Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-217/2012 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo

    Številka: 018-217/2012-4
    Datum sprejema: 17. 8. 2012

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi petega odstavka 31. člena ter 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Maje Bilbija kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in Sonje Drozdek šinko kot članic senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za "dobavo in montažo tehnološke laboratorijske opreme" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila skupna ponudnika Lesnina MG oprema, d. d., Parmova ulica 53, Ljubljana in Labormed, d. o. o., Peričeva ulica 29, Ljubljana, ki ju zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, Aškerčeva cesta 7, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 17. 8. 2012

    odločila:

    1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se vlagatelju dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika še v podatke o garancijski dobi, kot izhajajo iz obrazcev priloge V. ("načrt tehnološke opreme - predračun"). Zahtevek za revizijo glede vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika se zavrne nad obsegom vpogleda, kot mu ga omogočata naročnik na podlagi dokumenta "Odločitev o zahtevku za revizijo" št. 40-1/12-22 z dne 17. 7. 2012 in Državna revizijska komisija na podlagi tega sklepa.

    2. Vlagatelj lahko v petih delovnih dneh od dneva vpogleda dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je pridobil pri vpogledu v dokumentacijo.

    3. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se pridrži do končne odločitve o zahtevku za revizijo.

    4. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se pridrži do končne odločitve o zahtevku za revizijo.

    Obrazložitev:

    Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava 3. 4. 2012 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN3664/2012, in 7. 4. 2012 v Uradnem listu Evropske unije, pod št. objave 2012/S 69-114033) z dokumentom "Obvestilo o odločitvi o oddaji naročila" št. 40-1/12-5 z dne 13. 6. 2012 sodelujoče ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika Mikro+Polo, d. o. o., Zagrebška 22, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

    Vlagatelj je z dopisom z dne 14. 6. 2012 pozval naročnika, da mu omogoči vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik je vpogled organiziral 19. 6. 2012, z začetkom ob 13. uri, in ga dokumentiral z zapisnikom z dne 19. 6. 2012.

    Po prejemu odločitve o oddaji javnega naročila in vpogledu v ponudbe, na kar se je vlagatelj skliceval v dopisu z dne 19. 6. 2012, je vlagatelj s tem dopisom zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, pri čemer je naročnika pozval, naj mu "podrobneje obrazloži[â??]" in "dodatno pojasni[â??]" odločitev o oddaji javnega naročila upoštevaje tri vprašanja, ki mu jih je postavil v zvezi s ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik je na vlagateljev dopis odgovoril z dopisom št. 40-1/2012 z dne 23. 6. 2012 in odgovoril na vlagateljeva vprašanja.

    Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 27. 6. 2012 in poleg uveljavljanja povračila stroškov predlagal razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, "podredno" pa, da se mu "omogoči vpogled v ponudbo in ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in korespondenco med izbranim ponudnikom in naročnikom ter da se vlagatelju omogoči, da v petih delovnih dneh po opravljenem vpogledu zahtevek za revizijo dopolni ali spremeni z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki bi jih pridobil na vpogledu", "po morebitni dopolnitvi oz. spremembi zahtevka za revizijo" pa tudi razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila. Vlagatelj navaja, da:
    - je zaradi suma, da je naročnik v postopku oddaje javnega naročila kršil zakon, želel vpogledati v ponudbo izbranega ponudnika, pri čemer mu je naročnik omogočil vpogled le v cene in količine, iz pojasnil, ki jih je prejel 23. 6. 2012, pa ni mogoče preveriti, ali izbrani ponudnik res izpolnjuje zahteve iz razpisne dokumentacije,
    - je zaradi omejitve pri vpogledu naročnik kršil načelo transparentnosti javnega naročanja in je posegel v vlagateljevo pravico do pravnega varstva,
    - bi mu moral naročnik dopustiti vpogled v posamezne podatke in dokumente, ki jih našteje v 17. točkah,
    - "je prepričan, da izbrani ponudnik nima zahtevanih referenc, da oprema, ki jo ponuja ne ustreza zahtevam iz razpisa in da izbrani ponudnik za ponujeno opremo ni predložil vseh dokumentov, ki bi izkazovali skladnost opreme z zahtevami naročnika, oziroma, da predloženi dokumenti (certifikati) niso ustrezni".

    Izbrani ponudnik se je z dopisom z dne 6. 7. 2012 izjasnil o zahtevku za revizijo in predlagal njegovo zavrnitev, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov.

    Naročnik je z dokumentom "Odločitev o zahtevku za revizijo" št. 40-1/12-22 z dne 17. 7. 2012 zahtevek za revizijo "v primarnem delu" zavrnil, "v podrejenem delu" pa delno ugodil tako, da vlagatelju omogoči vpogled v dokumente, ki jih je navedel v sedmih alineah, in sicer v "petih dneh po odločitvi Državne revizijske komisije oz. v petih dneh od prejetega umika zahtevka za revizijo". Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil tudi "v podrejenem delu", "v katerem vlagatelj prosi, da po opravljenem vpogledu zahtevek za revizijo dopolni ali spremeni z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi". Naročnik je zavrnil tudi vlagateljevo stroškovno zahtevo. Naročnik navaja, da:
    - je vlagateljev predlog za razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila nasprotujoč, sicer pa je naročnik pri sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila ravnal skladno z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), zato zavrača predlog za razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila,
    - je vlagatelju omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika v obsegu, kot ga določa drugi odstavek 22. člena ZJN-2,
    - je podatke o partnerjih in podizvajalcih predstavil že na javnem odpiranju ponudb,
    - na podlagi prejete izjave izbranega ponudnika (dopis z dne 6. 7. 2012) reference varuje kot poslovno skrivnost,
    - vlagatelja na vpogledu niso zanimali obrazci, ki so jih morali ponudniki le podpisati in žigosati,
    - vlagatelja na vpogledu niso zanimala merila, sicer pa je naročnik predstavil merila že na javnem odpiranju ponudb in v odločitvi o oddaji javnega naročila,
    - vlagatelj ne navaja, zakaj bi morali biti vsi dokumenti, ki jih vlagatelj našteva v 17. točkah, javni,
    - je zahtevek za revizijo pavšalen, vlagateljeve navedbe pa niso konkretne.

