3. 7. 2012 ni mogoče utemeljevati naročnikove dolžnosti po organiziranju vpogleda v dokumentacijo najmanj tri dni pred potekom obdobja mirovanja. Na drugačno stališče ne vpliva to, da je vlagatelj v dopisu z dne 3. 7. 2012 zapisal tudi besedilo "Po pregledu dokumentacije, se bomo odločili glede nadalnjih ukrepov.", saj iz njega ne izhaja kritika/očitek/trditev ipd., da je naročnik postopek oddaje javnega naročila vodil nepravilno oziroma da je v postopku oddaje javnega naročila storil kakšno kršitev.

    V zadevi št. 018-217/2012 je Državna revizijska komisija glede na okoliščine primera tudi pojasnila, da le dejstvo, da je ponudnik poslal zahtevo za vpogled naročniku še pred potekom obdobja mirovanja, ne more biti zadosten razlog, da je treba zaključiti, da je ponudnik zahteval vpogled zaradi suma, da je naročnik kršil zakon.

    Upoštevajoč vse relevantne okoliščine primera Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi bil v konkretnem primeru naročnik upravičen po prejemu vloge z dne 3. 7. 2012 organizirati vpogled v ponudbo izbranega ponudnika tudi v roku 25 dni po njenem prejemu. Vendar naročnik tega v obravnavanem primeru ni storil, temveč je vpogled organiziral že 6. 7. 2012. Navedeno pa pomeni, da ga je vlagatelju omogočil še pred potekom obdobja mirovanja, ki v konkretnem primeru znaša 8 delovnih dni (peti odstavek 25. člena ZJN-2), in celo več kot le tri dni pred potekom tega obdobja mirovanja.

    Ker je naročnik organiziral vpogled v ponudbo izbranega ponudnika še pred potekom obdobja mirovanja (oziroma več kot le tri dni pred potekom obdobja mirovanja), bi vlagatelj ne glede na to, ali je sumil, da je naročnik kršil zakon, ali v to ni sumil, pa tudi kot v obravnavanem primeru, ko iz pojma "ukrep" ni mogoče niti zaključiti, da je vlagatelj nameraval vložiti zahtevek za revizijo, vložil zahtevek za revizijo še pred potekom obdobja mirovanja in ga utemeljeval z dejstvi in dokazi, s katerimi bi se seznanil na vpogledu 6. 7. 2012. Vlagatelj bi torej v primeru, če bi naročnik vpogled 6. 7. 2012 vlagatelju omogočil v obsegu, ki mu ga daje ZJN-2, zahtevek za revizijo lahko utemeljeval brez dopolnitve ali sprememb z naknadno vlogo (v smislu petega odstavka 31. člena ZPVPJN). V primeru, če bi se izkazalo, da je naročnik na vpogledu 6. 7. 2012 vlagatelju omogočil vpogled v podatke in dokumente v obsegu, ki ga določa ZJN-2, vlagatelj ne bi bil oškodovan v pravici do vpogleda, kar tudi pomeni, da ne bi mogel doseči vpogleda v še druge vsebine iz ponudbe izbranega ponudnika in zato ne bi mogel doseči niti dovolitve vložitve vloge v vsebini iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN.

    Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je vlagatelj le glede nekaterih vsebin iz ponudbe izbranega ponudnika navedel, zakaj sodijo med tiste, ki so take, za katere velja dolžnost naročnika omogočiti vpogled na podlagi vlagateljeve zahteve za vpogled po sedmem odstavku 22. člena ZJN-2. Državna revizijska komisija dodaja je npr. v zadevi št. 018-217/2012 navedla, da je bila trditvena podlaga tedanjega vlagatelja tako skopa, da iz nje za večino podatkov oziroma dokumentov, v katere je želel vpogledati, sploh ni bilo razvidno, da je naročnik (npr. v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji) zahteval, da jih ponudniki navedejo ali predložijo v ponudbi. Državna revizijska komisija je upoštevajoč ta izhodišča, tako kot že v zadevi št. 018-217/2012, odločala le o tistih dokumentih oziroma podatkih, za katere vlagatelj navaja, zakaj bi mu moral naročnik omogočiti vpogled vanje. Tako tolmačenje izhaja iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN, saj ta zahteva, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti dejstva in dokaze v zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do vpogleda v dokumentacijo. Jasno je namreč, da je naročnik vlagatelju omejil vpogled v določene podatke oziroma dokumente, vendar to še ne pomeni, da je kršil 22. člen ZJN-2. Šele neupravičena (in ne kakršnakoli) zavrnitev vpogleda predstavlja kršitev 22. člena ZJN-2, zatrjevanje in dokazovanje tega pa je na vlagatelju.

    Državna revizijska komisija je vlagateljeve konkretizirane trditve v zvezi s podatki oziroma z dokumenti iz ponudbe izbranega ponudnika, v katere zahteva vpogled, obravnavala skupaj z očitki o nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika, saj se ti očitki, kot izhaja iz zahtevka za revizijo, medsebojno dopolnjujejo.

    Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Če eden izmed teh elementov ni podan, ponudba ni popolna, zato jo mora naročnik izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Vendar pa mora naročnik pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik upoštevati omejitve iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2 (česa ponudnik ne sme spreminjati) in tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 (poprava očitnih računskih napak).

    Skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna.

    Državna revizijska komisija je najprej obravnavala "mnenj[e] vlagatelja", da "izbrani ponudnik ni registriran za izvedbo del (montaža), ki so predmet javnega naročila, kot izhaja iz javno dostopnih podatkov iz Ajpes".

    Državna revizijska komisija je vpogledala v točko III.2.1 obvestila o javnem naročilu in točko 7.a) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 8 razpisne dokumentacije), pri čemer je ugotovila, da je naročnik določil:
    "1. Ponudnik mora biti registriran za dejavnost, za katero daje ponudbo in je predmet javnega naročila. V primeru skupne ponudbe, velja pogoj za vsakega ponudnika posebej. Dokazilo - izjava ponudnika.

    2. Ponudnik mora glede na predmet javnega naročila izpolnjevati z zakonom predpisane pogoje - imeti mora potrebno dovoljenje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila. Dokazila - izjava ponudnika, v primeru, da to dovoljenje po zakonu ni potrebno, potem ponudnik obkrožiti, da to dovoljenje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, po zakonu ni potrebno."

    Naročnik je za izkazovanje izpolnjevanje tega pogoja določil obrazca št. 7 (ponudniki so ga morali le potrditi âˆ" podpis in žig) in št. 7/1 (ponudniki so ga morali potrditi âˆ" podpis in žig, pa tudi obkrožiti eno izmed alternativ glede potrebe po odločbi za opravljanje dejavnosti).

