Na vsebino
EN

018-228/2012 Elektro Primorska, d.d.

Številka: 018-228/2012-5
Datum sprejema: 27. 8. 2012

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek šinko, kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in Vide Kostanjevec, kot članic senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Material in oprema za izgradnjo elektrodistribucijskega omrežja", v sklopu 18: "VN kabelske glave in spojke", začetem na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Eltima, trgovina, zastopanje in posredovanje, d.o.o., Ljubljana - Črnuče, šlandrova ulica 8c, Ljubljana - Črnuče, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Leben, Miklič, Rozman, d.o.o., Dunajska cesta 151, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper kršitve naročnika Elektro Primorska, d.d., Erjavčeva ulica 22, Nova Gorica (v nadaljevanju: naročnik), dne 27. 8. 2012

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila "Material in oprema za izgradnjo elektrodistribucijskega omrežja". Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 13. 1. 2012, pod št. objave JN492/2012 in v Uradnem listu Evropske Unije, dne 18. 1. 2012, pod št. objave 2012/S 11-107629. Naročnik je dne 29. 5. 2012 izdal Obvestilo o izidu javnega naročila v sklopu 18 "VN kabelske glave in spojke", s katerim je ponudnike obvestil, da se okvirni sporazum v navedenem sklopu sklene z vlagateljem in ponudnikom MR, d.o.o., Miklavčeva ulica 7, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 14. 6. 2012 vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji naročila, ker meni, da bi naročnik moral ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepopolno. Navaja, da je izbrani ponudnik ponudil tehnično neustrezne dimenzije toploskrčnih cevi in toploskrčnih manšet, saj je ponudil kombinacijo dveh izdelkov, naročnik pa je v specifikacijah jasno zahteval en izdelek s točno določenimi specifikacijami. Vlagatelj se pri tem sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-407/2011 in pojasni, da je šlo za identičen primer, v katerem je ponudnik prav tako ponudil drugačne dimenzije proizvoda od zahtevanih, Državna revizijska komisija pa je odločila, da je ponudba neprimerna. Vlagatelj dalje izpostavlja tehnično neustreznost ponujenih toploskrčnih kabelskih glav in toploskrčnih kabelskih spojk, pri čemer izhaja iz kataloške dokumentacije proizvajalca, iz katere je razvidno, da so ponujene kabelske glave in spojke sestavljene tudi iz nekrčljivih sestavnih delov (silikonski element za kontrolo električnega polja, pri kabelskih končnikih tudi silikonski izolacijski krožnik), kar po mnenju vlagatelja ni skladno z zahtevo naročnika. Vlagatelj je prepričan, da toploskrčni material pomeni, da je kabelski končnik ali kabelska glava v celoti toploskrčna. V kataloški dokumentaciji je kot prva značilnost kabelskih glav izpostavljena tudi montaža z uporabo kombinacije natične in toploskrčne tehnologije, kot pa je razvidno iz ostale ponudbene dokumentacije, pa tudi za ponujene kabelske spojke velja, da niso v celoti toploskrčne.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 10. 7. 2012 izjasnil o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo. Sklicuje se na odgovore naročnika, ki jih je podal na portalu javnih naročil in pojasni, da je sledil navodilom naročnika, da lahko ponudi hladne dimenzije materiala tudi večjih premerov, za skrčene pa je bila vrednost ponujenega materiala lahko enaka ali manjša. Naročnik nikjer v razpisni dokumentaciji ni natančno določil, kolikšno število proizvodov morajo ponudniki specificirati, oziroma da bi ponudniki morali ponuditi samo en proizvod, glede na to, da imajo različni proizvajalci različno dimenzionirane toploskrčne cevi in manšete. Izbrani ponudnik je ponudil kombinacijo dveh proizvodov, ki se lahko uporabijo za hladne in skrčene dimenzije materiala. Izbrani ponudnik ob tem izpostavlja odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-086/2012, v kateri je naročnik ugotovil, da je ravnal diskriminatorno, enako je ugotovila tudi Državna revizijska komisija. V zvezi z revizijskimi očitki o domnevni neustreznosti ponujenih toploskrčnih kabelskih glav in toploskrčnih kabelskih spojk izbrani ponudnik pojasni, da se naročnikova zahteva po kabelskem priboru v toploskrčni tehniki nanaša predvsem na sistem instalacije glavnega izolacijskega telesa pribora za zaključevanje in spajanje s pomočjo primernega vira toplote. Vsak komplet kabelskega pribora je sestavljen tudi iz cele vrste pomožnih elementov, od katerih so nekateri izvedeni v toploskrčni, drugi pa tudi v drugačnih tehnikah. Izbrani ponudnik kot dokaz navaja opis toploskrčnega pribora za zaključevanje uveljavljenega proizvajalca, ki v izvedbi ozemljitve prikazuje ozemljitvene žice, vgrajene v tesnilno maso, tesnilna masa pa ni toploskrčen proizvod.

