018-194/2012 Občina Logatec
Številka: 018-194/2012-5Datum sprejema: 20. 8. 2012
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Maje Bilbija kot predsednice senata, ter Sonje Drozdek šinko in mag. Nataše Jeršič kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice (1. sklop); kanalizacijski sistem v občini Logatec", začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Purgator d.o.o., Novi trg 9, Postojna, ki ga zastopa Odvetniška družba Križanec & Potočnik o.p., d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Logatec, Tržaška cesta 50a, Logatec (v nadaljevanju: naročnik), dne 20.8.2012
odločila:
1. Zahtevku za revizijo vlagatelja, z dne 11.6.2012, se ugodi tako, da se razveljavi razpisna dokumentacija postopka oddaje javnega naročanja "Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice (1. sklop); kanalizacijski sistem v občini Logatec", objavljenega na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN3767/2012 z dne 5.4.2012, s popravki pod objavami št. JN5038/2012 z dne 14.5.2012, št. JN5150/2012 z dne 16.5.2012, št. JN5465/2012 z dne 23.5.2012 in št. JN5735/2012 z dne 30.5.2012.
2. Zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške v višini 2.484,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku roka določenega v tej točki. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.
Obrazložitev:
Naročnik je Obvestilo o predmetnem javnem naročilu ""Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice (1. sklop); kanalizacijski sistem v občini Logatec"" objavil dne 5.4.2012 na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN3767/2012, s popravki pod objavami št. JN5038/2012 z dne 14.5.2012, št. JN5150/2012 z dne 16.5.2012, št. JN5465/2012 z dne 23.5.2012 in št. JN5735/2012 z dne 30.5.2012.
Zoper razpisno dokumentacijo je vlagatelj dne 11.6.2012 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik pripravil pomanjkljivo in mestoma neusklajeno razpisno dokumentacijo. Vlagatelj zatrjuje, da se javno naročilo izvaja po rdeči knjigi FIDIC, medtem ko je tehnični del razpisne dokumentacije pripravljen na način, kot da bi se javno naročilo izvajalo po rumeni knjigi, saj je naročnik prevelik del tehničnih specifikacij pustil nedefinirano, da bi ponudniki lahko pripravili primerljive ponudbe po rdeči knjigi. Po vlagateljevih navedbah lahko popolno ponudbo z natančno oceno stroškov odda samo ponudnik, ki bo sistem dobavil od projektanta ali podjetja, ki je z njim povezano, vsi ostali pa ponudbe ne morejo pripraviti. Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da se celoten postopek oddaje javnega naročila razveljavi in se mu povrne stroške postopka.
Naročnik je dne 22.6.2012 sprejel odločitev, št. 430-14/2011-55, s katero je zahtevek za revizijo v celoti zavrnil.
Naročnik je z dopisom, z dne 26.6.2012, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 26.6.2012, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.
Vlagatelj se je z vlogo z dne 29.6.2012 opredelil do naročnikovih navedb v sklepu, s katerim je vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil.
Naročnik se je z vlogo, z dne 6.7.2012, izjasnil do vlagateljevih navedb v predrevizijskem postopku.
Državna revizijska komisija je dne 30.7.2012, na podlagi 1. odstavka 37. člena ZPVPJN, podaljšala rok za odločitev.
Državna revizijska je v obravnavanem primeru presojala zakonitost naročnikovega ravnanja pri pripravi razpisne dokumentacije. V ta namen je vpogledala v razpisno in preostalo spisovno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu, v Opredelitev do navedb naročnika z dne 29.6.2012, naročnikov odgovor na vlagateljevo opredelitev z dne 6.7.2012 in na spletne strani:
http://www.kiip.bg/images/custom/Glazed_vitrified_clay_pipes_-_A_natural_solution(1).pdf., http://www.herborner-pumpen.de/de/alle-downloads-abwasserpumpe-univers-a/univers-a-aqr-100-x-xxx-h-1504-h.php, http://logatec.si/vsebina/javno-naroilo-odvajanje-in-ienje-odpadne-vode-v-poreju-ljubljanice-1-sklop-kanalizacijski-sistem-v-obini-logatec.html.