    Po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je izbrani ponudnik predložil izpolnjeni in potrjeni (podpis in žig) izjavi št. 7 in 7/1. Za slednjo izjavo je izbrani ponudnik v ponudbi predložil tudi fotokopijo obrtnega dovoljenja z dne 30. 1. 2009.

    Do uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 33/2007; v nadaljevanju: ZSReg-B), in sicer do 28. 4. 2007, je veljala ureditev, ki je bila določena v tretjem odstavku 6. člena Zakona o gospodarskih družbah [Uradni list RS, št. 42/2006 (60/2006 âˆ" popr.); v nadaljevanju: ZGD-1] âˆ" "družbe smejo opravljati gospodarske posle le v okviru dejavnosti, ki je vpisana v register". S 35. členom ZSReg-B je bila ta določba ZGD-1 spremenjena in od uveljavitve ZSReg-B tretji odstavek 6. člena ZGD-1 določa, da "družbe smejo opravljati gospodarske posle le v okviru dejavnosti, določene v statutu ali družbeni pogodbi". Ne glede na tretji odstavek 6. člena ZGD-1 sme družba opravljati tudi vse druge posle, potrebne za njen obstoj in opravljanje dejavnosti, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti (četrti odstavek 6. člena ZGD-1). Družba lahko začne opravljati dejavnost, ko je vpisana v register (šesti odstavek 6. člena ZGD-1). Sprememba statuta začne veljati z vpisom v register (tretji odstavek 332. člena ZGD-1). Za rešitev spora med vlagateljem in naročnikom je treba upoštevati tudi Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/2007 in 17/2008; v nadaljevanju: Uredba SKD), katere sestavna dela sta Priloga I (Standardna klasifikacija dejavnosti - SKD 2008) in Priloga II (Pojasnila k standardni klasifikaciji dejavnosti - SKD 2008). Standardna klasifikacija dejavnosti se skladno z 2. členom Uredbe SKD uporablja za določanje dejavnosti in za razvrščanje poslovnih subjektov in njihovih delov za potrebe različnih uradnih in drugih administrativnih podatkovnih zbirk ter za potrebe statistike in analitike v državi in na mednarodni ravni. Predstavljena ureditev je relevantna za izbranega ponudnika, saj je subjekt slovenskega prava.

    Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik, kar je vlagatelj tudi pravilno prepisal v zahtevek za revizijo, v obvestilu o javnem naročilu navedel, da je predmet javnega naročila "dobava in montaža opreme objekta nove osnovne šole z vrtcem v Mirni Peči, kot izhaja iz razpisne dokumentacije. Enotni besednjak javnih naročil (CPV): 39100000 (Pohištvo)", vendar je to le "kratek opis naročila ali nabave" (točka II.1.5 obvestila o javnem naročilu). Državna revizijska komisija po vpogledu v "popis del" [ki je priloga k obrazcu št. 11, str. 53 razpisne dokumentacije; gl. tudi obrazec A Povabilo k oddaji ponudbe (str. 3-4 razpisne dokumentacije), v katerem je naročnik navedel, da "ponudnik ponuja izvedbo del na podlagi izdelane PGD in PZI projektne dokumentacije št.: 2108, ki jo je izdelalo podjetje Studio UR.A.D. d.o.o., Kidričeva 34c, 5000 Nova Gorica"; obrazec je v resnici poimenovan kot "popis opreme", str. 1/49] ugotavlja, da se med opremo ne nahaja le "pohištvo" (skupina 391 po klasifikaciji CPV (v njej se nahajajo npr. razredi 3911 Sedeži, stoli in z njimi povezani izdelki ter pripadajoči deli, 3912 Mize, omare, pisalne mize in knjižne police in 3916 Pohištvo za šole, pa tudi kategorija 39161 Pohištvo za vrtce)), temveč tudi drugi elementi, npr. table (Državna revizijska komisija ni ugotavljala, ali jih je treba uvrstiti v kategorijo 30195 ali pa 39292, saj je bistveno, da niso v skupini 391), hladilnik v skupnem prostoru (razred 3971) ali namizni akvarij (npr. akvariji so po klasifikaciji CPV vključeni v skupino 392 Notranja oprema, kategorija 39298).

    Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da naročnik ne razpisuje "opravljanja dejavnosti", temveč opremlja novogradnjo in zato razpisuje javno naročilo, ki bo omogočilo zadostitev tej potrebi. Ker razpisna dokumentacija ni pojmovno usklajena s terminologijo ZGD-1, kolikor zadeva gospodarske subjekte slovenskega prava, je Državna revizijska komisija izhajala iz tega, da je treba 1. točko pogoja tolmačiti tako, da naročnik zahteva, da mora biti ponudnik sposoben opravljati takšno dejavnost, ki mu omogoča, da "dobavi in montira opremo", ki jo je naročnik določil v "popisu del" (tj. "popisu opreme", vsekakor pa v razpisni dokumentaciji). Ker pa je vlagatelj izpostavil le "montažo", je Državna revizijska komisija štela, da vlagatelj očita naročniku zgolj to, da bi moral ugotoviti, da izbrani ponudnik ni sposoben opravljati tiste dejavnosti, ki mu omogoča "montažo opreme".

    V obrazcu A Povabilo k oddaji ponudbe (str. 3-4 razpisne dokumentacije) je naročnik določil, da "javno naročilo ni razdeljeno v sklope" in "ponudniki lahko oddajo ponudbo izrecno le za celotno javno naročilo, to je za izvedbo vseh del po tehničnih specifikacijah naročnika". Iz navedenega, kot že točke II.1.5 obvestila o javnem naročilu, je razvidno, da naročnik oddaja javno naročilo, v katerega je vključil tudi montažo opreme, zato je montaža opreme sestavni del enega javnega naročila in je ni mogoče šteti za takšno opravilo, ki bi ga naročnik oddajal v ločenem sklopu ali ločenem javnem naročilu.

    Vendar za ugotavljanje, ali je naročnik upravičeno priznal izbranemu ponudniku sposobnost po pogoju glede "registracije dejavnosti", ne zadošča vlagateljevo splošno mnenje, kot ga je predstavil v zahtevku za revizijo.