Naročnik je dne 16. 7. 2012 izdal odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Izpostavi odgovor, ki ga je podal na portalu javnih naročil na vprašanje št. 3, v katerem je navedel, da lahko ponudnik ponudi premere za hladne dimenzije materiala tudi večjih premerov, za skrčene premere pa je vrednost premera ponujenega materiala lahko enaka ali manjša. Naročnik pojasni, da je toploskrčne cevi, manšete, kape, uvodnice, vzmeti težko natančno definirati, razen, če jih kupujemo za točno določene projekte. Tako je možno za izdelane projekte, kjer so znani tipi kablov, načini spajanja, montaže in prehodi preko uvodnic ter raznih uvodnih cevi, natančno določiti tehnične parametre, upoštevajoč tudi odstopanja, ki pri tem lahko nastanejo. V razpisnih pogojih podane tehnične zahteve izhajajo iz vrste, tipa in količine do sedaj uporabljenega toploskrčnega materiala, večinoma enega proizvajalca (ponudnika). Naročnik dalje navaja, da je izbira toploskrčnih cevi v fazi montaže pogojena z natikanjem hladne cevi na mesto spoja ali reparature, pri čemer se vedno izbere cev hladnega premera, ki je najbližje največjemu premeru, katerega hočemo pokriti. Vrednosti premera pozicij D hladna/D skrčena je območje delovanja, ki ga hočemo s ponujenim materialom pokriti. Različni proizvajalci imajo različne robne pogoje (D hladna/D skrčena), vsi pa načeloma enako prekrivnost oziroma nadomestljivost ene s sosednjima dvema. Naročnik v nadaljevanju po posameznih pozicijah pojasni ustreznost ponujenih proizvodov izbranega ponudnika ter ob tem izpostavi, da je v sklopu 18 na smiselno podobno vprašanje št. 4 (glede pozicij 18.2, 18.5, 18.6, 18.7 in 18.13) odgovoril, da lahko ponudnik ponudi različno število proizvodov, vendar morajo ti zadostiti specificiranim tehničnim zahtevam (presekom) naročnika. Izbrani ponudnik je vsako pozicijo ustrezno pokril in s tem izpolnil tehnične zahteve. V zvezi z domnevno neustreznostjo ponujenih toploskrčnih kabelskih glav in spojk naročnik navaja, da se pojem toploskrčno in hladnoskrčno v praksi nanaša predvsem na zaključni, zunanji izolacijski plašč in način montaže tega. Toploskrčnost je povezana na uporabo gorilnika ali drugega toplotnega vira vročega zraka, s katerim segrevamo toploskrčne materiale (cevi). Z dovajanjem toplote cevi spreminjajo svoje mehanske lastnosti in jih prilagodijo obliki obdelovanca, ki ga želimo s cevmi zaščititi. Spojka ali glava je poleg zunanje toploskrčne izolacije sestavljena tudi iz mehanskih delov (spojni kovinski tulci, mreža ekrana kabla, vzmeti, â??), delov za oblikovanje polja (samoskrčnih ali toploskrčnih tulcev) ter izolacijskih trakov in tesnilnih kitov, različni proizvajalci pa imajo različno zaščitene ali patentirane tehnologije oziroma izvedbe spojk (glav) predvsem v segmentu spajanja, oblikovanja polja in tesnjenja spoja, vse proizvajalce pa združuje način montaže zunanjih izolacijskih plaščev, ki je lahko toploskrčen ali hladnokčren. Toploskrčne zunanje izolacijske cevi so nujno povezane s toplotnim lepilom, ki se ob dovajanju toplote utekočini in zapolni reže ter zalepi izolacijsko cev ob kabel ter s tem prepreči vdor vlage, vode ipd. v jedro spojke ali glave. Hladnoskrčna cev doseže enak tesnilni učinek, vendar brez uporabe odprtega ognja ali drugega vira vročega zraka v fazi izdelave zunanjega izolacijskega zaključnega sloja spojke. Naročnik izpostavlja, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo že sam z navedbo, da tako kabelske spojke, kot kabelske glave, vsebujejo tudi ostale netoploskrčne materiale, ugotovil toploskrčnost ponujene opreme, pri čemer je bistvo toploskrčnosti zunanjih izolacijskih cevi vezal na jedro spojke, s tem pa ustreznost izbora vezal na tehnologijo, ki jo ponuja. Naročnik poudarja, da nikjer v tehničnih specifikacijah ni zahteval, da bi morale biti kabelske spojke in glave v celoti iz toploskrčnih materialov, niti o tem ni bilo zastavljenih nobenih vprašanj.