    Naročnik je kot prilogo dopisu št. 40-1/12-24 z dne 18. 7. 2012 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in del dokumentacije, kot prilogo dopisu št. 40-1/12-26 z dne 25. 7. 2012 pa še del dokumentacije.

    Vlagatelj se je z vlogo z dne 23. 7. 2012 (poimenovano "Prva pripravljalna vloga"), ki jo je poslal tako naročniku kot Državni revizijski komisiji, opredelil do naročnikovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo, pri čemer je izpostavil, da se ne strinja s časom, ki ga je naročnik določil za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, saj "resnega pravnega varstva po pravnomočnosti odločitve naročnika o odločitvi [â??] naš pravni red nima", zato zahteva vpogled še pred pravnomočnostjo odločitve o oddaji javnega naročila. Vlagatelj še navaja, da se "z zavrnitvijo stroškov" "izrecno ne strinja in podaja v tem smislu pritožbo".

    Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo, obvestilo o javnem naročilu, ponudbo izbranega ponudnika, zapisnik o odpiranju ponudb št. JNFA-1/2012 z dne 18. 5. 2012, odločitev o oddaji javnega naročila (dokument št. 40-1/12-5 z dne 13. 6. 2012), zahtevo za vpogled z dne 14. 6. 2012, zapisnik o vpogledu z dne 19. 6. 2012, zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila z dne 19. 6. 2012 in odgovor na zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila št. 40-1/2012 z dne 23. 6. 2012. Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika ter dokazov vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

    Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 27. 6. 2012, ki mu je naročnik, kot je to navedel v dokumentu "Odločitev o zahtevku za revizijo" št. 40-1/12-22 z dne 17. 7. 2012, "delno ugodil", in sicer tako, da se vlagatelju "dovoli vpogled dokumente, s katerih je izbrani ponudnik umaknil oznako poslovna tajnost oz. ti skladno z ZJN-2 in prakso Državne revizijske komisije ne morejo biti poslovna skrivnost in sicer:
    - podatki o partnerjih skupne ponudbe, ki jih vlagatelj lahko dobi z vpogledom v obrazec OBR-1, pri čemer se prikrijejo osebni podatki;
    - podatki iz OBR-2 za izbranega ponudnika in njegovega partnerja;
    - podatki iz OBR-3 PO in OBR-3 FO za izbranega ponudnika in njegovega partnerja, pri čemer se prikrijejo osebni podatki. Naročnik dodaja, da lahko vlagatelj vpogleda tudi v potrdila Ministrstva za pravosodje in javno upravo, ki jih je naročnik pridobil na podlagi priloženih pooblastil;
    - izpolnjen načrt tehnološke opreme, pri čemer se onemogoči dostop do podatkov o tipu, proizvajalcu in kataloški številki ponujene opreme in omogoči dostop do podatkov o količinah in cenah [Kot izhaja iz zapisnika o vpogledu, je vlagatelju vpogled v količine in cene že bil omogočen], ki so skladno z 22. Členom ZJN-2 javni;
    - potrdilo o opravljenem ogledu lokacije za izbranega ponudnika in njegovega partnerja,
    - naročnik dodaja, da dovoli vpogled tudi v izkaz poslovnega izida poslovodečega partnerja, saj so podatki iz njega javni z vpogledom na spletnih straneh AJPES.
    [â??]
    Ponovni vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika se vlagatelju omogoči v petih dneh po odločitvi Državne revizijske komisije oz. v petih dneh od prejetega umika zahtevka za revizijo."

    V drugem odstavku 29. člena ZPVPJN je med drugim določeno, da kadar naročnik zahtevku za revizijo ugodi in le delno razveljavi postopek javnega naročanja, lahko vlagatelj v roku treh delovnih dni od prejema naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo pri naročniku vloži predlog za začetek revizijskega postopka.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v dokumentu "Odločitev o zahtevku za revizijo" št. 40-1/12-22 z dne 17. 7. 2012 napisal "pouk o pravnem sredstvu", pri čemer je navedel vsebino iz prvega odstavka 29. člena ZPVPJN, druge povedi iz 30. člena ZPVPJN in petega odstavka 29. člena ZPVPJN. Naročnik v "pouku o pravnem sredstvu" v dokumentu "Odločitev o zahtevku za revizijo" št. 40-1/12-22 z dne 17. 7. 2012 torej ni navedel tudi vsebine iz drugega odstavka 29. člena ZPVPJN glede vlagateljeve možnosti vložitve predloga za začetek revizijskega postopka.

    Naročnik je dokument "Odločitev o zahtevku za revizijo" št. 40-1/12-22 z dne 17. 7. 2012 vlagatelju vročil 19. 7. 2012 (razvidno iz podpisane povratnice).

    Čeprav se med odstopljeno dokumentacijo ne nahaja ovojnica, v kateri je vlagatelj naročniku poslal vlogo z dne 23. 7. 2012, s katero se je opredelil do naročnikovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo, pa je iz podatkov iz prejemne štampiljke razvidno, da je naročnik to vlogo prejel 24. 7. 2012. Naročnik je to vlogo - upoštevajoč pravila o štetju rokov iz petega odstavka 1. člena ZPVPJN in drugega odstavka 111. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN - prejel tretji delovni dan po vročitvi dokumenta "Odločitev o zahtevku za revizijo" št. 40-1/12-22 z dne 17. 7. 2012 vlagatelju. Navedeno zadošča za zaključek, da je vlagatelj vlogo z dne 23. 7. 2012 vložil najkasneje tretji delovni dan po prejemu dokumenta "Odločitev o zahtevku za revizijo" št. 40-1/12-22 z dne 17. 7. 2012.

    Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da vlagatelj v vlogi z dne 23. 7. 2012 oporeka času za vpogled, ki ga je naročnik določil v odločitvi o zahtevku za revizijo, in "vztraja na tem, da je treba omogočiti vpogled, kot je zahtevano v reviziji v času, ko odločitev še ni pravnomočna, ne pa po pravnomočnosti, ko izhaja iz izreka". Iz vlagateljevih navedb v vlogi z dne 23. 7. 2012 je razvidno, da vlagatelj ne oporeka temu, da je naročnik odločil, da mu omogoči vpogled v nekatere podatke oziroma dokumente, temveč oporeka času določitve vpogleda. Vlagateljeve navedbe pa je treba tudi razumeti tako, da oporeka tudi naročnikovi odločitvi o določitvi obsega vpogleda (tj. v katere podatke in dokumente naročnik dovoli vpogled). Vlagatelj v vlogi z dne 23. 7. 2012 tudi navaja, da "v celoti vztraja na zahtevku za revizijo, saj je odločitev naročnika nezakonita, po vsebini pa tudi ni sklepčna", zato je glede na vlagateljevo nezadovoljstvo z naročnikovo odločitvijo o zahtevku za revizijo očitno, da vlagatelj želi, da o zahtevku za revizijo odloči tudi Državna revizijska komisija. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da je vlogo z dne 23. 7. 2012 treba upoštevati tudi kot predlog za začetek revizijskega postopka v smislu drugega odstavka 29. člena ZPVPJN in ne le kot vlogo, s katero se vlagatelj lahko opredeli do odločitve o zahtevku za revizijo, kot to določa peti odstavek 29. člena ZPVPJN.