    Državna revizijska komisija namreč poudarja, da predmet javnega naročila ni le ena postavka opreme (ko bi bilo glede na opredelitev predmeta javnega naročila očitno, da je treba montirati opremo iz te postavke), temveč je teh postavk, kot izhaja iz "popisa opreme", več sto. Iz "popisa opreme" je nadalje razvidno, da so nekateri elementi opreme taki, da jih je (bo) treba le prinesti na naročnikovo lokacijo in da je njihovo montiranje na naročnikovi lokaciji malo verjetno ali je celo verjetneje, da sploh ni (ne bo) potrebno (npr. blazine za prve korake, enodelni kovinski koš za odpadke ali pa stoli, ki so bili sestavljeni že v proizvodnem procesu). Katere izmed postavk v "popisu opreme" predstavljajo opremo, ki jo je (bo) treba montirati, je dejansko vprašanje. Dejansko vprašanje pa je tudi, kdo je proizvajalec katere izmed postavk ponujene opreme, ki jo je treba montirati. Slednje je relevantno zaradi tega, ali gre za opremo, ki jo proizvaja sam izbrani ponudnik, ali pa jo proizvaja kdo tretji in jo izbrani ponudnik prodaja. Razjasnjevanje izpostavljenih dveh dejanskih vprašanj je pomembno, ker montaža opreme ni enotna dejavnost po Uredbi SKD, temveč je šele od dejanskih okoliščin primera (v obravnavanem primeru celo od posameznih postavk opreme) odvisno, katera dejavnost omogoča montažo katere izmed opreme.

    Pomembnost razjasnjevanja izpostavljenih dveh dejanskih vprašanj je mogoče predstaviti na npr. pohištvu, ki, kot že predstavljeno, predstavlja le del opreme, ki jo nabavlja naročnik.

    Kot področje C so v Uredbi SKD določene Predelovalne dejavnosti in so v Pojasnilih h klasifikaciji SKD 2008 med drugim opisane:
    "Predelovalna dejavnost je mehansko ali kemično preoblikovanje surovin, polizdelkov, sestavnih delov ali drugih materialov v nove izdelke, čeprav to ne more biti edini splošni kriterij za določanje predelovalne dejavnosti (glej pojasnilo o predelavi odpadkov). To so lahko izdelki za končno uporabo ali pa polizdelki, ki se kot vhodni material predelujejo v drugih predelovalnih dejavnostih. Bistvene spremembe, obnova ali rekonstrukcija izdelkov na splošno veljajo za predelovalno dejavnost.

    [â??]

    V predelovalno dejavnost spada tudi sestavljanje komponent izdelkov, razen če ne gre za gradbeno dejavnost. Sestavni deli so lahko lastne proizvodnje ali pa so nabavljeni.

    [â??]"

    Iz opisa področja C v Pojasnilih h klasifikaciji SKD 2008 je razvidno, da dejavnosti iz tega področja omogočajo sestavljanje izdelkov, razen v primeru, če je izdelek povezan z gradbeno dejavnostjo. V Uredbi SKD je Gradbeništvo urejeno v področju F.

    V področje C je vključen oddelek 31 Proizvodnja pohištva, ki je v Pojasnilih h klasifikaciji SKD 2008 opisan:
    "V ta oddelek spada proizvodnja pohištva in sorodnih proizvodov iz kateregakoli materiala, razen kamna, betona in keramike. Postopki izdelave pohištva so standardni postopki obdelave teh materialov in sestavljanja komponent, vključno z rezanjem, oblikovanjem in laminiranjem. Pomemben vidik proizvodnega procesa je oblikovanje izdelkov, tako glede na estetiko kot na uporabnost.

    Nekateri postopki pri proizvodnji pohištva so podobni postopkom v drugi proizvodnji, kot na primer, žaganje in sestavljanje se pojavlja v proizvodnji lesenih ogrodij, ki so uvrščeni v oddelek 16 (Proizvodnja lesa in lesenih izdelkov)."

    Tudi iz opisa oddelka 31 je razvidna možnost sestavljanja izdelkov.

    V področje C je med drugim vključena dejavnost 31.010 Proizvodnja pohištva za poslovne in prodajne prostore (to dejavnost ima npr. izbrani ponudnik tudi vpisano v svojem statutu z dne 19. 7. 2010, ki je objavljen v poslovnem registru; http://www.ajpes.si/eObjave/objava.asp"s= 49&id=717922), vanjo pa med drugim spadajo proizvodnja "pisarniškega pohištva", "stolov in sedežev za pisarne, delovne prostore, hotele, restavracije in druge javne prostore" in "pohištva za šole, cerkve, restavracije ipd."

    V področje F je med drugim vključena dejavnost 43.320 Vgrajevanje stavbnega pohištva (to dejavnost ima npr. izbrani ponudnik tudi vpisano v svojem statutu z dne 19. 7. 2010, ki je objavljen v poslovnem registru; http://www.ajpes.si/eObjave/objava.asp"s=49&id=717922), vanjo pa spada "vgrajevanje vrat, oken, vratnih podbojev, okenskih okvirov, kuhinjskega pohištva, stopnic, opreme za trgovine in podobno, iz lesa ali drugih materialov" in " notranja zaključna dela, kot so izdelava stropov, lesenih opažev, premičnih pregrad".

    Kot področje G je v Uredbi SKD določena Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil in je v Pojasnilih h klasifikaciji SKD 2008 opisana:
    "V to področje spada trgovina na debelo in drobno (brez preoblikovanja) z vsemi vrstami blaga in opravljanje storitev, ki spadajo k prodaji. Trgovina na debelo in drobno je zadnja faza v distribuciji trgovskega blaga. Sem se razvrščajo tudi popravila motornih vozil ter vgradnja in popravila izdelkov široke rabe.

    Prodaja brez preoblikovanja vključuje običajne postopke (manipulacijo), ki so povezani s trgovino, npr. razvrščanje in sestavljanje blaga, mešanje blaga (npr. vino ali pesek), stekleničenje (s poprejšnjim čiščenjem steklenic ali brez tega), pakiranje, prepakiranje blaga v manjše količine in opremljanje za distribucijo, skladiščenje (z zmrzovanjem, s hlajenjem ali brez tega), dostava in montaža blaga za svoj račun.

    Trgovina na debelo je preprodaja (prodaja brez preoblikovanja) novega in rabljenega blaga trgovcem na drobno, industrijskim, poslovnim, institucionalnim ali profesionalnim uporabnikom ali drugim trgovcem na debelo. Vključeno je tudi posredovanje pri kupovanju ali prodaji blaga takim enotam. Glavna vrsta enot v tem področju so trgovci na debelo, ki imajo blago v lasti in ga tržijo v svojem imenu za svoj račun. Sem pa spadajo tudi posredniki in zastopniki, ki tržijo tuje blago za svoj ali tuj račun, npr. komisionarji, agenti, posredniki, zadruge, ki se ukvarjajo s trženjem kmetijskih pridelkov ipd. Trgovci na debelo pogosto sestavljajo in razporejajo blago, ga pripravljajo in opremljajo za distribucijo, ga skladiščijo, hranijo v hladilnikih, dostavljajo in montirajo ter se ukvarjajo s promocijo prodaje. Vse te manipulacije, ki jih opravljajo za svoj račun, se štejejo za del trgovine na debelo.

