Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-239/2012 Banka Slovenije

    Številka: 018-239/2012-6
    Datum sprejema: 11. 9. 2012

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39., 55. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Maje Bilbija, kot predsednice senata, ter Vide Kostanjevec in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila "Avtomatizacija poročanja in informatizacija gotovinskega poslovanja" in na podlagi zahtevka za revizijo ter pritožbe, ki ju je vložil vlagatelj S&T Slovenija, d. d., Leskoškova cesta 6, Ljubljana, ki ga zastopa odvetniška družba AVBREHT, ZAJC IN PARTNERJI, o. p., d. o. o., Šestova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika BANKA SLOVENIJE, Slovenska cesta 35, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 11. 09. 2012

    odločila:

    1. Vlagateljevemu (prvemu) zahtevku za revizijo z dne 19. 07. 2012 se ugodi in se razveljavi
    - sklep z dne 28. 06. 2012 (oznaka 33.30-1074/12-MP), s katerim je naročnik razveljavil odločitev o oddaji naročila, obenem pa je sklenil, da bo ponovno izvedel postopek pregledovanja in ocenjevanja ponudb,
    - sklep z dne 19. 07. 2012 (oznaka 33.00-1074/12-MP), s katerim je naročnik sklenil, da se vse prispele ponudbe za zadevno javno naročilo zavrnejo.

    2. Vlagateljeva pritožba z dne 09. 08. 2012 se zavrne.

    3. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih s prvim zahtevkom za revizijo, se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške v znesku 1.897,32 EUR, in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, po poteku tega roka (v primeru zamude) pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka in tečejo do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

    4. Vlagateljev predlog za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 04. 04. 2012 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Avtomatizacija poročanja in informatizacija gotovinskega poslovanja", obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi pa je bilo dne 06. 04. 2012 (pod številko objave JN3840/2012) objavljeno na Portalu javnih naročil (v nadaljevanju: javno naročilo).

    Naročnik je dne 14. 06. 2012 sprejel sklep o oddaji zadevnega javnega naročila, oznaka 33.30-1074/12-MP (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katerega med drugim izhaja, da se zadevno javno naročilo odda vlagatelju, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo. Odločitev o oddaji naročila je bila vlagatelju vročena dne 18. 06. 2012.

    Naročnik je dne 28. 06. 2012 prejel vlogo ponudnika SAPPHIR, d. o. o., Rožna dolina, cesta I/15, Ljubljana (v nadaljevanju: ponudnik SAPPHIR, d. o. o.), poimenovano "POZIV NA SPREMEMBO SKLEPA O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA številka 33.30-1074/12-MP z dne 14.06.2012", z dne 26. 06. 2012. Omenjeni poziv na spremembo odločitve o oddaji zadevnega javnega naročila je ponudnik SAPPHIR, d. o. o., naročniku dan prej poslal tudi po elektronski pošti.

    Naročnik je dne 28. 06. 2012 sprejel sklep, oznaka 33.30-1074/12-MP (v nadaljevanju: sklep z dne 28. 06. 2012), s katerim je razveljavil odločitev o oddaji naročila, obenem pa je sklenil, da bo ponovno izvedel postopek pregledovanja in ocenjevanja ponudb. Omenjeni sklep je bil vlagatelju vročen dne 02. 07. 2012.

    Vlagatelj je dne 04. 07. 2012 na pošto oddal vlogo, poimenovano "Javno naročilo za svetovalne storitve pri avtomatizaciji poročanja in informatizaciji gotovinskega poslovanja za potrebe Banke Slovenije (št. objave na Portalu javnih naročil JN3840/2012) - OPOZORILO NAROČNIKU", z dne 04. 07. 2012, ki jo je naročnik prejel dan kasneje. Naročnik je dne 06. 07. 2012 sprejel dokument, poimenovan "Dodatna obrazložitev v postopku javnega naročila JNVV 1074/2012", oznaka 26.00-0105/12 - JŽ. Slednji dokument je vlagatelj prejel dne 09. 07. 2012.

    Dne 19. 07. 2012 je naročnik sprejel sklep, oznaka 33.00-1074/12-MP (v nadaljevanju: sklep z dne 19. 07. 2012), s katerim je sklenil, da se vse prispele ponudbe za zadevno javno naročilo zavrnejo. Omenjeni sklep je bil vlagatelju, kot zatrjuje v točki III. zahtevka za revizijo z dne 30. 07. 2012 (to je v drugem zahtevku za revizijo), po "elektronski pošti pooblaščenca vročen dne 19. 7. 2012", skladno "z ZUP" pa je omenjeni sklep prejel dne 24. 07. 2012.

    Dne 19. 07. 2012 je vlagatelj na pošto oddal zahtevek za revizijo z dne 19. 07. 2012 (v nadaljevanju: prvi zahtevek za revizijo), ki ga je naročnik prejel dan kasneje. V omenjenem zahtevku za revizijo vlagatelj naročniku oziroma Državni revizijski komisiji primarno predlaga razveljavitev sklepa z dne 28. 06. 2012 in vseh nadaljnjih odločitev naročnika, ki imajo temelj v omenjenem sklepu, vključno s sklepom z dne 19. 07. 2012, podredno pa predlaga razveljavitev sklepa z dne 19. 07. 2012 in vseh morebitnih nadaljnjih odločitev naročnika. Vlagatelj v prvem zahtevku za revizijo v vsakem primeru predlaga, da mu naročnik povrne stroške postopka.