    Ker je naročnik zahtevku za revizijo "delno ugodil" s tem, da je vlagatelju omogočil vpogled v še določene podatke oziroma dokumente iz ponudbe izbranega ponudnika, je po vsebini razveljavil del postopka oddaje javnega naročila, in sicer del tistega dela, ki se nanaša na (neomogočeni prvotni) vpogled v ponudbo izbranega ponudnika.

    Čeprav iz "pouka o pravnem sredstvu" iz dokumenta "Odločitev o zahtevku za revizijo" št. 40-1/12-22 z dne 17. 7. 2012 ne izhaja, da se je naročnik skliceval (tudi) na drugi odstavek 29. člena ZPVPJN, v vlogi z dne 23. 7. 2012 pa se na drugi odstavek 29. člena ZPVPJN ni skliceval niti vlagatelj, je vlagatelj z vložitvijo vloge z dne 23. 7. 2012 najkasneje tretji dan po prejemu dokumenta "Odločitev o zahtevku za revizijo" št. 40-1/12-22 z dne 17. 7. 2012 zadostil časovnemu pogoju iz drugega odstavka 29. člena ZPVPJN za pravočasnost predloga za začetek revizijskega postopka. Ker je Državna revizijska komisija upoštevala, da je vlogo z dne 23. 7. 2012 časovno in vsebinsko mogoče upoštevati kot predlog za začetek revizijskega postopka v smislu drugega odstavka 29. člena ZPVPJN, ni posebej ugotavljala, ali je "pouk o pravnem sredstvu" v dokumentu "Odločitev o zahtevku za revizijo" št. 40-1/12-22 z dne 17. 7. 2012 pripravljen v nasprotju z 22. členom ZPVPJN, saj tudi v primeru, če bi se to izkazalo, vlagatelj ni bil prizadet v svojem položaju pred Državno revizijsko komisijo.

    Ker je naročnik odločil, da vlagatelju omogoči vpogled v še nekatere podatke in dokumente iz ponudbe izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da o tem delu vpogleda ni več spora med naročnikom in vlagateljem, zato vlagatelj za odločanje Državne revizijske komisije glede ugodilnega dela glede vpogleda, ki mu ne nasprotuje, ne izkazuje več pravovarstvene potrebe. Državna revizijska komisija je zato odločala o nedovolitvi vpogleda v še druge dele dokumentacije, času dovolitve vpogleda (to vprašanje je povezano z ugodilnim delom glede vpogleda, ki mu vlagatelj nasprotuje) in popolnosti ponudbe izbranega ponudnika.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj najprej predlagal ugoditev zahtevku za revizijo in razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, ker naj bi naročnik izbral nepopolno ponudbo, vendar je razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila predlagal tudi "podredno". Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da predlog, ki ga je vlagatelj postavil "podredno", vsebuje v celoti tudi predlog, ki ga je vlagatelj uveljavljal najprej, zato je treba zaključiti, da predlog, ki ga je vlagatelj uveljavljal najprej, ne predstavlja drugačnega predloga kot je predlog, ki ga je uveljavljal "podredno", temveč je zgolj manjši po obsegu. Gre torej za navidezno eventualno kumulacijo predlogov. Državna revizijska komisija je zato obravnavala le predlog, ki ga je vlagatelj postavil "podredno".

    Iz predloga, ki ga je vlagatelj postavil "podredno", je razvidno, da vpogled v dokumentacijo ni sam sebi namen, temveč naj bi vlagatelj na njegovi podlagi z dejstvi in dokazi utemeljeval predlog za razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, ker naj bi ponudba izbranega ponudnika ne bila popolna.

    Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Če eden izmed teh elementov ni podan, ponudba ni popolna, zato jo mora naročnik izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Vendar pa mora naročnik pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik upoštevati omejitve iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2 (česa ponudnik ne sme spreminjati) in tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 (poprava očitnih računskih napak).

    Skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo "meni", da ponudba izbranega ponudnika ni popolna, oziroma je v to "prepričan", vendar nobeden izmed "razlogov", s katerim utemeljuje očitek o kršitvi prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ni z ničimer konkretiziran. Vlagatelj v zahtevku za revizijo v nasprotju s 6. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN ne ponuja dejstev in dokazov, s katerimi bi kršitev (vsaj) prvega odstavka 80. člena ZJN-2 dokazoval. Vlagatelj to svojo opustitev opravičuje s tem, da mu je naročnik neupravičeno omejil vpogled v dokumentacijo, zato poziva na omogočitev vpogleda in dopolnitev ali spremembo zahtevka za revizijo (tj. ravnanje po petem odstavku 31. člena ZPVPJN, če bi mu vpogled dovolila Državna revizijska komisija). V obravnavani zadevi so zato ključna vprašanja, povezana z vpogledom v dokumentacijo.