    Trgovina na drobno je preprodaja (prodaja brez preoblikovanja) novih in rabljenih izdelkov kupcem za osebno ali gospodinjsko rabo v trgovinah, veleblagovnicah, na stojnicah, po pošti ali po internetu, od vrat do vrat, na dražbah ipd. Večina trgovcev ima lastninsko pravico do blaga, ki ga prodajajo, nekateri pa delajo kot zastopniki principala in prodajajo komisijsko ali iz konsignacije."

    Iz opisa področja G v Pojasnilih h klasifikaciji SKD 2008 je razvidno, da dejavnosti iz tega področja omogočajo opravljanje storitev, ki spadajo k prodaji, prodaja brez preoblikovanja pa vključuje med drugim "sestavljanje blaga" in "montažo blaga za svoj račun".

    Kot področje S so v Uredbi SKD določene Druge dejavnosti in je vanje vključen tudi oddelek 95 Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo. Ena izmed dejavnosti iz tega oddelka je dejavnost 95.240 Popravila pohištva (to dejavnost ima npr. izbrani ponudnik tudi vpisano v svojem statutu z dne 19. 7. 2010, ki je objavljen v poslovnem registru; http://www.ajpes.si/ eObjave/objava.asp"s=49&id=717922). V Pojasnilih h klasifikaciji SKD 2008 za dejavnost 95.240 Popravila pohištva piše, da vanjo spada "tapeciranje, prenavljanje, popravljanje, restavriranje hišnega in pisarniškega pohištva". Čeprav "montaža pohištva" v tej dejavnosti ni izrecno zapisana, pa je do zaključka, da v to dejavnost spada "montaža pohištva", mogoče priti prek Uredbe (ES) št. 451/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o novi statistični klasifikaciji proizvodov po dejavnosti (CPA) in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3696/93 (UL L 145 z dne 4. 6. 2008), ki kot razred 95.24, kategorijo 95.24.1 in podkategorijo 95.24.10 določa Popravila pohištva in hišne opreme. Iz dokumenta CPA 2008 Klasifikacija proizvodov po dejavnosti (št. 12, 2011, Statistični urad Republike Slovenije; http://www.stat.si/doc/pub/CPA_2008.pdf) izhaja, da v podkategorijo 95.24.10 spada "tapeciranje, površinska obdelava, popravilo in obnova pohištva in notranje opreme", pa tudi "sestavljanje pohištva".

    Statistični urad Republike Slovenije je pristojen za razlago vsebine postavk dejavnosti (6. člen Uredbe SKD) in je na svoji spletni strani objavil tudi nekatera pojasnila oziroma odgovore (http://www.stat.si/doc/klasif/revizija/Razvr%C5%A1%C4%8Danje%20gradbeni%C5%A1tvo.xls), npr.:
    - 28: "Vgrajevanje kuhinjskega pohištva, ki je del stavbe in je vzidano spada v podrazred 43.320 Vgrajevanje stavbnega pohištva.",
    - 56: "Storitev montaže pohištva se v primeru, da gre za sestavljanje pohištva za otroške sobe, spalnice, uvršča v šifro 95.240 Popravila pohištva, kamor sodi tudi sestavljanje."
    - 101: "Montaža vgradnih omar in postavitev vgradne omare kot pregrade v prostoru (predelna stena) se uvrščata v šifro 43.320 Vgrajevanje stavbnega pohištva, kar je lepo razvidno tudi iz CPA 2008 (klasifikacije proizvodov po dejavnosti, pri čemer je proizvod fizični produkt ali storitev kot rezultat neke dejavnosti".

    Ker vlagatelj ni predstavil pravnorelevantnega dejanskega stanja (gl. 6. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN), iz zahtevka za revizijo pa tudi ne izhaja nobena trditev, da tega zaradi kakšnega pravno upoštevnega razloga ni mogel storiti, je Državna revizijska komisija morala zaključiti, da vlagatelj ni uspel izkazati naročnikove kršitve. Zato Državna revizijska komisija tudi ni ugotavljala, ali in kako nastop izbranega ponudnika s podizvajalcem vpliva oziroma bi vplival na dokazovanje izpolnjevanje izpostavljenega pogoja.

    Državna revizijska komisija je nadalje obravnavala vlagateljeve revizijske navedbe, povezane z referencami izbranega ponudnika.

    Državna revizijska komisija je vpogledala v točko III.2.3 obvestila o javnem naročilu ter točki 7.d) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 10-11 razpisne dokumentacije), pri čemer je ugotovila, da je naročnik določil:
    "1. Ponudnik mora za izpolnjevanje pogoja navesti najmanj (2) dva objekta dobave in montaže opreme, izmed katerih mora biti najmanj (1) en objekt iz področja šolstva (vrtca ali šole ali telovadnice ali športne dvorane), ki jih je izvedel v obdobju zadnjih (5) petih let. Vrednost opravljenih del, gledano za vsako navedeno referenco, mora presegati ponudbeno vrednost z DDV, razen reference objekta s področja šolstva, ki mora presegati 50% ponudbene vrednosti z DDV. V kolikor je ponudnikova referenca objekta dobave in montaže opreme del investicije izgradnje vrtca, šole, telovadnice ali športne dvorane, mora biti v izjavi o referencah navedena vrednost del dobave in montaže opreme iz pogodbe o izvedbi investicije oz iz pogodbenega predračuna. V kolikor ponudniki nastopajo v skupni ponudbi, se reference seštevajo. Dokazilo - izjava ponudnika.

    2. Ponudnik mora za izpolnjevanje pogoja iz 1. točke priložiti vsaj (2) dve pisne izjave naročnika del o ponudnikovih referencah iz točke 1. Dokazilo - originalna izjava o referencah končnega naročnika del, ki potrjuje ponudnikovo kvalitetno in pravočasno izpolnitev pogodbene obveznosti. Izjava o referencah mora biti vsebinsko in pomensko enaka vzorcu, ki je sestavni del te razpisne dokumentacije."

    Naročnik je za izkazovanje izpolnjevanje tega pogoja določil obrazca št. 9 (ponudniki so morali izpolniti tabelo "Referenčna lista ponudnika" in obrazec potrditi âˆ" podpis in žig) in št. 9/1 (obrazec "Izjava o referencah" za predstavitev referenčnih poslov, ki so ga morali referenčni naročniki potrditi s podpisom in z žigom).