    V prvem zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje, da naročnikov sklep z dne 28. 06. 2012 nima pravne podlage v določbah ZJN-2, je nezakonit in ne more imeti pravnega učinka na odločitev o oddaji naročila. Vlagatelj nadaljuje, da naročnik na podlagi določbe petega odstavka 79. člena ZJN-2 ne more (le) razveljaviti prvotne odločitve, pač pa mora odločitev spremeniti in hkrati sprejeti novo, s katero nadomesti prejšnjo. Kot novo odločitev po zatrjevanju vlagatelja lahko štejemo le vsebinsko (meritorno) odločitev o tem, kako je z oddajo javnega naročila. Institut iz petega odstavka 79. člena ZJN-2 namreč, po stališču vlagatelja, ni namenjen temu, da bi naročnik lahko z njim razveljavljal posamezne faze postopka, vračal postopek v predhodne faze in ponovno preverjal pravilnost ponudb, niti institut iz petega odstavka 79. člena ZJN-2 ni namenjen razveljavljanju "odločitve 'na rezervo'". V nadaljevanju prvega zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje tudi kršitve naročnika glede "[n]epravilnost[i] vlagateljeve ponudbe, ki se očita v Sklepu 3" (to je v sklepu z dne 19. 07. 2012).

    Naročnik je dne 27. 07. 2012 prejel vlagateljevo vlogo z dne 26. 07. 2012, poimenovano "DELNI UMIK ZAHTEVKA ZA REVIZIJO" (v nadaljevanju: delni umik prvega zahtevka za revizijo). V omenjeni vlogi vlagatelj prvi zahtevek za revizijo umika v njegovem podrednem zahtevku (predlogu), posledično pa v pretežnem delu umika tudi navedbe v prvem zahtevku za revizijo, ki se nanašajo na sklep z dne 19. 07. 2012 (razen navedb, ki razveljavitev sklepa z dne 19. 07. 2012 utemeljujejo s tem, da je slednje omenjeni sklep zgolj posledica nezakonito sprejetega sklepa z dne 28. 06. 2012, zaradi česar je treba sklep z dne 19. 07. 2012, kot vsako dejanje naročnika, ki sledi ugotovljenemu nezakonitemu predhodnemu dejanju, razveljaviti).

    Vlagatelj je dne 31. 07. 2012 na pošto oddal zahtevek za revizijo z dne 30. 07. 2012 (v nadaljevanju: drugi zahtevek za revizijo), v katerem naročniku oziroma Državni revizijski komisiji predlaga, da razveljavi sklep z dne 19. 07. 2012 in vse morebitne nadaljnje odločitve naročnika. V drugem zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga tudi, da mu naročnik povrne stroške postopka. Drugi zahtevek za revizijo je naročnik prejel dne 01. 08. 2012.

    V drugem zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je naročnikov sklep z dne 19. 07. 2012 nezakonit, obenem pa ločeno podaja formalnopravne in vsebinske razloge za razveljavitev omenjenega naročnikovega sklepa. V drugem zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je njegova ponudba, predložena v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, pravilna (in v posledici popolna).

    Naročnik je
    - dne 31. 07. 2012 sprejel sklep, oznaka 26.00-0137/12-JŽ, s katerim je predrevizijski postopek v delu, ki se nanaša na "podredni zahtevek za revizijo z dne 19. 7. 2012", ustavil (v nadaljevanju: sklep z dne 31. 07. 2012),
    - dne 02. 08. 2012 sprejel sklep, oznaka 26.00-0139/12-JŽ, s katerim je vlagateljev prvi zahtevek za revizijo v celoti zavrnil kot neutemeljen, v celoti pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za vračilo stroškov (v nadaljevanju: odločitev o prvem zahtevku za revizijo),
    - dne 02. 08. 2012 sprejel sklep, oznaka 26.00-0139/12-JŽ, s katerim je vlagateljev drugi zahtevek za revizijo zavrgel, vlagateljev zahtevek za vračilo stroškov pa zavrnil (v nadaljevanju: odločitev o drugem zahtevku za revizijo).

    V odločitvi o prvem zahtevku za revizijo naročnik zavrača očitke vlagatelja, kot izhajajo iz vlagateljevega prvega zahtevka za revizijo. Glede vlagateljevih očitkov, kot izhajajo iz prvega zahtevka za revizijo, da sklep z dne 28. 06. 2012 nima pravne podlage v določbah ZJN-2, je nezakonit in ne more imeti pravnega učinka na odločitev o oddaji naročila, naročnik pojasnjuje, da je spregledal nejasnost določenih dejstev (v vlagateljevi ponudbi) ter sprejel napačno odločitev (o oddaji naročila), v posledici česar se je odločil za odpravo napak. Iz razloga, ker se je "rok za revizijo" iztekel dne 28. 06. 2012, v tako kratkem roku (po opozorilu ponudnika SAPPHIR, d. o. o.) ni mogel razjasniti referenc in preveriti dejstev v zvezi s podizvajalci pri vlagatelju in drugih ponudnikih, zato je sprejel odločitev, da ponovno opravi preverjanje pravilnosti ponudb. Tudi odločitev, da se postopek vrne v fazo preverjanja ponudb, pa po prepričanju naročnika predstavlja odločitev v smislu petega odstavka 79. člena ZJN-2, ki "zahteva "novo odločitev" kar pomeni katerokoli odločitev in ne zgolj meritorno odločitev".

