018-230/2012 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Maje Bilbija, kot predsednice senata, ter mag. Nataše Jeršič in Sonje Drozdek Šinko, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Nakup in vzdrževanje opreme za funkcionalno diagnostiko", v sklopih 1: "EKG aparat A" in 2: "EKG aparat B", ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Schiller H.m.b.H, Podružnica v Sloveniji, Strma ulica 9, Poljčane, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 29.8.2012

odločila:

1. Vlagateljev revizijski zahtevek z dne 19.7.2012 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva po povrnitvi stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 21.12.2011 sprejel sklep o začetku odprtega postopka oddaje javnega naročila "Nakup in vzdrževanje opreme za funkcionalno diagnostiko". Javno naročilo je naročnik razdelil na skupno osem sklopov, med katerimi sta tudi sklopa 1: "EKG aparat A" in 2: "EKG aparat B".

Dne 29.6.2012 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji naročila", št. 84508-K080/5-11, iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo v obravnavanih sklopih (1. in 2. sklop) odda vlagatelju.

Dne 11.7.2012 je naročnik izdal dokument "Sprememba odločitve o oddaji naročila za 1. in 2. sklop", št. 84508-K080/7-11, iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo v obravnavanih sklopih (1. in 2. sklop) odda ponudniku Euromed, Franci Zore, s.p., Vrhpolje pri Kamniku 108, Kamnik (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz dokumenta poleg tega izhaja, da je naročnik po izdaji prvotne odločitve s strani (sedaj) izbranega ponudnika prejel zahtevo za vpogled, ki je bil tudi izveden. Po ponovnem pregledu vlagateljeve ponudbe pa je naročnik ugotovil, da ta v vsakem od sklopov ne izpolnjuje po šest izmed postavljenih strokovnih zahtev (naročnik s tem v zvezi navaja postavljene zahteve in pojasnjuje razloge, zakaj naj jih vlagateljeva ponudba ne bi izpolnjevala). Javno naročilo je v 1. in 2. sklopu naročnik zato oddal izbranemu ponudniku, katerega ponudba je v obeh sklopih popolna.