    V zvezi z dokazili glede referenčnega pogoja je naročnik prek portala javnih naročil prejel vprašanje:
    "Vezano na tehnično sposobnost ponudnika je v razpisni dokumentaciji predložen obrazec za reference, ki se vsebinsko nanaša na izvedbo gradnje. Tako pripravljenega obrazca investitor izvedenih referenčnih del ne bo potrdil, saj je vsebina izvedenih del izdelava, dobava in montaža opreme npr.šole, vrtca, telovadnice, športne dvorane ali drugo. Zato Vas vljudno prosimo, da potrdite, da bo kot pravilno upoštevana originalno že potrjena referenca s strani investitorja na obrazcu iz drugega javnega naročila, katere kriteriji vsebinsko in pomensko ne odstopajo od vzorca. Hvala.",
    na katerega je odgovoril (objava 6. 6. 2012, ob 11.31):
    "Obveščamo vas, da je na spletni strani Občine Mirna Peč (http://www.mirnapec.si/) pod rubriko "Razpisi" objavljen nov obrazec "Izjava o referencah", v katerem je besedilo "gradnje" zamenjano z besedilom "dobave in montaže opreme". Obrazec je sestavni del razpisne dokumentacije.
    Ponudnik mora izjavo naročnika referenčnega objekta oddati na originalnem priloženem dodatnem obrazcu. Lahko pa ponudnik priloži zahtevano referenco tudi na prvotno objavljanemu obrazcu "Izjava o referencah", vendar mora obrazcu predložiti fotokopijo pogodbe o izvedbi del, iz katere bo razvidno, da je izvajal dobavo in montažo opreme objekta."

    Navedeni odgovor je skladno z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2 postal del razpisne dokumentacije.

    Iz referenčnega pogoja izhaja, da je naročnik zahteval, da mora ponudnik (v obrazcu št. 9, tabela "Referenčna lista ponudnika") navesti najmanj dva posla, od katerih mora biti najmanj eden "iz področja šolstva". Naročnik je v oklepaju navedel, kaj obsega "področje šolstva". Poleg navedenega je naročnik zahteval še, da ponudniki predložijo vsaj dve referenčni potrdili (na obrazcu št. 9/1), v primeru upoštevanja starih obrazcev za referenčne izjave pa tudi fotokopijo pogodbe o izvedbi del, ki bo potrjevala zahtevano vsebino referenčnega pogoja.

    Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik v obrazcu št. 9 naštel tri referenčne posle, zanje pa je predložil izpolnjene in potrjene (podpis in žig) obrazce št. 9/1. Ker je izbrani ponudnik predložil stare obrazce št. 9/1, jim je predložil tudi pogodbe ter nekaj predračunov in rekapitulacij. Po vpogledu v referenčna potrdila Državna revizijska komisija ugotavlja, da podatki o vrednosti opreme presegajo vrednost ponudbe izbranega ponudnika. To pa pomeni, da vsi referenčni posli dosegajo (in presegajo) minimalni vrednostni prag iz referenčnega pogoja.

    Vlagatelj izpostavlja, da mu je naročnik na vpogledu v dokumentacijo omogočil vpogled le v eno referenco, in sicer Občine Semič, ne pa tudi v drugi dve referenci. Zanju je vlagatelj izvedel, da "je ena referenca s področja šolstva, druga pa s področja zdravilišč" (str. 6 zahtevka za revizijo). Ta dejstva niso sporna med naročnikom in vlagateljem, potrjujejo pa jih tudi navedbe iz zapisnika o vpogledu št. 430-36/2012-34 z dne 6. 7. 2012.

    Vlagatelj najprej navaja, da reference Občine Semič ni mogoče priznati, ker ni s področja šolstva, vendar je tak vlagateljev zaključek zmoten. Iz referenčnega pogoja namreč ne izhaja, da morajo biti vse reference (oziroma minimalno dve zahtevani referenci) s področja šolstva, temveč zadošča, da je že ena s področja šolstva. Zato tudi v primeru, če je izbrani ponudnik za Občino Semič zgradil večnamenski kulturni center Semič in uredil dostop, pa tega objekta ne bi mogli podrediti pod naročnikovo opredelitev področja šolstva, referenca Občine Semič le zaradi tega še ni neskladna z zahtevami referenčnega pogoja in zato tudi še ne drži, da je ni mogoče upoštevati.

    Vlagatelj nadalje navaja, da reference Občine Semič ni mogoče priznati niti zato, ker "iz rekapitulacije izhaja, da je izbrani ponudnik izvedel dela tehnološke konstrukcije in opreme odrske tehnike, ter opreme scenske razsvetljave, za kar pa vlagatelj trdi, da tudi po vsebini ne gre za istovrsten posel, kot je razpisna in podrobneje izhaja iz tehničnih zahtev naročnika, ki so sestavni del razpisne dokumentacije" (str. 6 zahtevka za revizijo).

    Čeprav je vlagatelj predložil pogodbo št. 430-04/2007-20 z dne 26. 9. 2007, sklenjeno med Občino Semič in izbranim ponudnikom, račun - situacijo št. P-IR08-09038 z dne 30. 10. 2008, podatke o izplačilu po računih - situacijah in skupno rekapitulacijo, pa je treba ugotoviti, da ni navedel, kaj konkretno so bila dela po postavkah "6. tehnološke konstrukcije in oprema oderske tehnike" in "7. oprema scenska razsvetljava". Državna revizijska komisija ne more iz poimenovanja teh dveh postavk ugibati, kaj je izbrani ponudnik delal ali dobavljal na referenčnem objektu oziroma kaj je njuna vsebina. Kaj je vsebina izpostavljenih postavk, pomeni predstavitev dejanskega stanja. Skladno s 6. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN mora zahtevek za revizijo vsebovati dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Pri vlagatelju je izostala že ustrezna trditvena podlaga, predložena dokazila pa tudi ne dokazujejo, da ni šlo za dobavo opreme. Sicer pa dokaz ne more nadomestiti trditvene podlage (prim. št. 018-098/2012).

    Ne glede na predhodno navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz referenčnega pogoja ne izhaja nobena posebna zahteva glede opreme, je pa razvidno, da je poudarek na dobavi in montaži, ne pa na sami opremi.

    Zahteva po določitvi nekega pogoja na jasen, natančen in nedvoumen način izhaja iz načela transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2; prim. tudi sodba Sodišča Evropske unije št. C-368/10 z dne 10. 5. 2012, točka 109).

    Naročnik je tisti, ki določi pogoje za ugotavljanje sposobnosti (prim. osmi odstavek 41. člena ZJN-2 in 3. točka prvega odstavka 71. člena ZJN-2), zato je skrbnost za njihovo pripravo na njem. Če pogoj dopušča več možnih razlag, od katerih so nekatere strožje, nekatere pa milejše (blažje), je Državna revizijska komisija že večkrat navedla, da je v razmerju do ponudnika treba uporabiti razlago v korist ponudnika. Omejevanje pomena katerega pojma šele po roku za predložitev ponudb bi po svoji vsebini pomenilo določanje konkretne vsebine pogoja šele po poteku roka za predložitev ponudb, kar pa vsaj tretji odstavek 71. člena ZJN-2 onemogoča (prim. št. 018-040/2012 in 018-129/2012).