    V odločitvi o prvem zahtevku za revizijo se naročnik opredeljuje tudi do dejstev, ki so vodila do njegovega zaključka o tem, da je vlagateljeva ponudba nepravilna (in v posledici nepopolna).

    V odločitvi o vlagateljevem drugem zahtevku za revizijo je naročnik omenjeni (drugi) zahtevek za revizijo zavrgel z obrazložitvijo, da je vlagatelj v "novem revizijskem zahtevku z dne 1. 8. 2012" postavil "identičen zahtevek (razveljavitev sklepa z dne 19. 7. 2012) kot ga je že postavil z zahtevkom z dne 20. 7. 2012", dokler "teče postopek glede enega pravnega sredstva" pa "ni mogoče začeti drugega postopka o istem pravnem sredstvu".

    Naročnik je v prilogi spremnega dopisa oznaka 33.00-0284/12-MP, z dne 08. 08. 2012, ki ga je Državna revizijska komisija prejela istega dne, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

    Državna revizijska komisija je dne 10. 08. 2012 prejela vlagateljevo vlogo z dne 09. 08. 2012, poimenovano "PRITOŽBA zoper sklep naročnika št. 26.00-0139/12-JŽ z dne 2. 8. 2012" (v nadaljevanju: pritožba). V omenjeni pritožbi vlagatelj (kot pritožnik) Državni revizijski komisiji predlaga, da pritožbi v celoti ugodi, razveljavi naročnikovo odločitev o drugem zahtevku za revizijo, naročniku naloži, da mora ugotoviti izpolnjevanje procesnih predpostavk in o drugem zahtevku za revizijo meritorno odločiti v skladu z 28. členom ZPVPJN. Vlagatelj (kot pritožnik) v pritožbi tudi predlaga, da mu naročnik povrne "stroške pritožbe".

    Državna revizijska komisija je dne 10. 08. 2012 prejela tudi vlagateljevo vlogo z dne 09. 08. 2012, poimenovano "PISNA OPREDELITEV DO NAVEDB NAROČNIKA V ZVEZI Z ODLOČITVIJO O ZAHTEVKU ZA REVIZIJO opr. št. 26.00-139/12-JŽ z dne 02.08.2012" (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o prvem zahtevku za revizijo). V omenjeni opredelitvi vlagatelj vztraja pri svojih navedbah iz (prvega) zahtevka za revizijo in se opredeljuje do nekaterih naročnikovih navedb v odločitvi o prvem zahtevku za revizijo.

    Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom številka 018-239/2012-4, z dne 17. 08. 2012, pozvala na dopolnitev oziroma odstop dokumentacije, dne 21. 08. 2012 pa je Državna revizijska komisija prejela naročnikov dopis z dne 21. 08. 2012, oznaka 33.00-0288/12-MP, skupaj s prilogami.

    Po pregledu in proučitvi (odstopljene) dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila, predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila in pritožbeni postopek, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39., 55. in 70. členom ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

    Državna revizijska komisija v posledici izvedbe dokaznih predlogov iz druge, tretje in sedme alinee, kot so podani v rubriki "Dokazi:" na strani 2 prvega zahtevka za revizijo, uvodoma ugotavlja, da je naročnik dne 14. 06. 2012 sprejel odločitev o oddaji naročila, iz katere med drugim izhaja, da se zadevno javno naročilo odda vlagatelju. Po prejemu poziva ponudnika SAPPHIR, d. o. o., na spremembo odločitve o oddaji zadevnega javnega naročila je naročnik sprejel sklep z dne 28. 06. 2012, s katerim je razveljavil odločitev o oddaji naročila, obenem pa je sklenil, da bo ponovno izvedel postopek pregledovanja in ocenjevanja ponudb. Po (ponovno) izvedenem postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb je naročnik sprejel tudi sklep z dne 19. 07. 2012, s katerim je sklenil, da se vse prispele ponudbe za zadevno javno naročilo zavrnejo. Vsebinsko smiselno enako v točki I. prvega zahtevka za revizijo povzema dejansko stanje (postopka oddaje zadevnega javnega naročila) tudi vlagatelj. Državna revizijska komisija je v navezavi na vsebino, kot izhaja iz točke I. prvega zahtevka za revizijo, izvedbo ostalih dokaznih predlogov, kot so podani v rubriki "Dokazi:" na strani 2 prvega zahtevka za revizijo, zavrnila, saj je ocenila, da izvedba omenjenih dokaznih predlogov za razjasnitev dejanskega stanja, ki je pravno relevantno za rešitev predmetne zadeve, ni potrebna. Po oceni Državne revizijske komisije je namreč že iz izvedenih dokaznih predlogov mogoče z zanesljivostjo sklepati o obstoju odločilnih dejstev, izvedba navedenih dokaznih predlogov pa ne bi privedla do drugačne ugotovitve dejanskega stanja.

    Ob upoštevanju navedenega je Državna revizijska komisija v nadaljevanju pristopila k vsebinski obravnavi vlagateljevega prvega zahtevka za revizijo.