    Institut vpogleda v dokumentacijo v postopkih javnega naročanja ureja sedmi odstavek 22. člena ZJN-2, ki med drugim določa, da mora naročnik po sprejemu odločitve o oddaji naročila ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo, razen v tiste dele, ki upoštevaje prvi in drugi odstavek 22. člena ZJN-2 predstavljajo poslovno skrivnost ali tajne podatke. Naročnik mora organizirati vpogled v ponudbe, prejete v postopku oddaje javnega naročila, v 25 dneh od prejema zahteve za vpogled. Kadar ponudnik zahteva vpogled v ponudbe zaradi suma, da je naročnik kršil zakon, pa mora vpogled organizirati najmanj tri dni pred potekom obdobja mirovanja. Če v tem primeru prejme zahtevo za vpogled štiri dni pred potekom obdobja mirovanja ali pozneje, mora naročnik zagotoviti vpogled v najkrajšem možnem času, in, če okoliščine to dopuščajo, pred potekom obdobja mirovanja.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj po prejemu odločitve o oddaji javnega naročila naročniku poslal dopis z dne 14. 6. 2012, poimenovan "Zahteva za podrobnejši vpogled v ponudbo izbranega ponudnika v zvezi z izbiro najugodnejšega ponudnika za "dobavo in montažo laboratorijske opreme", objavljenim na Portalu javnih naročil pod št.JN3664/2012 dne 03.04.2012", z naslednjo vsebino:
    "Spoštovani!
    Glede na vaše Obvestilo o oddaji javnega naročila številka JN3664/2012 z dne 03.04.2012, ki smo jo prejeli dne 14.06.2012, vas prosimo, da nam zaradi transparentnosti postopka oddaje javnega naročila v skladu z ZJN omogočite vpogled v ponudbo izbranega ponudnika MIKRO+POLO d.o.o., Zagrebška 22, 2000 Maribor. Predlagamo, da bi vpogled izvršili v ponedeljek, 16.6.2012.
    Lepo pozdravljeni!"

    Državna revizijska komisija je vpogledala še v zapisnik o vpogledu z dne 19. 6. 2012, pri čemer je ugotovila, da so ga podpisale tudi tri osebe na vlagateljevi strani, in sicer z vsebino:
    "Uvodoma smo bili seznanjeni s sklepom izbranega ponudnika, da so vsi podatki v ponudbi poslovna skrivnost, razen tistega kar je izrecno javno po zakonu. Naročnik spoštuje sklep izbranega ponudnika in mu daje možnost, da odstopi v posamičnih postavkah od svojega sklepa in omogoči drugo uvrščenemu ponudniku vpogled. Tako so bile pregledane cene in količine, kataloške številke s proizvajalcem pa samo za digestorije. Dostop do certifikatov in referenc ni bil dovoljen, tehnični pregled ni bil mogoč. Praktično je bil vpogled možen le v cene in količine. S tem je bil sestanek ob 13.55 zaključen."

    Upoštevajoč zapisnik o vpogledu z dne 19. 6. 2012 Državna revizijska komisija ugotavlja, da se je vlagatelj na vpogledu z dne 19. 6. 2012 uspel seznaniti vsaj z delom vsebine ponudbe izbranega ponudnika. Naročnik je vlagatelju torej že omogočil vpogled v določene vsebine, zato vlagatelj za ugotavljanje skladnosti naročnikovega ravnanja pri omogočitvi vpogleda v te vsebine ne izkazuje pravovarstvene potrebe.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz zahtevka za revizijo ne izhaja nobena trditev, ki bi jo vlagatelj dokazoval (pa niti poskušal dokazovati), da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna v delih, ki se nanašajo na "cene in količine, kataloške številke s proizvajalcem [â??] za digestorije". Vlagatelj torej niti ne zatrjuje (še manj pa dokazuje), da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna zaradi razlogov, ki bi jih vlagatelj lahko utemeljil na podlagi podatkov in dokumentov, s katerimi se je seznanil na vpogledu 19. 6. 2012. Zato tudi v primeru, če bi bil vlagatelju zaradi odločitve v postopku pravnega varstva omogočen vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, vlagatelj po takem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika praviloma ne bi mogel uspešno uveljavljati kršitev, dejstev in dokazov glede (ne)popolnosti ponudbe izbranega ponudnika v delih, ki se nanašajo na "cene in količine, kataloške številke s proizvajalcem [â??] za digestorije", saj vpogled, ki bi bil vlagatelju omogočen zaradi ugotovitev iz postopka pravnega varstva, ne bi bil šele prvi vpogled. Iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN namreč izhaja, da je dopolnitev ali sprememba zahtevka za revizijo možna v primeru ugotovitve naročnikove kršitve vlagateljeve pravice do vpogleda v dokumentacijo, kar ob razlogovanju a contrario pomeni, da izključuje primere, ko naročnik te pravice vlagatelju ni kršil.

    Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je kot izhodišče, ali in kako je naročnik kršil sedmi odstavek 22. člena ZJN-2, treba upoštevati čas, ko je vlagatelj zahteval vpogled v dokumentacijo, in ne šele čas, ko je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj je vpogled v dokumentacijo zahteval pred vložitvijo zahtevka za revizijo z dopisom z dne 14. 6. 2012, poimenovanim "Zahteva za podrobnejši vpogled v ponudbo izbranega ponudnika v zvezi z izbiro najugodnejšega ponudnika za "dobavo in montažo laboratorijske opreme", objavljenim na Portalu javnih naročil pod št.JN3664/2012 dne 03.04.2012". Državna revizijska komisija namreč poudarja, da je vlagatelj z dopisom z dne 14. 6. 2012 naročnika seznanil s tem, da želi vpogledati v določene dokumente, z zahtevkom za revizijo z dne 27. 6. 2012 pa vlagatelj ne more dajati novih vsebin dopisu z dne 14. 6. 2012 (tj. vsebin, ki jih ta nima in ne more imeti), temveč lahko z zahtevkom za revizijo le utemeljuje, da je naročnik dopis z dne 14. 6. 2012 upošteval v vsebini in obsegu, ki sta manjša, kot sta tista, ki jih tolmačenje dopisa z dne 14. 6. 2012 še dopušča.