    Upoštevajoč navedena izhodišča, ni mogoče zaključiti, da referenca Občine Semič ni skladna z zahtevami referenčnega pogoja, saj bi v nasprotnem primeru dajanje ozke vsebine pojmu oprema šele po roku za predložitev ponudb pomenilo, da bi dajali referenčnemu pogoju drugačno vsebino in bi posegli v pričakovanja tistih ponudnikov, ki so pogoj lahko upravičeno tolmačili širše kot vlagatelj.

    Končno pa Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je vlagatelj neustreznost reference Občine Semič prikazoval zgolj glede na poimenovanje referenčnega posla, kot je navedeno v referenčnem potrdilu, ne pa, kar je bistveno, glede na vsebino referenčnega objekta. Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da je vlagatelj izpostavil, da navedeni referenčni posel ni s področja šolstva, vendar tako zanikanje ni zadostno, saj bi vlagatelj lahko predstavil vsebino referenčega objekta in bi se šele na podlagi tega ugotavljalo, ali ta objekt sodi na področje šolstva. Vendar je Državna revizijska komisija štela, da ta referenca ne pokriva področja šolstva, saj je naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo (str. 8), zapisal, da "investicija v Občini Semič ustreza pogoju objekta, ki vključuje dobavo in montažo opreme, ki ni iz področja šolstva".

    Državna revizijska komisija poudarja, da bi v obravnavani zadevi vlagatelj mogel in zmogel podati ustreznejšo trditveno podlago, saj glede na dokazila, ki jih je predložil k zahtevku za revizijo, izhaja, da se je o referenčnem poslu izbranega ponudnika z Občino Semič informiral. Državna revizijska komisija le še dodaja, da bi vlagatelj ustreznejšo trditveno podlago lahko oblikoval že na podlagi dejstva, da je Kulturni center Semič javni zavod (1. člen Odloka o ustanovitvi javnega zavoda "Kulturni center Semič"; Uradni list RS, št. 67/2008 s sprem.) in zato oseba javnega prava. Osebe javnega prava so skladno s 1. členom Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/2003 s sprem.; v nadaljevanju: ZDIJZ) zavezanci po ZDIJZ in glede na 10. člen ZDIJZ dolžni posredovati v svetovni splet določene informacije.

    Ker vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik izbranemu ponudniku neupravičeno priznal referenco Občine Semič, bi za zadostitev referenčnemu pogoju izbranemu ponudniku zadostovala le še ena referenca, ki pa bi morala biti "iz področja šolstva (vrtca ali šole ali telovadnice ali športne dvorane)".

    Vlagatelj razlogov za neustreznost drugih dveh referenc izbranega ponudnika razen splošnih trditev, da "ne ustrezata naročnikovi referenčni zahtevi iz razpisa" in "glede na poznavanje trga, predvsem tudi glede na referenčne objekte iz spletne strani samega izbranega ponudnika gre ugotoviti, da nima referenc s področja dobave in montaže opreme, kot je predmet konkretnega razpisa" (str. 7 zahtevka za revizijo), ne navaja, kar opravičuje s tem, da mu je naročnik onemogočil vpogled vanju. Vlagatelj izpostavlja, da bi mu moral naročnik omogočiti vpogled vanju, saj "po vedenju vlagatelja šolstvo (vrtca ali šole ali telovadnice ali športne dvorane) spada v javni sektor in bi že iz tega razloga moral naročnik vlagatelju omogočiti vpogled, enako velja tudi za zdravilišča" (str. 6 zahtevka za revizijo).

    Po vpogledu v referenčni potrdili, v kateri je naročnik vlagatelju onemogočil vpogled, je Državna revizijska komisija ugotovila, da sta označeni kot poslovna skrivnost in da sta ju izdala subjekta, ki nista javna naročnika. Upoštevajoč dejstvo, da podatki iz teh referenčnih potrdil niso navedeni v drugem odstavku 22. člena ZJN-2, prvi odstavek 22. člena ZJN-2 pa določa, da mora naročnik zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, štejejo za poslovno skrivnost, vlagatelj z edinim razlogom, ki ga je navajal (argument "javnega sektorja"), ni izkazal, da bi naročnik onemogočil vpogled vanju v nasprotju z ZJN-2. Ob tem Državna revizijska komisija še dodaja, da bi bilo treba podatke o kontaktnih osebah dajalcev referenc "s področja šolstva" in "s področja zdravilišč" varovati upoštevajoč Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/2004 s sprem.; v nadaljevanju: ZVOP-1), saj dajalca referenc s teh področij sodita v zasebni sektor po definiciji ZVOP-1 (23. točka 6. člena ZVOP-1), kontaktni osebi pa nimata statusa javnih uslužbencev. Skladno s prvim odstavkom 22. člena ZJN-2 mora naročnik namreč zagotoviti varovanje tudi podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov (torej ZVOP-1), štejejo za osebne podatke.

    Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da vlagatelj, drugače kot pri referenci Občine Semič, reference, ki je "s področja zdravilišč", ne izpodbija niti po imenu. Državna revizijska komisija tudi ni ugotavljala, ali je ta referenca morda po vsebini skladna z naročnikovimi zahtevami (npr. ali bi prostore zdravilišča lahko kakorkoli obravnavali, kot da so "iz področja šolstva"), temveč je odločala le o referenci, ki izvira "s področja šolstva".

    Državna revizijska komisija dodaja, da je vlagateljev argument, da "glede na poznavanje trga" izbrani ponudnik nima referenc, splošen in nejasen. Vlagatelj le navaja, da "predvsem tudi glede na referenčne objekte iz spletne strani" izbranega ponudnika ta nima referenc, vendar dejstvo, da je izbrani ponudnik na spletni strani (izpisa spletne strani vlagatelj ni predložil, vendar ni predlagal niti, da si Državna revizijska komisija spletno stran ogleda) objavljal nekatere podatke, ne more pomeniti, da je to celoten nabor njegovih poslov. Tega vlagatelj niti ne zatrjuje.

    Iz referenčnega potrdila in priložene fotokopije pogodbe "s področja šolstva" izhaja, da je referenčno potrdilo izdal subjekt zasebnega prava, ki je bil v pravnem (pogodbenem) razmerju z izbranim ponudnikom v zvezi z izvedbo referenčnega posla. Državna revizijska komisija zato ni mogla zaključiti, da je referenco potrdil neupravičeni subjekt.

    Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je zaključek obdobja izvršitve pogodbe v času, ki ga določa referenčni pogoj.