    V točki IV. prvega zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je naročnik s svojim ravnanjem (to je s sprejemom sklepa z dne 28. 06. 2012, s katerim je razveljavil odločitev o oddaji naročila, obenem pa je sklenil, da bo ponovno izvedel postopek pregledovanja in ocenjevanja ponudb), kršil določbo petega odstavka 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2). Vlagatelj v omenjeni točki prvega zahtevka za revizijo zatrjuje, da sklep z dne 28. 06. 2012 v določbah ZJN-2 nima pravne podlage, je zato nezakonit in ne more imeti pravnega učinka na odločitev o oddaji naročila, ki jo "poskuša razveljaviti".

    Iz petega odstavka 79. člena ZJN-2 izhaja, da naročnik lahko do pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila z namenom odprave nezakonitosti, po predhodni ugotovitvi utemeljenosti, svojo odločitev na lastno pobudo spremeni in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo. Naročnik sprejme novo odločitev upoštevaje določbe ZJN-2. Naročnik lahko spremeni odločitev o oddaji naročila po prejemu zahtevka za pravno varstvo le, če je pred spremembo te odločitve odločil o zahtevku za revizijo. V tem primeru mora biti nova odločitev o oddaji naročila skladna z odločitvijo o zahtevku za revizijo.

    Namen instituta iz petega odstavka 79. člena ZJN-2 je naročniku omogočiti, da v primeru, ko po sprejemu odločitve o oddaji naročila ugotovi, da je pri pregledu ponudbe spregledal določeno dejstvo ali ga napačno razumel ter posledično sprejel napačno določitev, omenjeno odločitev spremeni. Navedena določba je umeščena v 79. člen ZJN-2, ta pa je poimenovan "odločitev o oddaji naročila", zato je termin "odločitev" v njenem besedilu razumeti kot "odločitev o oddaji naročila", oziroma kot drugo meritorno odločitev naročnika v postopku javnega naročanja. V tem smislu je pritrditi vlagatelju, ki v prvem zahtevku za revizijo navaja, da "[k]ot novo odločitev lahko štejemo le vsebinsko (meritorno) odločitev o tem, kako je z oddajo javnega naročila". Zaključek, da je termin "odločitev" v besedilu petega odstavka 79. člena ZJN-2 razumeti kot "odločitev o oddaji naročila", potrjuje tudi četrti odstavek 79.a člena ZJN-2, iz katerega (sicer v navezavi na rok za uveljavitev pravnega varstva) izhaja, da v primeru, kadar naročnik v skladu s petim odstavkom 79. člena ZJN-2 sprejme novo odločitev o oddaji naročila, rok za uveljavitev pravnega varstva teče od dneva prejema nove odločitve o oddaji naročila.

    Institut iz petega odstavka 79. člena ZJN-2 torej predstavlja pravno podlago naročniku, da svojo (meritorno) odločitev spremeni in sprejme novo (meritorno) odločitev, s katero nadomesti prejšnjo. V posledici navedenega tako ni mogoče slediti naročniku, ki v odločitvi o prvem zahtevku za revizijo zatrjuje, da "[t]a odstavek zahteva "novo odločitev", kar pomeni katerokoli odločitev in ne zgolj meritorno odločitev". Procesna (postopkovna) odločitev namreč ne predstavlja spremembe in sprejema nove odločitve, s katero se nadomesti prejšnja (odločitev o oddaji naročila oziroma meritorna odločitev).

    Glede na navedeno je smiselno pritrditi vlagatelju, ki v prvem zahtevku za revizijo zatrjuje, da naročnik lahko svojo odločitev (o oddaji naročila) spremeni po predhodni ugotovitvi utemeljenosti. Besedna zveza "po predhodni ugotovitvi utemeljenosti" pomeni, da ZJN-2 v petem odstavku 79. člena daje naročniku pravno podlago za njegovo ravnanje zgolj v primeru, ko je po sprejemu odločitve o oddaji naročila že ugotovil, da je pri pregledu ponudbe spregledal določeno dejstvo ali ga napačno razumel ter posledično sprejel napačno določitev. Vendar pa mora naročnik v tem primeru do pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila z namenom odprave nezakonitosti (po predhodni ugotovitvi utemeljenosti) svojo odločitev na lastno pobudo spremeniti in sprejeti novo (meritorno) odločitev, s katero nadomesti prejšnjo. Naročnik s sprejemom sklepa z dne 28. 06. 2012 temu ni sledil, saj omenjenega sklepa ne gre šteti za meritorno (vsebinsko) odločitev, temveč ga gre šteti za procesno (postopkovno) odločitev. Naročnik je namreč z njim razveljavil odločitev o oddaji naročila in sklenil, da bo ponovno izvedel postopek pregledovanja in ocenjevanja ponudb, ni pa svoje odločitve spremenil in sprejel nove (odločitve, s katero bi nadomestil prejšnjo), za kar daje pravno podlago peti odstavek 79. člena ZJN-2. Procesna (postopkovna) odločitev, kot je bilo to zapisano že doslej, ne predstavlja spremembe in sprejema nove odločitve, s katero se nadomesti prejšnja (odločitev o oddaji naročila oziroma meritorna odločitev).