Vlagatelj je z vlogo z dne 18. 7. 2012 pri naročniku in Državni revizijski komisiji podal predlog za začetek revizijskega postopka, ker ni prejel odločitve naročnika o zahtevku za revizijo v predpisanem roku.

Naročnik je z vlogo z dne 24. 7. 2012 in 1. 8. 2012 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je, ne da bi se spuščala v presojo, ali so izpolnjeni pogoji za odločanje o zahtevku za revizijo po četrtem odstavku 28. člena ZPVPJN (molk naročnika), ob upoštevanju dejstva, da je naročnik odločitev o zahtevku za revizijo izdal in Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo javnega naročanja, ugotovila, da so izpolnjeni pogoji za začetek revizijskega postopka po 30. členu ZPVPJN.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene pri odločanju o zahtevku za revizijo vpogledala v odstopljeno dokumentacijo naročnika. Dokazni predlog vlagatelja s postavitvijo izvedenca je kot nepotrebnega zavrnila, saj je ocenila, da je dejansko stanje dovolj razjasnjeno z izvedenimi listinskimi dokazi.

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da naročnik predmetno javno naročilo izvaja po odprtem postopku, v več sklopih, z namenom sklenitve okvirnega sporazuma z več gospodarskimi subjekti. Med strankama je nastal spor v tem, ali je naročnik pri odločitvi o tem, da sklene okvirni sporazum v sklopu 18 (tudi) z izbranim ponudnikom, ravnal skladno z Zakonom o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJNVETPS), v povezavi z zahtevami iz razpisne dokumentacije, ker je ugotovil popolnost ponudbe izbranega ponudnika.

Vprašanje popolnosti ponudb in naročnikovega ravnanja z nepopolnimi ponudbami je treba v odprtem postopku, katerega namen je skleniti okvirni sporazum z več gospodarskimi subjekti, presojati ob upoštevanju 38. člena in prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS. Naročnik lahko okvirni sporazum obravnava kot javno naročilo in ga sklene v skladu s tem zakonom. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji opredeliti način izbora ponudnikov za sklenitev okvirnega sporazuma glede na uspešnost v okviru posameznih meril, določenih v skladu z 49. členom tega zakona. Okvirni sporazum se lahko sklene tudi na podlagi predhodno izvedenega odprtega postopka. Skladno s prvim odstavkom 84. člena ZJNVETPS mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb, v skladu z 82. členom tega zakona in upoštevaje sedmi in osmi odstavek 45. člena tega zakona, izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS).