    Vlagatelj je še predlagal, naj naročnik in Državna revizijska komisija od izbranega ponudnika "zahtevata še pogodbe, ki so podlaga za izvedbo referenčnih del, na katere se sklicuje izbrani ponudnik, prav tako pa tudi račune, ki dokazujejo, da so bila referenčna dela dejansko izvedena in plačana" (str. 7 zahtevka za revizijo). Državna revizijska komisija pojasnjuje, da iz referenčnega potrdila izhaja potrditev referenčnega naročnika, da je izbrani ponudnik posel opravil, zato nadaljnje raziskovanje dejstva, ali je bil posel v resnici opravljen, ni potrebno. Kot že ugotovljeno, je izbrani ponudnik v ponudbo predložil pogodbo z dajalcem referenc. Vendar ne da bi Državna revizijska komisija ugotavljala, ali je vlagateljevo pozivanje na pridobivanje dokumentacije v takih dejanskih okoliščinah upravičeno, pa pojasnjuje, da ni zahtevala računov, saj je na spletni strani dajalca reference objavljen dokument - letno poročilo, iz katerega izhaja, da je dajalec reference z izbranim ponudnikom sklenil pogodbo in da je bila tudi izvedena primopredaja objekta. Vse to le potrjuje že v ponudbi predstavljeno dejstvo - da je izbrani ponudnik izvedel referenčni posel.

    Državna revizijska komisija povzema, da ni mogla zaključiti, da je vlagatelj uspel izkazati, da je naročnik izbranemu ponudniku neupravičeno priznal izpolnjevanje referenčnega pogoja.

    Vlagatelj nadaljuje, da "naj naročnik in Državna revizijska komisija preverit še, ali imata odgovorni vodja del, ki ga je navedel izbrani ponudnik izkušnje na dobavah in montažah opreme". Vlagatelj "meni, da odgovorni vodja zahtevanih izkušenj nima, naročnik pa vlagatelju ni omogočil vpogleda v podatke o odgovornem vodju del, zato v tem delu ne more predložiti dokazov" (str. 8 zahtevka za revizijo).

    Državna revizijska komisija je vpogledala v točko III.2.3 obvestila o javnem naročilu ter točki 7.d) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 11 razpisne dokumentacije), pri čemer je ugotovila, da je naročnik določil:
    "5. Ponudnik mora imenovati odgovornega vodjo del. Ponudnik mora imenovati tudi odgovorne vodje posameznik del (vsaj (2) dva vodja), ki imajo izkušnje na dobavah in montažah opreme. V primeru spremembe vodilnega tehničnega osebja, kateri bodo navedeni v ponudbi, bo moral izbrani ponudnik predhodno pridobiti pisno soglasje naročnika. Dokazilo - izjava ponudnika."

    Naročnik je za izkazovanje izpolnjevanje tega pogoja določil obrazec št. 9/4. Ponudniki so morali predstaviti vodjo del in odgovorne vodje posameznih del (za vse ime in priimek, izobrazba in dolžina delovnih izkušenj, za odgovorne vodje posameznih del pa še delovno mesto in "izkušnje na sorodnih objektih"), obrazec pa potrditi (podpis in žig).

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pripravil pogoj tako, da je izkušnje zahteval le za odgovorne vodje posameznih del, ne pa tudi za odgovornega vodjo del. Pri tem naročnik ni postavil nobenih konkretnih zahtev (npr. obdobje, v katerem so morali pridobiti izkušnje, ali število poslov), zato v tej fazi postopka oddaje javnega naročila, ko je rok za predložitev ponudb že potekel, pogoja ni mogoče tolmačiti v vsebini, ki iz njega ne izhaja, saj bi to v nasprotju pomenilo kršitev vsaj tretjega odstavka 71. člena ZJN-2.

    Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik v obrazcu št. 9/4 navedel enega odgovornega vodjo del in dva odgovorna vodja posameznih del, zanju pa je napisal "izkušnje na sorodnih objektih" tako, da je pri prvem navedel tri posle, pri drugem pa en posel.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj očitek usmeril v odgovornega vodjo del (trikrat je to osebo izpostavil v odstavku na str. 8 zahtevka za revizijo, ki se začne z besedilom "Poleg tega â??", in enkrat v odstavku na str. 8 zahtevka za revizijo, ki se začne z besedilom "Prvi odstavek â??"), ne pa v odgovorne vodje posameznih del. Vlagatelj ni nikoli navedel, da odgovorni vodje posameznih del nimajo zahtevanih izkušenj na dobavah in montažah opreme. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da vlagatelj očita naročniku opustitev ugotovitve vsebine, ki je pogoj ni določil. Že zato je vlagateljev očitek neutemeljen.

    "Po mnenju vlagatelja" ponudba izbranega ponudnika "ne ustreza tehničnim zahtevam iz razpisa" (str. 8 zahtevka za revizijo), vendar to mnenje ni z ničimer konkretizirano. Vlagatelj opustitev konkretizacije opravičuje s tem, da "tudi v ta del ponudbe izbranega ponudnika ni mogel vpogledati". Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj lahko vpogledal vsaj v "ponudbeno ceno in strukturo cene (popisi)" (str. 4 zahtevka za revizijo). Naročnik je v "popisu opreme" določil oznake, opise in količine posameznih postavk, zanje pa so morali ponudniki navesti ceno.

    Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je naročnik v točki B.3. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 5-6 razpisne dokumentacije) med drugim določil:
    "Popis del mora biti predložen naročniku na obrazcih, katere je dvignil na sedežu naročnika. Vsi obrazci popisa del morajo biti ročno izpolnjeni, vsaka stran pa mora biti žigosana in podpisana s strani odgovorne osebe ponudnika, prav tako mora ponudnik popis del predložiti tudi v elektronski obliki."

    V zvezi z navodilom za izpolnitev "popisa opreme" je naročnik prek portala javnih naročil prejel vprašanje:
    "Prosimo, če investitor pretehta zahtevo, da ponudniki tako obsežen popis del - ponudbo ročno izpolnijo, kot navaja na 6.strani razpisne dokumentacije. Že vrsto let se javni razpisi uspešno in z zaupanjem izvajajo na osnovi natisnjene e-verzije ponudbe, ki je podprt z e-verzijo na zgoščenki. Ponudnik se tako lahko racionalno posveča kvaliteti vsebine razpisa. Kvalitetna vsebina ponudbe je tudi investitorjev cilj in bistveno pripomore k uspešni realizaciji.",
    na katerega je odgovoril (objava 6. 6. 2012, ob 11.44):
    "Popis del je eden od najvažnejših sestavin ponudbe, zato naročnik vztraja pri določilu razpisne dokumentacije, da ponudnik popis del oddaja na s strani naročnika potrjenih obrazcih, ki jih ponudnik ročno izpolni, žigosa in podpiše s strani odgovorne osebe naročnika."

    Navedeni odgovor je skladno z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2 postal del razpisne dokumentacije.