Vlagatelj je z vlogo z dne 19.7.2012 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, s katerim zahteva razveljavitev (spremenjene) odločitve o oddaji 1. in 2. sklopa predmetnega javnega naročila ter povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. V obrazložitvi zahtevka vlagatelj zatrjuje, da je njegova ponudba popolna, naročnikova spremenjena odločitev pa je napačna. Vlagatelj s tem v zvezi izpostavlja, da bi moral naročnik, preden je njegovo ponudbo iz razlogov, ki jih je navedel v odločitvi, izločil, vlagatelja pozvati k pojasnitvi ponudbenih dokumentov oz. njihove vsebine. Vlagatelj tako glede zahteve pod točko e) 2. sklopa, ki se nanaša na predložitev kopije certifikata za serviserja ponujene opreme, pojasnjuje, da je v svoji ponudbi predložil dva certifikata, za katera je menil, da zadostujeta naročnikovi zahtevi. Če je naročnik menil drugače, bi moral vlagatelja pozvati k pojasnilu, ali certifikata tudi dejansko izkazujeta pooblastilo za servisiranje ponujenega aparata. Vlagatelj dalje zatrjuje, da v celoti izpolnjuje tudi naročnikove zahteve iz 6. alineje (za sklop 2), ki se nanaša na možnosti nastavitve nizkoprepustnega filtra. To bi po mnenju vlagatelja naročnik lahko sam ugotovil, če bi vlagatelju dopustil, da mu aparat predstavi, tudi sicer pa je izpolnjevanje teh zahtev razvidno iz priložene tehnične dokumentacije. Prav tako je po mnenju vlagatelja brez podlage v njegovi ponudbi in zmotna naročnikova ugotovitev, da ponujen aparat ne izpolnjuje zahteve iz 10. alineje, ki se nanaša na možnost hitrega dela brez vnosa podatkov. Takšna naročnikova trditev je po vlagateljevem mnenju neutemeljena in pavšalna. Vlagatelj zatrjuje, da to zahtevo izpolnjuje, naročnik pa bi aparat, preden je izdal izpodbijano odločitev, lahko preizkusil v praksi, kar je bilo v razpisu tudi predvideno. Na ta način bi ugotovil, da je vlagateljeva ponudba popolna, kar nenazadnje izhaja tudi iz tehnične dokumentacije, ki je priložena ponudbi. Vlagatelj dalje prereka tudi naročnikovo ugotovitev, da ponujena aparata ne izpolnjujeta zahteve po času snemanja (dolžini posnetka). Tudi s tem v zvezi vlagatelj naročniku očita, da aparata pred izdajo odločitve ni preizkusil, saj bi se sicer prepričal, da ponujeni aparat to zahtevo v celoti izpolnjuje. Kot naslednje vlagatelj prereka naročnikovo ugotovitev, da ponujeni aparat ne omogoča uporabe oz. snemanja s klasičnimi kabli in samolepljivimi elektrodami. Vlagatelj trdi, da je takšna naročnikova ugotovitev nepravilna, tudi to funkcijo pa bi lahko naročnik preveril v praksi, preden je izdal izpodbijano odločitev. Vlagatelj dalje prereka tudi ugotovitev, da ponujeni aparat nima zaščitnega stekla na ekranu, ki bi onemogočal poškodbe ob direktnem udarcu v ekran. Takšno naročnikovo zahtevo ponujen aparat, sledeč vlagatelju, v celoti izpolnjuje. Vlagatelj ob navedenem ugotavlja, da mu naročnik za 1. in 2. sklop očita enake pomanjkljivosti, ki pa niso podane. Vlagatelj še enkrat ponavlja tudi očitek naročniku, da bi ta lahko zahteval predstavitev in funkcionalni preizkus aparata, šele nato pa bi se, upoštevajoč tehnično dokumentacijo, odločil. Na tej podlagi bi vlagatelj dokazal, da izpolnjuje vse razpisne zahteve. Odločitev naročnika je po vlagateljevem mnenju tako najmanj preuranjena in nezakonita.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil z dokumentom "Odločitev o zahtevku za revizijo" z dne 25.7.2012, s katerim je tega zavrnil kot neutemeljenega, ravno tako pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov pravnega varstva. V obrazložitvi dokumenta naročnik predstavlja zahteve razpisne dokumentacije, ki naj jih vlagateljeva ponudba za 1. in 2. sklop predmetnega javnega naročila ne bi izpolnjevala, ter podrobno navaja argumente za takšno ugotovitev. V zvezi z zahtevano predložitvijo certifikatov za serviserja ponujene opreme naročnik tako pojasnjuje, da na predloženih certifikatih med aparati, za katere naj bi imela predlagana serviserja opravljen "Technical Training Course", ni najti aparata Cardiovit AT-102plus, ki ga je vlagatelj ponudil v svoji ponudbi. Vlagatelj tako ni zadostil naročnikovim zahtevam, ta pomanjkljivost pa po mnenju naročnika ne predstavlja zgolj formalne pomanjkljivosti, ki bi jo bilo v skladu z 78. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) dopustno odpravljati. Naročnik meni tudi, da so bila s tem povezana določila razpisne dokumentacije jasna, vlagatelj pa naročniku v zvezi z njimi pred potekom roka za oddajo ponudb ni zastavil nobenega vprašanja. Naročnik dalje zavrača revizijske navedbe, ki se nanašajo na možnosti nastavitve nizkoprepustnega filtra. Naročnik s tem v zvezi ponavlja svojo ugotovitev, da ima ponujen aparat nastavljiv nizkoprepustni filter v mejah 25 ali 35 Hz, kar je v neskladju z zahtevo razpisne dokumentacije po nizkoprepustnem filtru do okoli 40 Hz. Naročnik ob tem izpostavlja še, da je v razpisni dokumentaciji izrecno določil, da morajo ponudniki za vsako zahtevano karakteristiko vpisati dejanske podatke in stran priloženega prospekta oz. strokovno/tehnične dokumentacije, na kateri se podatek nahaja. Teh navodil vlagatelj ni upošteval. V zvezi z izpolnjevanjem 10. alineje strokovnih zahtev naročnik pojasnjuje, da iz 6. strani prospekta za aparat Cardiovit AT-102 plus, na katero v zvezi z izpolnjevanjem omenjene zahteve v svoji ponudbi napotuje vlagatelj, izpolnjevanje obravnavane zahteve ni razvidno, drugačna vlagateljeva navedba pa je zavajajoča. Vlagatelj tudi v tem delu revizijskega zahtevka sicer ni podal nobenega dokaza, s katerim bi izkazal izpolnjevanje naročnikove zahteve. Enako velja tudi za naročnikovo zahtevo, ki se nanaša na čas snemanja (dolžino posnetka) ter možnost uporabe oz. snemanja s klasičnimi kabli in samolepljivimi elektrodami. Tudi izpolnjevanje teh zahtev iz strani prospekta, ki jih v svoji ponudbi navaja vlagatelj, ne izhaja. Naročnik v primeru navedenih zahtev ni našel nobene potrebe po testiranju aparata, saj se demonstracij poslužuje za razjasnitev bolj zapletenih tehničnih zahtev, tudi sicer pa si je to pridržal le kot možnost in ne kot nujnost. Glede zaščitnega stekla na ekranu naročnik pojasnjuje, da iz opisov ekrana na aparatu, ki ga ponuja vlagatelj (prospekt na strani 6 in 7), jasno izhaja, da vlagatelj ne ponuja aparata, ki bi izpolnjeval postavljeno zahtevo. Vlagatelj pa tudi v tej točki zahtevka ni postregel z dokazi, ki bi govorili v njegov prid. Glede na navedeno je naročnik mnenja, da je ravnal povsem zakonito in pravilno, ko je v roku spremenil svojo prvotno odločitev o oddaji naročila; vlagatelj namreč ni uspel nikjer dokazati, da izpolnjuje zahteve iz razpisne dokumentacije in da je njegova ponudba skladna z veljavno zakonodajo in naročnikovimi navodili. Tudi v revizijskem zahtevku vlagatelj ne pojasnjuje oz. utemeljuje ustreznosti svoje ponudbene dokumentacije (npr. s konkretno navedbo kje v njegovi ponudbi se nahaja določen dokaz, navedba ipd.).