Naročnik je v obravnavanem primeru pravila za izbor strank okvirnega sporazuma določil v 1. točki Navodil ponudnikom, Obrazec N-1 (v nadaljevanju: navodila), in pri tem navedel, da bo v tej fazi sklenil okvirne sporazume z vsemi ponudniki, ki bodo oddali popolno ponudbo, v skladu z določili tega razpisa, za obdobje štirih let. Pri vseh sklopih, razen v sklopu 6, bo naročnik že v tej fazi izvedel povpraševanje po cenah, na podlagi dobljenih cen pa bo naročnik predvidoma 6 mesecev kupoval pri ponudnikih, ki bodo ponudili najnižjo ceno za posamezen sklop in bodo izpolnjevali pogoje iz tega razpisa.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjevane naročnikove kršitve povezuje z ugotavljanjem ustreznosti ponujenega blaga izbranega ponudnika. Gre za vprašanje izpolnjevanja tehničnih specifikacij predmeta javnega naročila in naročnikovega ravnanja s ponudbami, ki zahtevanih tehničnih specifikacij ne izpolnjujejo, kar je treba presojati z vidika 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, ki kot neprimerno ponudbo opredeljuje tisto, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji.

Naročnik je v navodilih, v poglavju 7. Preverjanje sposobnosti, v točki 7.1 Pogoji, v podtočki 13 postavil naslednji pogoj: "Ponudnik mora ponuditi blago v skladu z zahtevanimi specifikacijami ter zahtevane priloge, navedene v specifikacijah. Ponudnik potrdi izpolnjevanje s podpisom izjave v obrazcu P-2 Prijava ter s predložitvijo dokazil, navedenih v specifikacijah."

Kot to navaja vlagatelj, je naročnik za blago v sklopu 18 (VN kabelske glave in spojke), pod pozicijo 18.1 (Poliolefienske toploskrčne cevi, manšete, kape, uvodnice in samokrčne vzmeti), zahteval tudi blago z naslednjimi specifikacijami:

"2. Cev termoskrčna 16/5 (1 m komad)
11. Manšeta termoskrčna 53/13 (0,25 m komad)
12. Manšeta termoskrčna 34/10 (1,5 m komad)
13. Manšeta termoskrčna 53/13 (1,5 m komad)
14. Manšeta termoskrčna 84/20 (1,5 m komad)
15. Manšeta termoskrčna 107/29 (1,5 m komad)
16. Manšeta termoskrčna 143/36 (1,5 m komad)."

V zvezi z navedenimi specifikacijami je bilo naročniku tekom roka za oddajo ponudb zastavljeno vprašanje št. 3, ki se je glasilo: "Sklop 18: V opisu materiala so uporabljene dimenzije iz kataloga točno določenega proizvajalca, ki pa je žal drugi ponudniki nimamo, saj ima vsak proizvajalec svoje dimenzioniranje. Ali so lahko odstopanja pri dimenzioniranju ponujenega proizvajalca " Npr.:
18.1 Toploskrčne cevi, manšete, kape uvodnice:
â??
Poz. 2: Zahtevate 16/5. Ali lahko ponudimo 22/6.
â??
Poz. 11: Ali lahko ponudimo 43/12 "
Poz. 12: Ali lahko ponudimo 18/10 "
Poz. 13: Ali lahko ponudimo 43/12 "
Poz. 14: Ali lahko ponudimo 72/18 "
Poz. 15: Ali lahko ponudimo 115/30 "
Poz. 16: Ali lahko ponudimo 125/32 "
â??"

Naročnik je podal naslednji odgovor (objavljen dne 26. 1. 2012 ob 14.27 uri): "Ponudnik lahko ponudi premere za hladne dimenzije materiala lahko tudi večjih premerov, za skrčene premere pa je vrednost premera ponujenega materiala lahko enaka ali manjša."

