018-247/2012 Občina Ajdovščina

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. in 70. člena člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici Vidi Kostanjevec, v postopku pravnega varstva postopka oddaje javnega naročila "Obnova občinskih stanovanj", na podlagi pritožbe družbe Ostržek, d.o.o., Lokavec 157, Ajdovščina (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnik Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, Ajdovščina (v nadaljevanju: naročnik), dne 27.8.2012

odločila:

1. Pritožba se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o naročilu "Obnova občinskih stanovanj" objavil na Portalu javnih naročil dne 8.6.2012, pod št. objave JN6171/2012 (popravek dne 14.6.2012, pod št. objave JN6389/2012).

Naročnik je dne 30.7.2012 sprejel Odločitev o oddaji naročila (dokument štev. 4301-11/2012-46), iz katere je razvidno, da je naročilo oddal ponudniku Zides d.o.o., Goriška cesta 93, Vipava (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 10.8.2012 vložil zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik dne 14.8.2012 s sklepom (dokument štev. 4301-11/2012-58) zavrgel. V obrazložitvi je naročnik navedel, da vlagatelj ni v celoti izkazal aktivne legitimacije za vodenje revizijskega postopka, saj ni ustrezno utemeljil oziroma izkazal že nastalo škodo ali možnost njenega nastanka. Vlagatelj namreč ni opredelil, kako naj bi domnevna kršitev naročnika vplivala na nastanek škode, naročnik pa tudi sicer smatra, da glede na vlagateljeve navedbe možnost nastanka škode ni izkazana. Vlagatelj je namreč glede na merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe z 82 točkami šele tretji najugodnejši ponudnik izmed štirih, zato mu naročilo ne bi bilo oddano niti v primeru, če bi se izkazalo, da so njegove navedbe utemeljene. Več točk od vlagatelja sta zbrala izbrani ponudnik (99) in ponudnik Arti Inženiring, d.o.o. (89), ponudbi slednjega pa vlagatelj v zahtevku za revizijo v ničemer ne oporeka, niti ne navaja morebitnih kršitev naročnika pri oceni ponudb, brez katerih bi bila vlagateljeva ponudba glede na merilo za izbiro najugodnejša ali druga najugodnješa.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj pravočasno vložil pritožbo (vloga z dne 21.8.2012), s katero predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in vlagatelju povrnejo stroški pritožbenega postopka. Vlagatelj v celoti zavrača navedbe naročnika in navaja, da je z zahtevkom za revizijo izpodbijal naročnikovo odločitev o izbiri ponudbe ter da bi, kolikor bi se revizijski očitki izkazali za utemeljene, navedeno lahko vplivalo na njegov položaj v postopku javnega naročila, saj bi bila v tem primeru naročnikova odločitev razveljavljena in bi imel tudi vlagatelj možnost pridobiti naročilo. ZPVPJN ne zahteva, da mora vlagatelj za izkaz aktivne legitimacije konkretno navesti in dokazati, da mu je škoda nastala, ampak gre zgolj za verjetnost nastanka škode. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo izpodbija naročnikovo ravnanje o ugotovljeni popolnosti ponudbe izbranega ponudnika in na tej stopnji sprejeto odločitev o oddaji naročila, zato je možnost nastanka realno izkazana. Vlagatelj vztraja, da so njegovi očitki v zahtevku za revizijo utemeljeni, to pa lahko vpliva na njegov položaj v postopku oddaje javnega naročila. V konkretnem primeru bi bila namreč odločitev naročnika razveljavljena, naročnik pa bi moral ponoviti postopek pregledovanja in ocenjevanja ponudb, v katerem bi (ponovno) obstajala možnost za oddajo naročila vlagatelju, saj ni bilo edino merilo najugodnejša ponudba. Kršitve, ki jih je vlagatelj v zahtevku za revizijo navedel, bi utegnile vplivati na vlagateljev pravni položaj in bi mu lahko povzročile tudi škodo, ki se kaže v nezmožnosti pridobitve naročila.

Naročnik je z dopisom štev. 4301-11/2012-61 z dne 23.8.2012 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila.

Po pregledu pritožbe in odstopljene dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljeva pritožba neutemeljena, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Iz določil 26. in 31. člena ZPVPJN izhaja, da je ena izmed procesnih predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da je ponudnik v postopku javnega naročanja upravičen do pravnega varstva, tudi izkazovanje aktivne legitimacije. Naročnik in Državna revizijska komisija sta namreč po prejemu zahtevka za revizijo dolžna (med drugim) preveriti tudi, ali je zahtevek za revizijo vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN, ter v primeru, če omenjena (procesna) predpostavka ni izpolnjena, zahtevek za revizijo s sklepom zavreči (tretji odstavek 26. člena ZPVPJN ter tretji odstavek 31. člena ZPVPJN).

V 14. členu ZPVPJN je določeno, da je treba aktivno legitimacijo priznati vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila, sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali sistem ugotavljanja sposobnosti in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda (1. alineja prvega odstavka 14. člena).