    Peti odstavek 79. člena ZJN-2 v primeru, da se naročnik nanj sklicuje, od naročnika zahteva spremembo (in sprejem nove odločitve), ne pa razveljavitve odločitve, vrnitve postopka v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2) in sprejema nove odločitve. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik za svoje ravnanje, ko je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila
    - najprej sprejel sklep z dne 28. 06. 2012, s katerim je razveljavil odločitev o oddaji naročila, obenem pa sklenil, da bo ponovno izvedel postopek pregledovanja in ocenjevanja ponudb,
    - potem pa sprejel sklep z dne 19. 07. 2012, s katerim je sklenil, da se vse prispele ponudbe za zadevno javno naročilo zavrnejo,
    ni imel ustrezne zakonske podlage ne v petem odstavku 79. člena ZJN-2 ne v kakšni drugi določbi ZJN-2. Naročnik s sklepom z dne 28. 06. 2012 svoje odločitve o oddaji naročila ni spremenil in sprejel nove (meritorne) odločitve, s katero bi nadomestil prejšnjo (odločitev o oddaji naročila). Iz navedenih razlogov dosedanjih zaključkov v ničemer ne spreminja niti zatrjevanje naročnika v odločitvi o prvem zahtevku za revizijo, da "se je rok za revizijo iztekel 28. 6. 2012", naročnik pa "v tako kratkem obdobju ni mogel razjasniti referenc in preveriti dejstev v zvezi s podizvajalci pri vlagatelju in tudi pri drugih ponudnikih ne".

    Na predmetno odločitev Državne revizijske komisije ne vpliva niti zatrjevanje naročnika v odločitvi o prvem zahtevku za revizijo, da tudi Državna revizijska komisija "odpravlja napake v postopku naročanja tako, da zadevo vrne naročniku v ponovno preverjanje/odločanje in ne sprejema končnih meritornih odločitev o postopku naročanja". Čeprav omenjeno zatrjevanje naročnika za rešitev predmetne zadeve (z vidika petega odstavka 79. člena ZJN-2) ni pravno relevantno, Državna revizijska komisija pripominja, da naročnik lahko delno ali v celoti razveljavi postopek javnega naročanja na podlagi prvega odstavka 28. člena ZPVPJN, svojo odločitev pa lahko (ob doslednem upoštevanju določb petega odstavka 79. člena ZJN-2) na lastno pobudo spremeni in sprejme novo, s katero nadomesti prejšnjo.

    V posledici vsega doslej navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik ravnal nezakonito (brez ustrezne pravne podlage v ZJN-2), ko je svojo odločitev o oddaji naročila s sklepom z dne 28. 06. 2012 (ki ga je utemeljil s sklicevanjem na peti odstavek 79. člena ZJN-2) najprej razveljavil ter sklenil, da bo ponovno izvedel postopek pregledovanja in ocenjevanja ponudb, šele nato pa sprejel sklep z dne 19. 07. 2012, s katerim je sklenil, da se vse prispele ponudbe za zadevno javno naročilo zavrnejo. Ker ZJN-2 določa obvezna ravnanja naročnikov (ponudnikov in podizvajalcev) pri javnem naročanju blaga, storitev in gradenj (prvi odstavek 1. člena ZJN-2), naročnik pa s svojim ravnanjem ponudnika ni izbral po predpisanem postopku (prvi odstavek 8. člena ZJN-2), je naročnik z opisanim ravnanjem kršil 8. člen ZJN-2 (načelo transparentnosti javnega naročanja), v povezavi s prvim odstavkom 1. člena ZJN-2 in petim odstavkom 79. člena ZJN-2. Glede na navedeno je slediti tudi vlagatelju, ki v točki IV. prvega zahtevka za revizijo zatrjuje, da sklep z dne 28. 06. 2012 "nima pravne podlage v določbah ZJN-2 in je zato tudi nezakonit", kot tak pa "ne more imeti pravnega učinka na" odločitev o oddaji naročila.

    Državna revizijska komisija je zato na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljevemu prvemu zahtevku za revizijo, upoštevaje (primarni) pravovarstveni predlog v njem, ugodila in razveljavila tako sklep z dne 28. 06. 2012 (oznaka 33.30-1074/12-MP), s katerim je naročnik razveljavil odločitev o oddaji naročila, obenem pa je sklenil, da bo ponovno izvedel postopek pregledovanja in ocenjevanja ponudb, kakor tudi sklep z dne 19. 07. 2012 (oznaka 33.00-1074/12-MP), s katerim je naročnik sklenil, da se vse prispele ponudbe za zadevno javno naročilo zavrnejo. Ker ima sklep z dne 19. 07. 2012 podlago v sklepu z dne 28. 06. 2012, ki je bil izdan nezakonito (brez ustrezne pravne podlage v ZJN-2), kar pomeni, da sklep z dne 19. 07. 2012 sledi ugotovljenemu nezakonitemu predhodnemu ravnanju naročnika (izdaji sklepa z dne 28. 06. 2012) in na njem temelji, je bilo potrebno razveljaviti tudi sklep z dne 19. 07. 2012.

    Iz razloga, ker je Državna revizijska komisija že iz doslej navedenih razlogov vlagateljevemu prvemu zahtevku za revizijo, upoštevaje (primarni) pravovarstveni predlog, ugodila in razveljavila sklep z dne 28. 06. 2012 in sklep z dne 19. 07. 2012, nadaljnjih razlogov, s katerimi vlagatelj (v točki IV.) utemeljuje svoj (primarni) pravovarstveni predlog v prvem zahtevku za revizijo, ni obravnavala. Obravnava omenjenih razlogov, s katerimi vlagatelj utemeljuje svoj predlog za razveljavitev sklepa z dne 28. 06. 2012 in sklepa z dne 19. 07. 2012 (v navezavi na peti odstavek 79. člena ZJN-2) namreč na odločitev Državne revizijske komisije o prvem zahtevku za revizijo (upoštevaje (primarni) pravovarstveni predlog) v ničemer ne bi vplivala.