Med strankama dejansko stanje glede ponujenega materiala v ponudbi izbranega ponudnika ni sporno. Izbrani ponudnik je nudil kombinacijo dveh proizvodov proizvajalca C., in sicer:

- 2. Cev termoskrčna 16/5 (1 m komad); ponujeno: SRH2 12-3 (1m), SRH2 22-6 (1m),
- 11. Manšeta termoskrčna 53/13 (0,25 m komad); ponujeno: SRMAHV 43-12/250, SRMAHV 72-18/250,
- 12. Manšeta termoskrčna 34/10 (1,5 m komad); ponujeno: SRMAHV 18-10/1500, SRMAHV 43-12/1500,
- 13. Manšeta termoskrčna 53/13 (1,5 m komad); ponujeno: SRMAHV 43-12/1500, SRMAHV 72-18/1500,
- 14. Manšeta termoskrčna 84/20 (1,5 m komad); ponujeno: SRMAHV 72-18/1500, SRMAHV 93-26/1500,
- 15. Manšeta termoskrčna 107/29 (1,5 m komad); ponujeno: SRMAHV 93-26/1500, SRMAHV 115-30/1500,
- 16. Manšeta termoskrčna 143/36 (1,5 m komad); ponujeno: SRMAHV 43-125/1500, SRMAHV 150-50/1500.

Vlagatelj ne nasprotuje dejstvu, da izbrani ponudnik s ponujenim materialom ni zadostil naročnikovim zahtevam zato, ker kombinacija dveh proizvodov ne bi na enakovreden način pokrivala zahtevane dimenzije, naročnik pa je tudi dopustil odstopanje premera hladne dimenzije navzgor, oziroma premera skrčene dimenzije navzdol. Kot to pojasni naročnik, je na primer izbrani ponudnik s ponujenima proizvodoma v poz. 2, kjer je bila zahtevana cev termoskrčna za območje delovanja 16/5, pokril območje 22/3 (12/3 in 22/6), ki je večje od zahtevanega pri hladni dimenziji in manjše od zahtevanega pri skrčeni dimenziji.

Vlagatelj meni, da izbrani ponudnik ni izpolnil zahtevanih specifikacij iz razloga, ker je ponudil kombinacijo dveh proizvodov, naročnik pa naj bi jasno zahteval en proizvod s točno določenimi dimenzijami. Državna revizijska komisija navedene očitke vlagatelja kot neutemeljene zavrača, saj ob upoštevanju dejstva (na katerega opozarja tudi izbrani ponudnik), da naročnik v razpisni dokumentaciji ni izrecno zahteval, da lahko ponudnik ponudi le en proizvod, oziroma iz nje ne izhaja, da ponudnik ne bi smel ponuditi kombinacije več proizvodov, ki na enakovreden način zagotavlja izpolnjevanje zahtevanih tehničnih specifikacij, ocenjuje, da ni najti razlogov, da ponujene tehnične rešitve izbranega ponudnika ne bi dopustili kot enakovredne in ustrezne.

Kot to pojasni naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo, je v razpisni dokumentaciji podal tehnične zahteve glede na vrsto, tip in količino do sedaj uporabljenega toploskrčnega materiala večinoma enega proizvajalca (ponudnika), različni proizvajalci pa imajo različne robne dimenzije hladnega in skrčenega premera, vsi pa načeloma enako prekrivnost oziroma nadomestljivost s sosednjima dvema. Vrednosti premera hladne in skrčene dimenzije pomenijo območje delovanja, ki ga želimo s ponujenim materialom pod to pozicijo prekriti. Iz navedenih pojasnil naročnika je mogoče sklepati, da je za naročnika bistven namen ponujenih proizvodov, torej da se zagotovi prekrivnost določenega območja, ne pa število ponujenih proizvodov, s katerimi se ta namen doseže. Da je za naročnika sprejemljiva tehnična rešitev tudi z več proizvodi, posredno izhaja tudi iz dejstva, ki ga izpostavi naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo. Naročnik je namreč na vprašanje št. 4, ki se sicer nanaša na druge pozicije (na primer 18.2 Toploskrčna kabelska spojka, zahteva: 25-95 mm), ali lahko ponudnik ponudi dva proizvoda, da lahko zadosti zahtevanim presekom (na primer pri poz. 18.2 dimenzijo 10-35 in 50-150), odgovoril (objava dne 26. 1. 2012, ob 14.27 uri), da lahko ponudnik ponudi različno število proizvodov, vendar morajo ti zadostiti specificiranim tehničnim zahtevam (presekom) naročnika.