Vlagatelj je dne 3.8.2012 na Državno revizijsko komisijo naslovil prvo pripravljalno vlogo, s katero se je opredelil do navedb naročnika iz odločitve o njegovem revizijskem zahtevku.

Naročnik je v prilogi dopisa, prejetega dne 30.7.2012, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila in z njim v zvezi vodenem predrevizijskem postopku.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb udeležencev postopka je Državna revizijska komisija, na podlagi 39. in 70. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Iz določil petega odstavka 28. člena ZPVPJN izhaja, da se vlagatelj lahko v treh delovnih dneh od prejema odločitve o njegovem revizijskem zahtevku opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi, vendar ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Državna revizijska komisija s tem v zvezi ugotavlja, da je vlagatelj v svoji vlogi z dne 3.8.2012, s katero se je izjasnil o navedbah naročnika iz njegove odločitve o vlagateljevem revizijskem zahtevku, navajal dejstva, ki jih v svojem revizijskem zahtevku ni navajal. Vlagatelj je v vlogi podrobneje predstavljal zatrjevane lastnosti ponujenega aparata ter nove argumente v prid popolnosti njegove ponudbe. Vlagatelj pri tem ni dokazal (oz. niti ni zatrjeval), da teh dejstev brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti že v predrevizijskem postopku. Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija novih dejstev, ki jih je vlagatelj navedel v svoji vlogi z dne 3.8.2012, ni pa jih navedel že v predrevizijskem postopku (tj. v okviru revizijskega zahtevka z dne 19.7.2012), pri odločanju v predmetni zadevi ni upoštevala.

Med vlagateljem in naročnikom je v zadevi spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o oddaji obravnavanih sklopov predmetnega javnega naročila, in sicer vezano na vprašanje popolnosti vlagateljeve ponudbe.