    Iz dopisa z dne 14. 6. 2012 izhaja le, da je vlagatelj želel vpogledati v ponudbo izbranega ponudnika, ne izhaja pa nobena zahteva po seznanitvi s "korespondenco med izbranim ponudnikom in naročnikom" (kar vlagatelj zahteva z zahtevkom za revizijo), zato vlagatelj ne more uspešno pričakovati, da bi se mu v primeru ugoditve zahtevku za revizijo dovolil vpogled v tisto dokumentacijo, za katero ni mogoče šteti, da jo je zahteval že z dopisom z dne 14. 6. 2012. Vendar tudi v primeru, če bi pojem "korespondenca med izbranim ponudnikom in naročnikom" tolmačili na način, da bi razlikovali med dopisi, ki bi jih naročnik poslal izbranemu ponudniku, in dopisi oziroma vlogami, prilogami, dopolnitvami ponudbe ipd., ki bi jih izbrani ponudnik poslal naročniku, in bi vsebine, ki bi jih izbrani ponudnik poslal naročniku, šteli kot dele ponudbe, bi vlagatelj glede na vsebino dopisa z dne 14. 6. 2012 naročniku neupravičeno očital, da mu ni omogočil vpogleda v vsebine, ki jih je kot naročnik pošiljal izbranemu ponudniku, temveč bi naročniku lahko kvečjemu očital, da mu ni upravičeno omogočil vpogleda v vsebine, ki jih je izbrani ponudnik pošiljal naročniku, če bi bilo te vsebine treba šteti kot del ponudbe. Ne glede na vse navedeno pa je treba še dodati, da je vlagateljeva zahteva po vpogledu v "korespondenco med izbranim ponudnikom in naročnikom" sicer neutemeljena, saj iz odstopljene dokumentacije ne izhaja, da je v zvezi s ponudbo izbranega ponudnika do sprejema odločitve o oddaji javnega naročila med naročnikom in izbranim ponudnikom potekala kakšna korespondenca.

    Državna revizijska komisija je v zadevi št. 018-091/2012 sicer ugotovila, da ZJN-2 ne določa navodil ponudnikom, kako naj oblikujejo zahtevo za vpogled in kako natančna mora biti njena vsebina, vendar to še ne pomeni, da se sedmi odstavek 22. člena ZJN-2 tolmači tako, da ponudniku ni treba navesti, v kaj želi vpogledati. Iz dopisa z dne 14. 6. 2012 izhaja, da je vlagatelj zahteval vpogled le v ponudbo izbranega ponudnika in ne tudi v drugo dokumentacijo. Razlog, da bi ponudnik zahteval manj od tistega, kar bi mu dopuščal zakon, tudi ne bi bil nekaj neobičajnega, saj bi ponudnik lahko želel vpogledati le v določen podatek iz ponudbe in ne v celotno ponudbo (npr. le v skupno vrednost iz ponudbe).

    Vlagatelj ob navajanju stališč Ustavnega sodišča Republike Slovenije in Državne revizijske komisije navaja, da je želel vpogledati v dokumentacijo zaradi suma, da je naročnik v postopku oddaje javnega naročila kršil ZJN-2, z omejevanjem vpogleda pa je naročnik kršil načelo transparentnosti javnega naročanja in je posegel v vlagateljevo pravico do pravnega varstva. Vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo neupravičeno daje vsebini dopisa z dne 14. 6. 2012, s katerim je zahteval vpogled, pomen, ki iz tega dopisa ne izhaja.

    Državna revizijska komisija najprej pripominja, da se vlagatelj sklicuje na nekatera stališča, ki niso relevantna za rešitev zadeve, saj se nanašajo na vprašanja, ki nimajo zveze z dejanskim stanjem v obravnavani zadevi, in dodaja, da je Vrhovno sodišče Republike Slovenije že npr. v sklepu št. I Up 339/99 z dne 14. 10. 1999 odločilo, da oddaja javnega naročila ni upravni akt, temveč akt poslovanja, kar je razvidno tudi že npr. iz odločbe št. U-I-169/00-33 z dne 14. 11. 2002, točka 10, kjer se je Ustavno sodišče Republike Slovenije sklicevalo na stališče, da kljub temu da lahko pri javnih naročilih nastopajo kot pogodbene stranke tudi država in njeni organi, ne gre za izvajanje oblastne funkcije, zato tudi ni jasno, zakaj in v kakšnem kontekstu, ki bi bil lahko kakorkoli relevanten za obravnavano zadevo, se vlagatelj glede vprašanj v zvezi z odločitvijo o oddaji javnega naročila, ki jo je sprejel konkretni naročnik, sklicuje na odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-98/91 in Up-296/98, v katerih je to sodišče obravnavalo zadevi, povezanima z upravnim pravom.

    Iz sedmega odstavka 22. člena ZJN-2 izhaja, da ne obstaja le vpogled zaradi suma, da je naročnik kršil zakon, ki ga mora (če so za to podane okoliščine) organizirati še pred potekom obdobja mirovanja, temveč obstaja tudi vpogled, ki ga mora naročnik organizirati v 25 dneh od prejema zahteve za vpogled. Za slednji vpogled ZJN-2 ne določa, da ga ponudnik zahteva zaradi suma, da je naročnik kršil zakon. Ker mora zahtevek za revizijo skladno s 6. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN vsebovati tudi dejstva in kršitve, s katerimi se kršitve dokazujejo, je ponudniku, ki želi uveljavljati pravno varstvo po ZPVPJN, nesporno relevanten vpogled še pred potekom obdobja mirovanja. Iz dopisa z dne 14. 6. 2012 ni mogoče ugotoviti nobenega podatka, ki bi lahko utemeljil, da je vlagatelj zahteval vpogled zaradi suma, da je naročnik kršil zakon. Na drugačno stališče ne vpliva dejstvo, da se vlagatelj v dopisu z dne 14. 6. 2012 sklicuje, da mu naročnik omogoči vpogled "zaradi transparentnosti postopka", saj iz te besedne zveze ne izhaja kritika/očitek/trditev ipd., da je naročnik postopek oddaje javnega naročila vodil nepravilno oziroma da je v postopku oddaje javnega naročila storil kakšno kršitev. K drugačnemu stališču ne pripomore niti čas, ko je vlagatelj naročniku poslal dopis z dne 14. 6. 2012. Čeprav je vlagatelj dopis z dne 14. 6. 2012 poslal naročniku še pred potekom obdobja mirovanja, to ne more biti zadosten razlog, da je treba zaključiti, da je vlagatelj zahteval vpogled zaradi suma, da je naročnik kršil zakon. Iz sedmega odstavka 22. člena ZJN-2 namreč ne izhaja omejitev, da bi ponudnik ne smel zahteve za vpogled, ki ga mora naročnik organizirati v 25 dneh od prejema zahteve za vpogled, poslati še pred potekom obdobja mirovanja. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da bi bil v konkretnem primeru naročnik upravičen po prejemu vloge z dne 14. 6. 2012 organizirati vpogled v ponudbo izbranega ponudnika tudi v roku 25 dni po njenem prejemu. Vendar naročnik tega v obravnavani zadevi ni storil, temveč je vpogled organiziral že 19. 6. 2012, kar je četrti dan po prejemu vloge z dne 14. 6. 2012 (naročnik jo je prejel 15. 6. 2012), in dan, ki je nastopil pred potekom obdobja mirovanja (če vlagatelj ne bi zahteval dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, bi bil zadnji dan mirovanja - upoštevaje peti odstavek 1. člena ZPVPJN in peti odstavek 27. člena ZPVPJN - 27. 6. 2012).