Ker je izbrani ponudnik pri izpostavljenih pozicijah ponudil kombinacijo dveh proizvodov (cevi oziroma manšet), ki po ugotovitvah naročnika pokrivajo zahtevano območje dimenzije hladnega in skrčenega premera, temu pa vlagatelj tudi ne nasprotuje, Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj ni uspel dokazati, da ponujeni proizvodi ne ustrezajo zahtevanim tehničnim specifikacijam.

V zvezi z navedbo vlagatelja, da je Državna revizijska komisija v identičnem primeru, v odločitvi št. 018-407/2011 že odločila, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje pogojev, ker je izbrani ponudnik ponudil drugačne dimenzije od zahtevanih, Državna revizijska komisija pripominja, da je šlo za drugačno dejanske stanje od obravnavanega. Med strankama je v tej zadevi bilo sporno vprašanje, ali je izbrani ponudnik izpolnil naročnikove zahteve, ker je v ponudbi ponudil kombinacijo proizvoda, sestavljeno iz proizvoda dveh različnih proizvajalcev (takšna rešitev pa med strankam ni bila sporna), brez ustreznega dokazila, da se oba proizvajalca strinjata, in ker je ponudil neustrezne dimenzije premera zahtevanih proizvodov (izolacijskih cevi toploskrčnih in manšet servisnih toploskrčnih), pri čemer naročnik ni dopustil odstopanj, kot v obravnavanem primeru. Stališča in zaključki Državne revizijske komisije iz te odločitve zato ne morejo biti relevantni za presojo zatrjevanih kršitev v tem revizijskem postopku.

Med strankama je sporno tudi vprašanje, ali je izbrani ponudnik s ponujenimi proizvodi v pozicijah 18.2 Toploskrčna spojka kabelska, 18.3 Toploskrčna kabelska glava, 18.4 Toploskrčna kabelska glava, 18.5 Toploskrčna servisna spojka kabelska, 18.6 Toploskrčna spojka kabelska, 18.7 Toploskrčna spojka kabelska in 18.8 Toploskrčna kabelska glava, izpolnil zahtevo naročnika po toploskrčnosti. Vlagatelj zatrjuje, da ponujeni proizvodi niso ustrezni, ker so sestavljeni tudi iz nekrčljivih sestavnih delov, toploskrčni material pa pomeni, da je material v celoti toploskrčen.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je treba pritrditi naročniku v tem, da v razpisni dokumentaciji ni postavil zahteve po tem, da morajo biti toploskrčne kabelske glave in toploskrčne kabelske spojke v celoti toploskrčne, ali da morajo biti v celoti sestavljene iz toploskrčnih materialov. Naročnik je v specifikacijah zahteval toploskrčne kabelske glave in toploskrčne kabelske spojke, pri čemer v postavljenih zahtevah ni uporabil nobenega termina, kot na primer "v celoti", "vsi sestavni deli" ali podobno, ki bi lahko nudil podlago za zaključek, da je naročnik zahteval, da morajo biti ponujene kabelske glave in kabelske spojke v celoti toploskrčne, ali da morajo biti vsi njihovi sestavni deli v celoti toploskrčni.