    Z razveljavitvijo naročnikovega sklepa z dne 28. 06. 2012 in sklepa z dne 19. 07. 2012 se postopek oddaje zadevnega javnega naročila pri naročniku vrne v fazo odločitve o oddaji javnega naročila (8. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2). Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da
    - s predmetno odločitvijo Državne revizijske komisije takoj po njenem prejemu seznani vse ponudnike, ki so v postopku oddaje zadevnega javnega naročila oddali svojo ponudbo, obenem pa jih seznani, da lahko skladno s 25. členom ZPVPJN (po analogiji in ob njegovi smiselni razlagi) zoper odločitev o oddaji naročila (oznaka 33.30-1074/12-MP, z dne 14. 06. 2012) uveljavljajo pravno varstvo (vložijo zahtevek za revizijo kot pravno sredstvo). Ker ponudniki (tudi ob upoštevanju določb ZPVPJN, zlasti še njegovega 10. člena in prvega odstavka 5. člena) ne smejo trpeti škodljivih pravnih posledic naročnikovih nezakonitih ravnanj in ne smejo biti zaradi njih (vzročno posledično) nedopustno prikrajšani v svoji pravici do morebitnega uveljavljanja pravnega varstva zoper odločitev o oddaji naročila, jim je v konkretnem primeru potrebno zagotoviti položaj, primerljiv tistemu, ki je obstajal pred izdajo naročnikovega (nezakonitega) sklepa z dne 28. 06. 2012 (in (nezakonitega) sklepa z dne 19. 07. 2012). Ob upoštevanju konkretnega dejanskega stanja namreč ni mogoče izključiti možnosti, da bi kateri od ponudnikov v primeru, če naročnik ne bi sprejel (nezakonitega) sklepa z dne 28. 06. 2012 in (nezakonitega) sklepa z dne 19. 07. 2012, ki sta bila v tem postopku pravnega varstva razveljavljena, zoper naročnikovo odločitev o oddaji naročila vložil zahtevek za revizijo, a ga prav zaradi opisanih naročnikovih ravnanj ni vložil,
    ali pa
    - v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno izmed odločitev, ki jih dopušča ZJN-2, nato pa jo (skladno z določbami ZJN-2) vroči ponudnikom.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Vlagatelj (kot pritožnik) je zoper odločitev o drugem zahtevku za revizijo vložil pritožbo, v kateri Državni revizijski komisiji predlaga, da pritožbi v celoti ugodi, razveljavi naročnikovo odločitev o drugem zahtevku za revizijo, naročniku naloži, da mora ugotoviti izpolnjevanje procesnih predpostavk in o drugem zahtevku za revizijo meritorno odločiti v skladu z 28. členom ZPVPJN.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z odločitvijo o vlagateljevem drugem zahtevku za revizijo omenjeni (drugi) zahtevek za revizijo zavrgel z obrazložitvijo, da je vlagatelj v njem (naročnik sicer navaja v "novem revizijskem zahtevku z dne 1. 8. 2012", vendar je po vsebini jasno zaključiti, da je pod omenjenim navajanjem naročnika razumeti drugi vlagateljev zahtevek za revizijo) postavil "identičen zahtevek (razveljavitev sklepa z dne 19. 7. 2012) kot ga je že postavil z zahtevkom z dne 20. 7. 2012" (to je s prvim zahtevkom za revizijo), dokler "teče postopek glede enega pravnega sredstva" pa "ni mogoče začeti drugega postopka o istem pravnem sredstvu".

    Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da je potrebno v konkretnem primeru morebitno istovetnost prvega oziroma drugega zahtevka za revizijo presojati ob upoštevanju predloga (zahtevka) v vsakem od njih, saj je vlagatelj v vsakem od predlogov (zahtevkov) predlagal, kako naj naročnik oziroma Državna revizijska komisija o zahtevku za revizijo odloči. Vlagatelj je namreč s predlogom (zahtevkom), ki ga je podal v prvem in v drugem zahtevku za revizijo, v vsakem od omenjenih zahtevkov za revizijo opredelil in zamejil "predmet spora", o katerem je potrebno odločiti (navedel kršitve pravil javnega naročanja, ki jih očita naročniku).

    Iz prvega zahtevka za revizijo je prvotno izhajalo, da vlagatelj v njem (v smislu pravne relevantnosti za odločitev o pritožbi) naročniku oziroma Državni revizijski komisiji primarno predlaga razveljavitev sklepa z dne 28. 06. 2012 in vseh nadaljnjih odločitev naročnika, ki imajo temelj v omenjenem sklepu, vključno s sklepom z dne 19. 07. 2012, podredno pa predlaga razveljavitev sklepa z dne 19. 07. 2012 in vseh morebitnih nadaljnjih odločitev naročnika. Vlagatelj je z delnim umikom prvega zahtevka za revizijo sicer prvi zahtevek za revizijo umaknil v njegovem podrednem zahtevku (predlogu), posledično pa je v pretežnem delu umaknil tudi navedbe v prvem zahtevku za revizijo, ki so se nanašale na sklep z dne 19. 07. 2012, vendar pa
    - je pri tem dodal, da v prvem zahtevku za revizijo ne umika tistih navedb, ki razveljavitev sklepa z dne 19. 07. 2012 utemeljujejo s tem, da je slednje omenjeni sklep zgolj posledica nezakonito sprejetega sklepa z dne 28. 06. 2012, zaradi česar je treba sklep z dne 19. 07. 2012, kot vsako dejanje naročnika, ki sledi ugotovljenemu nezakonitemu predhodnemu dejanju, razveljaviti,
    - z delnim umikom prvega zahtevka za revizijo vlagatelj ni posegal v primarni zahtevek (predlog), podan v prvem zahtevku za revizijo. Iz primarnega zahtevka (predloga), podanega v prvem zahtevku za revizijo, pa izhaja, da vlagatelj v njem naročniku oziroma Državni revizijski komisiji med drugim (primarno) predlaga razveljavitev sklepa z dne 28. 06. 2012 in vseh nadaljnjih odločitev naročnika, ki imajo temelj v omenjenem sklepu, vključno s sklepom z dne 19. 07. 2012.