    Ker je naročnik organiziral vpogled v ponudbo izbranega ponudnika še pred potekom obdobja mirovanja, bi vlagatelj ne glede na to, ali je sumil, da je naročnik kršil zakon, ali v to ni sumil, vložil zahtevek za revizijo še pred potekom obdobja mirovanja in ga utemeljeval z dejstvi in dokazi, s katerimi bi se seznanil na vpogledu 19. 6. 2012. Vlagatelj bi torej v primeru, če bi naročnik vpogled 19. 6. 2012 vlagatelju omogočil v obsegu, ki mu ga daje ZJN-2, zahtevek za revizijo lahko utemeljeval brez dopolnitve ali sprememb z naknadno vlogo (v smislu petega odstavka 31. člena ZPVPJN). Vendar v primeru, če bi se izkazalo, da je naročnik na vpogledu 19. 6. 2012 vlagatelju omogočil vpogled v podatke in dokumente v obsegu, ki ga določa ZJN-2, vlagatelj ne bi bil oškodovan v pravici do vpogleda in tudi kasnejša omogočitev vpogleda v še dodatne podatke in dokumente ne bi predstavljala podlage za dovolitev vložitve vloge v smislu oziroma vsebini iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN.

    Vlagatelj je v zahtevku za revizijo v 17 točkah naštel vsebine, v katere zahteva vpogled, vendar pa je le za nekatere izmed njih navedel, zakaj sodijo med tiste, ki so take, za katere velja dolžnost naročnika omogočiti vpogled na podlagi vlagateljeve zahteve za vpogled po sedmem odstavku 22. člena ZJN-2. Državna revizijska komisija dodaja, da je vlagateljeva trditvena podlaga tako skopa, da iz nje za večino podatkov oziroma dokumentov, v katere želi vpogledati, sploh ni razvidno, da je naročnik (npr. v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji) zahteval, da jih ponudniki navedejo ali predložijo v ponudbi. Upoštevajoč navedeno je Državna revizijska komisija odločala zgolj o tistih dokumentih oziroma podatkih, za katere vlagatelj navaja, zakaj bi mu moral naročnik omogočiti vpogled vanje. Tako tolmačenje izhaja iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN, saj ta zahteva, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti dejstva in dokaze v zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do vpogleda v dokumentacijo. Jasno je namreč, da je naročnik vlagatelju omejil vpogled v določene podatke oziroma dokumente, vendar to še ne pomeni, da je kršil 22. člen ZJN-2. šele neupravičena (in ne kakršnakoli) zavrnitev vpogleda predstavlja kršitev 22. člena ZJN-2, zatrjevanje in dokazovanje tega pa je na vlagatelju.

    Vlagatelj najprej konkretizira, da mu je naročnik na vpogledu 19. 6. 2012 omejil vpogled v "imena ponudbenih partnerjev izbranega ponudnika".

    Naročnik je v dokumentu "Odločitev o zahtevku za revizijo" št. 40-1/12-22 z dne 17. 7. 2012 odločil, da vlagatelju omogoči seznanitev s "podatki o partnerjih skupne ponudbe" tako, da mu omogoči vpogled v obrazec OBR-1, v katerem se nahaja ta podatek., Ker je že naročnik ugodil zahtevku za revizijo v tem delu in dovolil vlagatelju vpogled v obrazec OBR-1 v ponudbi izbranega ponudnika, se Državni revizijski komisiji o tem, ali je treba vlagatelju omogočiti vpogled v podatek o partnerjih iz ponudbe izbranega ponudnika (tj. vpogled v obrazec OBR-1), ni treba opredeljevati. Ločeno od vprašanja dovolitve vpogleda v ponudbo glede podatka o partnerjih iz ponudbe izbranega ponudnika pa je treba obravnavati vprašanje dovolitve možnosti dopolnitve ali spremembe zahtevka za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki bi jih vlagatelj pridobil na vpogledu (ko bi se vlagatelj seznanil s podatkom o partnerjih iz ponudbe izbranega ponudnika). Naročnik je namreč vlagatelju zavrnil možnost dopolnitve ali spremembe zahtevka za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki bi jih vlagatelj pridobil na vpogledu, zato je Državna revizijska komisija zaradi ugotavljanja, ali so izpolnjeni pogoji iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN za dovolitev dopolnitve ali spremembe zahtevka za revizijo, obravnavala vlagateljev očitek glede nedovolitve vpogleda v podatek o partnerjih iz ponudbe izbranega ponudnika, in sicer le v obsegu, da se ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN, da se vlagatelju dovoli dopolnitev ali sprememba zahtevka za revizijo.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da mora naročnik varovati imena ponudnikov do roka, določenega za odpiranje ponudb (četrti odstavek 22. člena ZJN-2), po tem roku pa postanejo javni glede na zahtevo iz prve alinee drugega odstavka 76. člena ZJN-2 o tem, kateri podatki se vpišejo v zapisnik o odpiranju ponudb. Javno odpiranje ponudb je naročnik moral zagotoviti glede na to, da so bili izpolnjeni pogoji iz 75. člena ZJN-2 (vrsta postopka in ocenjena vrednost javnega naročila). Ker skupina gospodarskih subjektov lahko predloži ponudbo (tretji odstavek 4. člena ZJN-2), taka skupina nastopa kot ponudnik. Ime oziroma firma posameznih članov skupine ponudnikov po roku, določenem za odpiranje ponudb, glede na prvo alineo drugega odstavka 76. člena ZJN-2 postane javna. Tudi v primeru, če bi se potrdilo naročnikovo stališče iz odločitve o zahtevku za revizijo, da se je vlagatelj pri javnem odpiranju ponudb posredno seznanil s tem, kdo je partner v ponudbi izbranega ponudnika (iz zapisnika o odpiranju ponudb sicer ne izhaja podatek o firmi tega subjekta), zahtevek za revizijo izpostavlja vprašanje omejitve vpogleda v ponudbo in ne vprašanje sestave zapisnika o odpiranju ponudb.