Državna revizijska komisija ob upoštevanju naročnikovih zahtev v razpisni dokumentaciji, in tudi iz razloga, ker vlagatelj v zahtevku za revizijo ni izkazal oziroma dokazal svojega zatrjevanja, da "toploskrčni material pomeni, da je kabelski končnik ali kabelska spojka v celoti toplokrčna", niti ni vsaj primeroma določno navedel, katera kabelska glava ali kabelska spojka na trgu je po njegovem mnenju v celoti toploskrčna, ocenjuje, da je naročnikove zahteve v obravnavanem primeru mogoče razumeti tudi na način, kot ga ponujata izbrani ponudnik in naročnik. Zahtevi po toploskrčnosti je tako zadoščeno že v primeru, če so ponudniki v svojih ponudbah ponudili kabelske glave in kabelske spojke, pri montaži katerih se uporabi toplota, ki povzroči skrčenje glavnega izolacijskega telesa kabelskega pribora za zaključevanje in spajanje, ne glede na to, ali so ti (kabelske glave in kabelske spojke) sestavljeni tudi iz nekaterih nekrčljivih delov. Kot to pojasni naročnik, se pojem toploskrčno in hladnoskrčno v praksi nanaša predvsem na zaključni - zunanji izolacijski plašč in montažo tega, toploskrčnost pa je povezana na uporabo gorilnika ali drugega toplotnega vira vročega zraka, s katerim segrevamo toploskrčne materiale (cevi), ki z dovajanjem toplote spremenijo svoje mehanske lastnosti in jih prilagodijo obliki obdelovanca, ki ga želimo s cevmi zaščititi. Spojka ali glava je tako poleg zunanje toploskrčne izolacije sestavljena tudi iz mehanskih delov, delov za oblikovanje polja ter izolacijskih trakov in tesnilnih kitov, pri čemer imajo različni proizvajalci različno zaščitene ali patentirane tehnologije oziroma izvedbe spojk (glav) predvsem v segmentu spajanja, oblikovanja polja in tesnenja spoja, vse proizvajalce pa združuje način montaže zunanjih izolacijskih plaščev, ki je lahko toploskrčen ali hladnoskrčen.

Bistveno in skladno glede na naročnikove zahteve torej je, da je zunanja izolacija toploskrčna, ne pa vsi sestavni deli spojke (glave), kot to poskuša prikazati vlagatelj v zahtevku za revizijo. Vendar pa vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da ponujene kabelske glave in kabelske spojke izbranega ponudnika ne bi imele navedene lastnosti, ali da ne zagotavljajo toploskrčnosti, ampak zgolj, da so sestavljene tudi iz nekrčljivih sestavnih delov (silikonski element za kontrolo električnega polja in silikonski izolacijski krožnik). Kot to navaja vlagatelj, je v katalogih proizvajalca C., ki jih je predložil izbrani ponudnik v ponudbi, ena od značilnosti ponujenih kabelskih glav in kabelskih spojk tudi montaža z uporabo kombinacije natične in toploskrčne tehnologije. Vendar pa navedeni podatek, ob upoštevanju že ugotovljenega dejstva o možnem razumevanju naročnikovih zahtev, ni ključnega pomena za presojo spornega vprašanja, saj je bistveno, da se pri montaži kabelskih glav in spojk uporabi primeren vir toplote (na primer plinski gorilnik ali pištola na vroči zrak), ki se ga uporablja za krčenje (toploskrčne) cevi kabelske glave oziroma (toploskrčnih) izolacijskih cevi. Državna revizijska komisija zato zaključuje, da vlagatelj tudi v tem delu ni uspel izkazati, da ponudba izbranega ponudnika ne bi izpolnjevala pogojev, vezanih na vsebino predmeta naročila, to je zahteve po tem, da morajo biti kabelske glave in kabelske spojke toploskrčne, v posledici česar ne bi odgovarjala v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovega ravnanja v nasprotju z ZJN-2, oziroma pravili iz razpisne dokumentacije, je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo vlagatelja, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila, saj je ugotovila, da naročnik, ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo, ne bi sprejel drugačne odločitve.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 27. 8. 2012


Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije











Vročiti:
- Elektro Primorska, d.d., Erjavčeva ulica 22, Nova Gorica
- Odvetniška pisarna Leben, Miklič, Rozman d.o.o., Dunajska cesta 151, Ljubljana
- MR, d.o.o., Miklavčeva ulica 7, Maribor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv, tu

Natisni stran