    Vlagatelj v drugem zahtevku za revizijo naročniku oziroma Državni revizijski komisiji ponovno predlaga, da razveljavi sklep z dne 19. 07. 2012 (pa tudi vse morebitne nadaljnje odločitve naročnika).

    V posledici navedenega je zaključiti, da je vlagatelj v drugem zahtevku za revizijo v delu, v katerem naročniku oziroma Državni revizijski komisiji predlaga, da razveljavi sklep z dne 19. 07. 2012, postavil vsebinsko enak pravovarstveni predlog kot v delu svojega primarnega predlaga prvega zahtevka za revizijo. Glede na navedeno tudi ni mogoče slediti vlagatelju, ki v svoji pritožbi (v točki II.) zatrjuje, da "je s prvim zahtevkom za revizijo izpodbijal sklep 2" (to je sklep z dne 28. 06. 2012), "z drugim zahtevkom za revizijo pa sklep 3" (to je sklep z dne 19. 07. 2012), oziroma, da je prvi zahtevek za revizijo "vložen zoper sklep 2, drugi pa zoper sklep 3".

    Res je sicer, da vlagatelj v prvem zahtevku za revizijo razveljavitev sklepa z dne 19. 07. 2012 "zahteva kot smiselno posledico odločitve o razveljavitvi sklepa 2" (to je sklepa z dne 28. 06. 2012), vendar pa omenjeno dejstvo dosedanjih zaključkov Državne revizijske komisije iz razlogov, ki so bili pojasnjeni že doslej, ne spreminja.

    V navezavi na zatrjevanje vlagatelja (v točki II. pritožbe), da je naročnik "pri obravnavanju prvega zahtevka za revizijo" [â??] "odločil le o navedbah, ki so izpodbijale sklep 2" (to je sklep z dne 28. 06. 2012), Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v odločitvi o prvem zahtevku za revizijo naročnik o prvem vlagateljevem zahtevku za revizijo odločil v mejah pravovarstvenega predloga v njem (upoštevaje vlagateljev delni umik prvega zahtevka za revizijo), torej tudi o navedbah, ki "so izpodbijale sklep 3" (to je sklep z dne 19. 07. 2012).

    V navezavi na zatrjevanje vlagatelja (v točki II. pritožbe), da mu je naročnik "arbitrarno odvzel pravico do samostojnega pravnega sredstva zoper Sklep 3" (to je zoper sklep z dne 19. 07. 2012) in mu onemogočil, da bi "po vsebini izpodbijal odločitev iz Sklepa 3", Državna revizijska komisija ugotavlja, da mu ni mogoče slediti. Vlagatelj bi se v konkretnem primeru nastali situaciji lahko izognil na več načinov, na primer s postavitvijo drugačnega pravovarstvenega predloga v prvem zahtevku za revizijo (in kasnejšo vložitvijo zahtevka za revizijo v vsebini, kot izhaja iz drugega zahtevka za revizijo), s tem, da svojega prvega zahtevka za revizijo ne bi umaknil v pretežnem delu navedb, ki so se nanašale na sklep z dne 19. 07. 2012, ali pa s pravočasno dopolnitvijo svojega prvega zahtevka za revizijo (upoštevaje pravovarstveni predlog v njem) v vsebini, kot izhaja iz drugega zahtevka za revizijo. Ob doslej navedenem pa ne gre prezreti niti dejstva, da je v konkretnem primeru Državna revizijska komisija vlagateljevemu prvemu zahtevku za revizijo ugodila in med drugim razveljavila tudi sklep z dne 19. 07. 2012.

    Vlagatelju je sicer pritrditi v njegovem zatrjevanju, da "[s]miselna uporaba ZPP" [â??] "ne more in ne sme privesti do tega, da bi bilo vlagatelju onemogočeno vlagati pravna sredstva zoper posamezne odločitve naročnika", vendar pa je potrebno ugotoviti, da
    - vlagatelju v konkretnem primeru ni bilo "onemogočeno vlagati pravna sredstva zoper posamezne odločitve naročnika" (vlagatelj je v primarnem zahtevku (predlogu), podanem v prvem zahtevku za revizijo, predlagal tudi razveljavitev sklepa z dne 19. 07. 2012),
    - je Državna revizijska komisija vlagateljevemu prvemu zahtevku za revizijo ugodila in med drugim razveljavila tudi sklep z dne 19. 07. 2012,
    - bi se vlagatelj v konkretnem primeru nastali situaciji lahko izognil na več načinov, ki so navedeni v prejšnjem odstavku obrazložitve tega sklepa.