    Državna revizijska komisija glede izpostavljenega podatka ugotavlja, da je naročnik kršil vlagateljevo pravico do vpogleda, zato je treba zaključiti, da so izpolnjeni pogoji iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN za dovolitev dopolnitve ali spremembe zahtevka za revizijo.

    Vlagatelj nadalje konkretizira, da mu naročnik na vpogledu 19. 6. 2012 ni omogočil vpogleda v "imena podizvajalcev" in se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije "v zvezi z vprašanjem javnosti seznama podizvajalcev". Že iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 19. 6. 2012 je razvidno, da "OBR. 4 ni priložen", v razpredelnici obrazca OBR-4 pa so morali ponudniki (med drugim) navesti, kdo so ponudniki in kdo so podizvajalci (torej seznam), ter mu priložiti "soglasje podizvajalcev za neposredna plačila". Ker obrazca OBR-4 v ponudbi izbranega ponudnika ni, iz odstopljene dokumentacije pa ne izhaja, da je naročnik izbranega ponudnika pozval na predložitev tega obrazca, se vlagatelj ne bi mogel seznaniti s podatki, ki ne obstajajo. Upoštevajoč navedeno Državna revizijska komisija ni mogla zaključiti, da je naročnik kršil vlagateljevo pravico do vpogleda.

    Vlagatelj nadalje konkretizira, da mu naročnik na vpogledu 19. 6. 2012 ni omogočil vpogleda v reference izbranega ponudnika, pri čemer med drugim utemeljuje, da je naročnik "s tem, ko vlagatelju ni omogočil vpogleda v tiste dele predloženih referenc izbranega ponudnika, ki se nanašajo na pridobljene posle v postopkih oddaje javnih naročil, kršil šesti odstavek 22. člena ZJN-2".

    Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da je naročnik zahteval, da morajo ponudniki razpolagati z referencami. Naročnik je zahteve z referencami opisal v točki C.(c.) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, pri čemer je med drugim zahteval, da je ponudnik v zadnjih treh letih opravil tri istovrstne posle. Državna revizijska komisija še ugotavlja, da se reference v obravnavanem primeru nanašajo na zahtevo po dobavah in montaži blaga, ne pa npr. na gradbena dela.

    Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik predložil tri referenčna potrdila, vsa pa so izdali subjekti zasebnega prava, ki niso naročniki po ZJN-2 ali ZJNVETPS. Izbrani ponudnik te reference šteje kot poslovno skrivnost. Upoštevajoč vse navedeno Državna revizijska komisija ni mogla zaključiti, da je naročnik kršil vlagateljevo pravico do vpogleda.

    Vlagatelj nadalje navaja, da "tudi obrazci, ki so sestavni del ponudbe izbranega ponudnika in jih je le ta zgolj podpisal in požigosal, so po že večkrat zavzetem stališču Državne revizijske komisije javni", vendar sploh ne navede, za katere obrazce je naročnik določil, da jih morajo ponudniki le podpisati in žigosati. Državna revizijska komisija poudarja, da taka vlagateljeva trditev ni zadostna, saj bi vlagatelj mogel in moral navesti, kateri so ti obrazci (prim. peti odstavek 31. člena ZPVPJN). Ker vlagatelj ni zadostil trditveni podlagi, Državna revizijska komisija ni mogla zaključiti, da je utemeljen vlagateljev očitek, da je naročnik kršil vlagatelju pravico do vpogleda v izpostavljenem delu.

    Vlagatelj kot zadnje konkretizira, da mu naročnik na vpogledu 19. 6. 2012 ni omogočil vpogleda v "podaljšano garancijo", ki je bila določena kot merilo.

    Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da je naročnik kot merilo določil tudi "podaljšano garancijo". Kot je razvidno iz Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe pod naslovom III. Merila za ocenjevanje ponudb, je naročnik kot merilo določil ekonomsko najugodnejšo ponudbo, to merilo pa sestavljata merili "cena" s ponderjem 65 točk (točka A.) in "podaljšana garancija" s ponderjem 35 točk (točka B.). Naročnik je določil, da bo točke po spornem merilu dodeljeval na podlagi predstavljene formule, pri čemer bo pri ocenjevanju upošteval podaljšano garancijsko obdobje nad 36 meseci.

    Iz drugega odstavka 22. člena ZJN-2 izhaja, da ne glede na prvi odstavek 22. člena ZJN-2 javni podatki količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Upoštevajoč navedeno je v konkretni zadevi javen tudi podatek o garancijski dobi nad 36 mesecev, ki ga nudi izbrani ponudnik za ponujeno blago.

    Čeprav je podatek o garancijski dobi razviden iz obrazcev iz priloge V. - tj. "načrt tehnološke opreme - predračun" (v obrazce iz priloge V. je naročnik, kot to poudarja v odločitvi o zahtevku za revizijo, vlagatelju že omogočil vpogled), pa Državna revizijska komisija ne more spregledati, da iz zapisnika z dne 19. 6. 2012 ne izhaja, da bi se vlagatelj seznanil tudi z garancijsko dobo, ki jo daje izbrani ponudnik za ponujeno blago. Iz zapisnika z dne 19. 6. 2012 je razvidno, da je vlagatelj dobil na vpogled "cene in količine, kataloške številke s proizvajalcem [â??] za digestorije". Državna revizijska komisija še dodaja, da je podatek o garancijski dobi razviden tudi iz obrazca OBR-2 (točka 13). Upoštevajoč navedeno je Državna revizijska komisija zaključila, da je naročnik kršil vlagateljevo pravico do vpogleda, in je zato treba tudi ugotoviti, da so izpolnjeni pogoji iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN za dovolitev dopolnitve ali spremembe zahtevka za revizijo.

    Ker je naročnik z dokumentom "Odločitev o zahtevku za revizijo" št. 40-1/12-22 z dne 17. 7. 2012 odločil, da vlagatelju omogoči vpogled v obrazec OBR-2, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je že naročnik odločil, da vlagatelju omogoči vpogled v zahtevane podatke o (podaljšani) garancijski dobi, zato Državni revizijski komisiji ni treba odločiti, da naročnik vlagatelju omogoči vpogled v podatke o (podaljšani) garancijski dobi, kot izhajajo iz obrazca OBR-2 v ponudbi izbranega ponudnika.

    Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik z dokumentom "Odločitev o zahtevku za revizijo" št. 40-1/12-22 z dne 17. 7. 2012 odločil, da vlagatelju omogoči vpogled v obrazce predračuna - priloga V. (tj. "načrt tehnološke opreme - predračun"), vendar je ta odločitev glede vpogleda v podatke o (podaljšani) garancijski dobi nejasna, saj naročnik za te podatke ne navaja, ne da jih bo vlagatelju dal na vpogled, ne da mu jih ne bo dal na vpogled. Naročnik namreč navaja "pri čemer se onemogoči dostop do podatkov o tipu, proizvajalcu in kataloški številki ponujene opreme in omogoči dostop do podatkov o količinah in cenah". Da bi odpravili negotovost vlagateljevega položaja v zvezi z vpogledom v prilogo V., je Državna revizijska komisija odločila, da mora naročnik vlagatelju pri vpogledu v prilogo V. (tj. "načrt tehnološke opreme - predračun") omogočiti vpogled tudi v podatke o garancijski dobi.

    Državna revizijska komisija tako povzema, da je vlagatelj uspel izkazati, da je naročnik kršil vlagateljevo pravico do vpogleda v dokumentacijo, kot jo določa ZJN-2, s čimer je uspel izkazati, da je naročnik kršil sedmi odstavek 22. člena ZJN-2. Vendar je vlagatelj kršitev te pravice uspel izkazati le glede dela ponudbe izbranega ponudnika, zato je Državna revizijska komisija skladno s petim odstavkom 31. člena ZPVPJN in drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN o zahtevku za revizijo odločila, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa. V delu, v katerem vlagatelj ni uspel izkazati kršitve pravice do vpogleda, pa naročnik zahtevku za revizijo glede vpogleda ni že sam ugodil, ga je Državna revizijska komisija skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila. Pri tem Državna revizijska komisija poudarja, da je vlagatelj upravičen do vpogleda le v tiste vsebine, za katere je naročnik ugodil zahtevku za revizijo in je Državna revizijska komisija v tem sklepu ugotovila, da je naročnik kršil to vlagateljevo pravico. V tem obsegu je naročnik dolžan vlagatelju omogočiti vpogled v dokumentacijo.

    Upoštevajoč predhodno navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj glede na peti odstavek 31. člena ZPVPJN upravičen do dopolnitve ali spremembe zahtevka za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih bo pridobil na vpogledu. O dopolnitvi ali spremembi zahtevka za revizijo mora vlagatelj obvestiti Državno revizijsko komisijo in naročnika, ki se lahko o tem izjasni v treh delovnih dneh od prejema vlagateljeve dopolnitve ali spremembe zahtevka za revizijo.

    Državna revizijska komisija še ni odločala o tem, ali je treba razveljaviti odločitev o oddaji javnega naročila, kot to predlaga vlagatelj, zato postopek pravnega varstva še ni končan in zato še ni pravnomočne odločitve Državne revizijske komisije (prim. četrti odstavek 39. člena ZPVPJN) o tem vprašanju. To pa tudi pomeni, da zaradi sprejema odločitve zaradi izvedbe petega odstavka 31. člena ZPVPJN, odločitev o oddaji javnega naročila še ni mogla postati pravnomočna. Zato vlagatelj v vlogi z dne 23. 7. 2012, s katero se je opredelil do odločitve o zahtevku za revizijo, neutemeljeno tolmači, kdaj nastopi pravnomočnost odločitve o oddaji javnega naročila. Naročnik je v odločitvi o zahtevku za revizijo sicer navedel, da bo vlagatelju omogočil vpogled "v petih dneh po odločitvi Državne revizijske komisije oz. v petih dneh od prejetega umika zahtevka za revizijo", vendar v primeru, da ga omogoči "v petih dneh po odločitvi Državne revizijske komisije", zaradi tega odločitev o oddaji javnega naročila ne bo postala pravnomočna, ker postopek pravnega varstva še poteka - odločiti je namreč treba še o tem, ali je treba razveljaviti odločitev o oddaji javnega naročila. Ker pa je tako zapisan čas dovolitve vpogleda nejasen in vlagatelja spravlja v pravno negotovost, Državna revizijska komisija ugotavlja, da mu ni mogoče priznati učinka. Državna revizijska komisija namreč poudarja, da je naročnikovo ravnanje glede omogočitve vpogleda v dokumentacijo odvisno najprej od naročnikove seznanitve z odločitvijo Državne revizijske komisije (torej šele z vročitvijo sklepa Državne revizijske komisije) in nato z organiziranjem vpogleda v skladu z 22. členom ZJN-2. Če bi namreč naročnik odločitve Državne revizijske komisije ne prevzel še v času, ki ga vlagatelju daje kot možnost za vpogled, bi vlagatelj po naročnikovi odločitvi v resnici izgubil možnost vpogleda, ki mu jo daje naročnik. Zato Državna revizijska komisija napotuje naročnika, da vpogled v dokumentacijo organizira časovno primerno, in tako, da čas vpogleda v dokumentacijo ne bo odvisen od tega, ali bo sklep Državne revizijske komisije naročniku vročen pred potekom roka "petih dn[i] po odločitvi Državne revizijske komisije".

    S tem sta odločitvi Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa utemeljeni.

    Ker postopek pravnega varstva še ni zaključen, je Državna revizijska komisija odločila, da vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov pridrži do končne odločitve o zahtevku za revizijo, zato tudi ni še obravnavala vlagateljeve pritožbe, ki jo podaja v vlogi z dne 23. 7. 2012, s katero se je opredelil do naročnikovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Izbrani ponudnik je v vlogi z dne 6. 7. 2012, s katero se je izjasnil o zahtevku za revizijo, priglasil stroške. Ker postopek pravnega varstva še ni zaključen, je Državna revizijska komisija odločila, da zahtevo za povrnitev stroškov izbranega ponudnika pridrži do končne odločitve o zahtevku za revizijo.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.


    V Ljubljani, 17. 8. 2012

    Predsednica senata:
    mag. Maja Bilbija, univ. dipl. ekon.
    članica Državne revizijske komisije
    Vročiti:
    - Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, Aškerčeva cesta 7, 1000 Ljubljana,
    - Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Rozmanova ulica 12, 1001 Ljubljana,
    - Avbreht, Zajc, in partnerji, odvetniška družba, o. p., d. o. o., šestova ulica 2, 1000 Ljubljana,
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
    - v arhiv, tu.

    Natisni stran