Naročnik je vlagateljevo ponudbo za 1. in 2. sklop izločil iz več razlogov, in sicer med drugim zaradi neustrezne nastavljivosti nizkoprepustnega filtra, nezmožnosti hitrega dela brez vnosa podatkov, nezmožnosti shranjevanja posnetkov, neobstoja zahtevanega zaščitnega stekla itd. (kar je naročnik v okviru razpisne dokumentacije vse določil kot tehnične zahteve predmeta javnega naročila - strani 16-18 razpisne dokumentacije).

Državna revizijska komisija izpostavlja določilo 15. člena ZPVPJN, skladno s katerim mora vlagatelj v zahtevku za revizijo (med drugim) navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Zahtevek za revizijo je namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, v ta namen pa ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju (pravno relevantnih) dejstev in predlaganju (pravno relevantnih) dokazov. Ker so v ZPVPJN taksativno naštete le obvezne sestavine zahtevka za revizijo, je potrebno zahteve glede vsebine postavke zatrjevanja kršitev, dejstev in dokazovanja teh iskati v določbah Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi 13. člena ZPVPJN v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku smiselno uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja. Razpravno načelo, urejeno v 7. in 212. členu ZPP, od strank zahteva, da navedejo vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, ter predlagajo dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Trditveno breme pomeni dolžnost tožnika, da v tožbi navede dejstva, na katera opira tožbeni zahtevek, dejstva pa mora navesti tako, da se na njihovi podlagi izkaže utemeljenost tožbenega zahtevka. Tožnik mora zatrjevati dejstva določno in konkretizirano, predlagani dokazi pa služijo potrditvi (izkazovanju) teh dejstev.

Z vpogledom v vlagateljev revizijski zahtevek gre ugotoviti, da vlagatelj v zvezi s predstavljenimi tehničnimi zahtevami zgolj pavšalno zatrjuje, da jih izpolnjuje, ter da so drugačne naročnikove ugotovitve napačne. Vlagatelj s tem v zvezi ne navaja nikakršnih dejstev, ki bi omogočala preveritev njegovih trditev. Na nekaj mestih zahtevka vlagatelj naročniku sicer očita, da aparata pred izdajo odločitve ni preizkusil, v zvezi s čemer pa gre naročniku pritrditi v njegovem stališču, da tega, skladno z določili razpisne dokumentacije, ni bil dolžan storiti.

Ker vlagatelj v prid svoji trditvi, da ponujeno blago ustreza predstavljenim tehničnim zahtevam predmeta javnega naročila, torej ni navedel nikakršnih relevantnih dejstev, je (ob upoštevanju pravila o trditvenem bremenu) potrebno za pravilno šteti naročnikovo ugotovitev, da ponujeno blago teh zahtev ne izpolnjuje. Ob upoštevanju pravila o povezavi med trditvenim in dokaznim bremenom je hkrati potrebno zavrniti s strani vlagatelja predlagano izvedbo dokaza s pridobitvijo izvida in mnenja izvedenca (katerega stroke vlagatelj ne navaja), saj z izvedbo tega dokaza pomanjkljive trditvene podlage na strani vlagatelja ne bi bilo mogoče nadomestiti.

Izhajajoč iz navedenega je vlagateljevo ponudbo potrebno šteti za nepopolno, v posledici tega dejstva pa je, ob upoštevanju prvega odstavka 80. člena ZJN-2, potrebno zavrniti tudi vlagateljevo trditev o nezakonitosti naročnikove odločitve, da takšno ponudbo izloči. Obravnava revizijskih navedb, ki se nanašajo na druge domnevne razloge za nepopolnost vlagateljeve ponudbe, na navedeno ugotovitev ne bi mogla v ničemer vplivati, zato Državna revizijska komisija teh navedb ni obravnavala.

Ker vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom torej ni uspel izkazati nezakonitosti izpodbijane odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, je Državna revizijska komisija, na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev revizijski zahtevek z dne 19.7.2012 zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov postopka pravnega varstva.

Ker vlagateljev revizijski zahtevek ni utemeljen (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN), je Državna revizijska komisija, na podlagi določil osmega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo po povračilu stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 29.8.2012


Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija,
Članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana,
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana,
- Euromed, Franci Zore, s.p., Vrhpolje pri Kamniku 108, Kamnik,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, Ljubljana,
- arhiv, tu.

Natisni stran