    Iz razloga, ker se vse dotlej, dokler predrevizijski postopek pred naročnikom ni pravnomočno končan, o istem zahtevku (zahtevku za revizijo istega vlagatelja z identičnim oziroma istovetnim revizijskim predlogom oziroma zahtevkom) ne more začeti nov predrevizijski postopek, če se tak postopek začne, pa je treba kasneje vložen zahtevek za revizijo zavreči, je Državna revizijska komisija vlagateljevo pritožbo na podlagi prvega odstavka 55. člena ZPVPJN kot neutemeljeno zavrnila. Državna revizijska komisija je namreč zaključila, da je naročnik vlagateljev drugi zahtevek za revizijo (ob upoštevanju konkretnega dejanskega stanja) na podlagi 189. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.; v nadaljevanju: ZPP), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, upravičeno zavrgel.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

    V prvem zahtevku za revizijo (pa tudi v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o prvem zahtevku za revizijo) vlagatelj predlaga, da mu naročnik povrne stroške postopka, in sicer: "taksa" 913,32 EUR, "nagrada za postopek" 1.400,00 EUR (povečana za "20 % DDV") in "izdatki" "20 EUR" (povečani za "20 % DDV"). V opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o prvem zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga, da mu naročnik povrne tudi stroške postavke "nagrada za opredelitev" "1.400 EUR". Povrnitev stroškov vlagatelj v obeh vlogah zahteva v 15 dneh od odločitve o zahtevku za revizijo, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka roka za izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

    Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu prvemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne (in opredeljeno navedene) stroške:
    - takso (za prvi zahtevek za revizijo) v znesku 913,32 EUR,
    - nagrado za postopek pravnega varstva (predrevizijski in revizijski postopek) v znesku 800,00 EUR, ki jo je Državna revizijska komisija določila na podlagi 70. člena ZPVPJN, skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009 in sprem.) ter 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 in sprem.; v nadaljevanju: Zakon o odvetniški tarifi). Državna revizijska komisija je namreč po pravičnem preudarku in ob upoštevanju vseh okoliščin primera ocenila, da gre v konkretnem postopku za povprečen primer,
    - izdatke v pavšalnem znesku 20,00 EUR, ki jih je Državna revizijska komisija določila na podlagi 70. člena ZPVPJN, skladno z Zakonom o odvetniški tarifi (tarifna številka 6002),
    - 20 % davek na dodano vrednost v znesku 164,00 EUR, izračunan na podlagi tarifne številke 6007 Zakona o odvetniški tarifi glede na nagrado in izdatke za postopek pravnega varstva,
    skupaj torej 1.897,32 EUR. Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala povračila v prvem zahtevku za revizijo priglašenih stroškov nagrade za postopek pravnega varstva nad priznanimi, saj jih, upoštevaje 13. člen Zakona o odvetniški tarifi (to je upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, zlasti še obseg in težavnost odvetniške storitve), ne ocenjuje za potrebne stroške postopka (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

    Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala niti povračila stroškov, ki jih je ta v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o prvem zahtevku za revizijo priglasil v postavki "nagrada za opredelitev" "1.400 EUR", saj jih ne ocenjuje za potrebne stroške, nastale v revizijskem postopku (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Prispevek vlagatelja, kot izhaja iz opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o prvem zahtevku za revizijo, k rešitvi zadeve namreč ni bistven, niti ni pripomogel k hitrejši in enostavnejši rešitvi zadeve.

    Državna revizijska komisija je rok za povračilo stroškov vlagatelju določila v 15 dneh po vročitvi tega sklepa (in ne v 15 dneh od odločitve o zahtevku za revizijo, kot to zahteva vlagatelj) ter posledično priznala obrestni del stroškovnega zahtevka od poteka navedenega roka. Skladno s 313. členom ZPP, ki se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku uporablja glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja, namreč rok za izpolnitev dajatve začne teči prvi dan po vročitvi prepisa sodbe stranki, ki ji je naložena izpolnitev. Naročnik zato ne more izpolniti obveznosti in priti v zamudo z njeno izpolnitvijo, preden ne prejme odločitve Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo (ta je na podlagi četrtega odstavka 39. člena ZPVPJN oziroma na podlagi 50. člena ZPVPJN pravnomočna), s katero se odloči o njegovi obveznosti povračila stroškov.

    Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih s prvim zahtevkom za revizijo, se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške v znesku 1.897,32 EUR in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, po poteku tega roka (v primeru zamude) pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka in tečejo do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Vlagatelj v svoji pritožbi med drugim predlaga, da mu naročnik povrne "stroške pritožbe" (slednje vlagatelj opredeljeno navaja v stroškovniku pritožbe). Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevo pritožbo (kot neutemeljeno) zavrnila, je na podlagi 70. člena ZPVPJN, v povezavi s 75. členom ZPVPJN, zavrnila tudi vlagateljev predlog za povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    V Ljubljani, dne 11. 09. 2012


    Predsednica senata
    mag. Maja Bilbija, univ. dipl. ekon.,
    članica Državne revizijske komisije








































    Vročiti:
    - BANKA SLOVENIJE, Slovenska cesta 35, 1000 Ljubljana
    - odvetniška družba AVBREHT, ZAJC IN PARTNERJI, o. p., d. o. o., Šestova ulica 2, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
    - v arhiv - tu

    Natisni stran