Iz navedene določbe izhajata dva bistvena elementa za priznanje aktivne legitimacije, in sicer: interes za dodelitev javnega naročila ter možnost nastanka škode, ki bi vlagatelju utegnila nastati zaradi zatrjevane kršitve. Za priznanje aktivne legitimacije morata biti oba elementa izpolnjena kumulativno. Vlagatelj mora za priznanje aktivne legitimacije izkazati, da ima interes za pridobitev naročila (kar v obravnavanem primeru ni sporno) kot tudi, da bi mu zaradi kršitev, ki jih navaja v zahtevku za revizijo, lahko nastala škoda. Možnost nastanka škode se v vsakem postopku ugotavlja ob upoštevanju danih okoliščin posameznega primera (na primer predmeta naročila, vrste postopka, faze postopka, konkretnih trditev, ki so predmet zahtevka za revizijo, itd.). Res je, kot navaja vlagatelj, da zakon za izkaz aktivne legitimacije ne zahteva konkretiziranja škode, ampak zahteva le izkaz določene stopnje verjetnosti njenega nastanka. Da pa bi bila možnost nastanka škode verjetna, mora biti podana (vsaj hipotetična) vzročna zveza med zatrjevano naročnikovo kršitvijo in zatrjevanim prikrajšanjem na strani vlagatelja, ki je nastalo (ali bi utegnila nastati) zaradi naročnikove kršitve. Če med zatrjevano kršitvijo in možnostjo nastanka škode ni mogoče vzpostaviti vzročne zveze, tudi ni mogoče govoriti o aktivni legitimaciji v smislu 14. člena ZPVPJN.

Pravilo o aktivni legitimaciji je povzeto iz pravovarstvenih smernic. Smernica 2007/66/ES v tretjem odstavku 1. člena določa, da morajo države članice zagotoviti revizijske postopke osebam, ki imajo ali so imele interes za dodelitev določenega javnega naročila in ki jim je z domnevno kršitvijo nastala škoda ali bi jim lahko nastala škoda. Iz besedila smernice (interest in obtaining a particular contract) je bolj kot iz določbe ZPVPJN razvidno, da je treba pri presoji aktivne legitimacije izhajati iz konkretnega (obstoječega) postopka oddaje javnega naročila. Zato utemeljevanje aktivne legitimacije z okoliščino, da bi lahko ponudnik naročilo pridobil v morebitnem ponovljenem postopku oddaje javnega naročila, načeloma ne pride v poštev.

V konkretnem primeru vlagatelj zatrjuje, da bi v primeru, če bi bila odločitev naročnika razveljavljena, naročnik moral ponoviti postopek pregledovanja in ocenjevanja ponudb, v katerem bi (ponovno) obstajala možnost za oddajo naročila vlagatelju. Ob dejanskem stanju, kakršno je v obravnavani zadevi (vlagateljeva ponudba je bila uvrščena šele na tretje mesto na ocenjevalni lestvici, vlagatelj pa oceni drugo-uvrščene ponudbe ne nasprotuje), Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni verjetne možnosti, da bi bil vlagatelj izbran kot najugodnejši ponudnik in da mu zaradi zatrjevanih nepravilnosti ne more nastati škoda. Iz vpogleda v revizijski zahtevek vlagatelja gre ugotoviti, da vlagatelj izpodbija odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika. Kakor izhaja iz predložene dokumentacije o oddaji predmetnega naročila (odločitev o oddaji naročila z dne 30.7.2012 in spremljajoča dokumentacija), je naročnik najprej preveril, ali so prejete ponudbe popolne (točka a) tretjega odstavka 41. člena ZJN-2), potem pa je med štirimi popolnimi ponudbi na podlagi v razpisni dokumentaciji določenega merila ekonomsko najugodnejše ponudbe izbral ponudbo izbranega ponudnika. Na ta način je bilo ugotovljeno, da je vlagatelj podal tretjo najugodnejšo ponudbo. Če bi bila naročnikova odločitev o izbiri najugodnejše ponudbe razveljavljena, bi se postopek vrnil v fazo ocenjevanja ponudb, pri čemer pa se rezultati ocenjevanja ne bi mogli spremeniti tako, da bi se vlagateljeva ponudba izkazala za najugodnejšo, saj bi se ponudba (zdaj drugo-uvrščenega) ponudnika Arti Inženiring, d.o.o. po izračunu, opravljenem na podlagi meril za izbiro najugodnejše ponudbe iz razpisne dokumentacije (ponudbena cena 84%, rok izvedbe del na enoto 10% in garancijska doba 6%) v vsakem primeru uvrstila pred vlagateljevo ponudbo. Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo, kot pravilno ugotavlja tudi naročnik, ne izpodbija uvrstitev omenjene ponudbe, je treba naročniku pritrditi v tem, da vlagatelj ne izkazuje (niti hipotetične) možnosti nastanka škode ter da mu zato ni mogoče priznati aktivne legitimacije.

Ob vsem navedenem Državna revizijska komisija zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, s tem ko je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel. Zato je morala pritožbo vlagatelja na podlagi 55. člena ZPVPJN zavrniti kot neutemeljeno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj v pritožbi tudi predlaga, da mu naročnik povrne stroške postopka, kot so opredeljeno navedeni v predloženem stroškovniku in se nanašajo na sestavo pritožbe.

Ker mora naročnik potrebne stroške, nastale v pritožbenem postopku, vlagatelju povrniti (le) v primeru, če je pritožba utemeljena (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija pa je vlagateljevo pritožbo zavrnila, je na podlagi osmega odstavka 70. člena ZPVPJN (v povezavi s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN) zavrnila tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.



V Ljubljani, dne 27.8. 2012




Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije



















Vročiti:
- Ostržek, d.o.o., Lokavec 157, Ajdovščina
- Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, Ajdovščina
- Zides d.o.o., Goriška cesta 93, Vipava
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv (spis-tu)

Natisni stran