    Po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je izbrani ponudnik predložil s cenami izpolnjen "popis opreme" na obrazcih, ki so v desnem spodnjem kotu žigosani z naročnikovim žigom. Vlagatelj tudi ne navaja nasprotnega. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz navedenega mogoče razbrati, da je izbrani ponudnik pripravil ponudbo na podlagi naročnikovih obrazcev, zato tudi ni jasno, v čem bi bila ponudba izbranega ponudnika neprimerna v pomenu iz 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Vlagatelj tudi ne zatrjuje, da je naročnik (npr. v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji) zahteval, da ponudniki predložijo, certifikate, kataloge, prospekte, tehnično dokumentacijo ipd. Upoštevajoč vse navedeno je Državna revizijska komisija, ne da bi sama ugotavljala dejstva, kot to predlaga vlagatelj, vlagateljev očitek ocenila za neutemeljen.

    Vlagatelj kot zadnje izpostavlja, da je pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da referenca Občine Semič in obrtno dovoljenje nista bila zvezana z vrvico. Zato vlagatelj očita kršitev načela transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2) in zahteva, da se ponudba izbranega ponudnika izloči, kar utemeljuje s sklicevanjem na zadnji odstavek točke B.3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 6 razpisne dokumentacije), ki se glasi:
    "Ponudnik odda ponudbeno dokumentacijo speto v mapo oziroma register, jo zveže z vrvico, ki mora biti dovolj dolga, da omogoča nemoteno obračanje listov v ponudbi in speta na način, da ni mogoče odstraniti listov brez vidnih poškodb."

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, priznava (str. 10âˆ"11), da je bila ponudba izbranega ponudnika ob vpogledu vanjo razvezana, kar opravičuje s tem, da je v času pregledovanja ponudb moral vzeti zgoščenko s ponudbenim predračunom, da bi lahko preskusil, ali so podane računske napake. Slednje je naročnik tudi dokumentiral (uradni zaznamek št. 430-36/2012-18 (P1) z dne 20. 6. 2012).

    Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da iz zadnjega odstavka točke B.3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 6 razpisne dokumentacije) res izhaja pravilo, da morajo ponudniki ponudbo zvezati, vendar za morebitno opustitev tega ravnanja naročnik ni določil, da bo ponudbo izločil. Sicer pa ta določba razpisne dokumentacije ne more vplivati na položaj tistega ponudnika, ki je ponudbo ob predložitvi zvezal, a jo je naročnik ob pregledu razvezal.

    Vlagatelj še navaja, da "sumi, da je bila" referenca Občine Semič "dana naknadno" (str. 9 zahtevka za revizijo), vendar (če zanemarimo tudi to, da vlagatelj ni predstavil dejanskega stanja, ki bi pomenilo utemeljitev tega "suma") tega ni z ničimer izkazal in zato ostaja njegov "sum" le na ravni ugibanja. S tem vlagatelj kršitve javnega naročanja ne more izkazati, saj iz 6. točke prvega odstavka 15. člena ZPVPJN izhaja, da mora zahtevek za revizijo vsebovati (dejstva in) dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo.

    Državna revizijska komisija dodaja, da je vlagateljev očitek še drugače neutemeljen. Tudi v primeru, če v ponudbi izbranega ponudnika ne bi bilo predloženo obrtno dovoljenje in bi ga izbrani ponudnik predložil šele naknadno, pa bi zaradi tega bodisi naročnik bodisi izbrani ponudnik razvezal ponudbo, bi bila ponudba razvezana šele naknadno (ne pa že ob predložitvi ponudbe), v vsakem primeru pa bi bila odsotnost obrtnega dovoljenja, četudi bi ga razpisna dokumentacija zahtevala, taka pomanjkljivost ponudbe, od katere ne bi bila odvisna njena popolnost.

    Obrtno dovoljenje je dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti (drugi odstavek 6. člena Obrtnega zakona (Uradni list RS, št. 50/94 s sprem.; v nadaljevanju: ObrZ). Na podlagi izdanega obrtnega dovoljenja Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije po uradni dolžnosti vpiše subjekt v obrtni register (tretji odstavek 14. člena ObrZ). Obrtni register je javna knjiga (drugi odstavek 19. člena ObrZ) in se vodi kot centralna informatizirana baza (prvi odstavek 21. člena Pravilnika o postopku izdaje obrtnega dovoljenja in o obrtnem registru (Uradni list RS, št. 59/2008 s sprem.; v nadaljevanju: Pravilnik)). Skladno s prvim odstavkom 25. člena Pravilnika javnost obrtnega registra zagotavlja Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije z možnostjo vpogleda podatkov, ki se nanašajo na posamezen subjekt vpisa v centralni informatizirani bazi na svojih spletnih straneh. Javnost Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije zagotavlja tudi z izdajo računalniških izpisov podatkov, ki se nanašajo na posamezen subjekt vpisa (redni izpis iz obrtnega registra). Skladno z drugim odstavkom 25. člena Pravilnika se na zahtevo lahko zagotovi tudi vpogled v prej vpisane in kasneje spremenjene podatke, ki se nanašajo na posamezen subjekt vpisa in so shranjeni v centralni informatizirani bazi (zgodovinski izpis iz obrtnega registra). Obrtni register je torej dostopen prek spleta, in sicer naslova http://www.ozs.si/Ponudba/Registri/Obrtniregister.aspx, zato bi naročnik v primeru odsotnosti obrtnega dovoljenja v ponudbi lahko sam preveril podatke (gl. druga poved prvega odstavka 78. člena ZJN-2). Nikakor pa ne bi mogla na popolnost ponudbe vplivati naknadna predložitev obrtnega dovoljenja, če bi ugotovili, da obrtnega dovoljenja razpisna dokumentacija sploh ni zahtevala.

    Državna revizijska komisija nadaljuje, da bi bil vlagateljev očitek lahko neutemeljen tudi v primeru reference Občine Semič. Če bi namreč v ponudbi izbranega ponudnika ne bi bila predložena referenca Občine Semič, a sta bili že predloženi drugi dve referenci (torej "ena referenca s področja šolstva, druga pa s področja zdravilišč"), čemur vlagatelj ne oporeka, bi ob ugotovitvi, da sta ti referenci skladni z naročnikovimi zahtevami v referenčnem pogoju, izbrani ponudnik izpolnjeval referenčni pogoj s tema dvema drugima referencama in zato referenca Občine Semič ne bi imela vpliva na popolnost ponudbe izbranega ponudnika.

    Ker je Državna revizijska komisija morala šteti, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je treba zahtevku za revizijo ugoditi, ga je skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točka izreka tega sklepa utemeljena.


    V Ljubljani, 10. 9. 2012

    Predsednica senata:
    Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
    članica Državne revizijske komisije




































    Vročiti:
    - Občina Mirna Peč, Trg 2, 8216 Mirna Peč,
    - Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Rozmanova ulica 12, 1001 Ljubljana,
    - CGP, družba za gradbeništvo, inženiring, proizvodnjo in vzdrževanje cest, d. d., Ljubljanska cesta 36, 8000 Novo mesto,
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
    - v arhiv, tu.

    Natisni stran