Po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 2. točke prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, ter skladno z določilom tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Ad 1)
V obravnavanem primeru vlagatelj trdi, da je naročnik kanalizacijo projektiral na proizvajalca FLOVAC na način, da ponudniki, ki ponujajo katerikoli drugi sistem drugega proizvajalca, ne morejo izpolniti tehničnih zahtev iz razpisne dokumentacije, zaradi česar ne morejo oddati popolne ponudbe. Po vlagateljevih navedbah gre za protipravno ravnanje naročnika, ki krši načelo enakopravne obravnave ponudnikov iz 9. člena ZJN-2. Naročnik takšnim vlagateljevim trditvam nasprotuje in pojasnjuje, da je v odgovoru na vprašanje enega izmed ponudnikov, ki je bil objavljen na Portalu javnih naročil, izrecno navedel, da lahko ponudniki ponudijo tudi drug sistem, pri čemer mora biti oprema enakovredna ali boljša od zahtevanih karakteristik, podanih v razpisni dokumentaciji, čemur pritrjuje tudi Državna revizijska komisija. Iz razpisne dokumentacije iz Podpoglavja 3.3, 3.3.4 Opis del - sanitarna podtlačna kanalizacija Martinj hrib (str. 256) izhaja: "Podtlačna kanalizacija Martinj hrib je projektirana po sistemu FLOVAC." Slednje je predvidel projektant v PZI, kakor to tudi izhaja iz tehničnega poročila projektne naloge, na podlagi česar je naročnik na vprašanje enega izmed ponudnikov, ki se je glasilo: "Podtlačna kanalizacija je projektirana po sistemu FLOVAC. Naročnika naprošamo za pojasnitev ali to pomeni, da mora ponudnik ponuditi samo in izključno sistem FLOVAC ali lahko ponudi tudi kakšen drugi ekvivalenten sistem glede na dejstvo, da je naročnik napisal v razpisni dokumentaciji, da variantne ponudbe niso možne" dne 22.5.2012 ob 14.39 uri tudi odgovoril: "Sistem FLOVAC, ki je zahtevan v razpisni dokumentaciji, je določil projektant. Projektne dokumentacije naročnik ne more in ne sme spreminjati." Toda naročnik je glede sistema FLOVAC v nadaljevanju pojasnil: "Naročnik dopolnjuje odgovor O5 in O9, ki je bil podan v Pojasnilu št. 6. Sistem FLOVAC ni zahtevan sistem v razpisni dokumentaciji. Po sistemu FLOVAC je samo projektirana projektna dokumentacija (glej tehnično poročilo, stran 1/11). V ponudbenem predračunu v postavkah 3.1(1.3.3.6) in 3.2(2.6.1 in 2.6.2) ni naveden sistem. Po opisu je na koncu vedno zahtevano navesti dobavitelja opreme in s tem bo šele znan sistem. Torej lahko ponudnik ponudi tudi drugi sistem, vendar mora ta biti skladen z opisom v ponudbenem predračunu. Ponujena oprema mora biti tako enakovredna ali boljša od zahtevanih karakteristikah, podanih v razpisni dokumentaciji. Vsak ponudnik bo moral za svoj ponujeni sistem in dobavljeno opremo podati garancijo za sistem v celoti. V tem primeru bo potrebno izvesti novelacijo projektne dokumentacije PZI, ki bo skladna z izdanim gradbenim dovoljenjem."
Navedeno je na podlagi drugega odstavka 71. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2), po katerem se kot del razpisne dokumentacije štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila, postalo sestavni del razpisne dokumentacije. S tem pa je naročnik po oceni Državne revizijske komisije v nasprotju z vlagateljevimi trditvami v konkretnem primeru dopustil možnost, da ponudniki ponudijo tudi sistem drugega proizvajalca, kakor to trdi naročnik. Sklicevanje na sistem določenega proizvajalca ni sporno, kajti na podlagi devetega odstavka 37. člena ZJN-2 se je v primeru, ko drugače ni mogoče opisati predmeta naročila, dovoljeno sklicevati na patent, tip ali proizvodno proizvajalca, vendar je pri takem sklicevanju potrebno navesti besedo "ali enakovredni", kar je v obravnavanem primeru storil tudi naročnik. Prav tako se Državna revizijska komisija z vlagateljem ne strinja, da naročnik ni podal tehničnih karakteristik, ki bi mu omogočile pripravo primerljive ponudbe, kajti vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo trdi ravno drugače, in sicer da je naročnik dobesedno prepisal katalog tehničnih karakteristik in da so rešitve, ki jih vlagatelj ponuja v svoji ponudbi, povsem enakovredne projektirani rešitvi. Vlagatelj je tako s trditvijo, da so tehnične karakteristike prepisane in da ponuja enakovreden sistem, po oceni Državne revizijske komisije dejansko pritrdil, da je z njimi seznanjen, saj drugače enakovrednega sistema ne bi mogel ponuditi. Vlagatelj tudi ni v revizijskem zahtevku konkretneje opredelil, katere tehnične karakteristike so zanj toliko pomanjkljive, da mu onemogočajo pripravo popolne ponudbe. Na drugi strani je naročnik po oceni Državne revizijske komisije prepričljivo pojasnil, da je na strani 259 razpisne dokumentacije jasno navedeno, da je projektiranje v skladu s standardom EN 1091, ki vsebuje in določa vse tehnične zahteve. Ker Državna revizijska v konkretnem primeru vlagateljevih trditev o pomanjkljivosti tehničnih zahtev ne more preveriti, ker jih ni podrobneje konkretiziral, tudi ne more ugotoviti, da je naročnik s tem, ko je v razpisni dokumentaciji kot referenčni tip podtlačne kanalizacije predvidel sistem FLOVAC, ravnal v nasprotju s 37. členom ZJN-2. Pri tem Državna revizijska komisija zavrača tudi nadaljnje vlagateljeve očitke, navedene v Opredelitvi do navedb naročnika z dne 29.6.2012, in sicer da vlagatelj sistema FLOVAC ne pozna toliko dobro, da bi lahko vedel, kakšne karakteristike ima, da bi lahko ponudil enakovredni sistem. Državna revizijska komisija takšne vlagateljeve navedbe ocenjuje kot prepozne, ker bi vlagatelj, na podlagi 15. člena ZPVPJN, moral vse naročnikove kršitve in celotno trditveno podlago in dokaze, s katerimi v revizijskem zahtevku navedena dejstva dokazuje, navesti že ob vložitvi revizijskega zahtevka. Podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo namreč tvorijo le tista dejstva in kršitve, ki so bile navedene, dokazi, ki so bili predlagani, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do konca predrevizijskega postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom. Vlagatelj tako na podlagi petega odstavka 29. člena ZPVPJN v opredelitvi do navedb naročnika ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel predložiti v predrevizijskem postopku. Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ugotavlja, da vlagatelj v revizijskem zahtevku dejstev, da sistema FLOVAC ne pozna dovolj dobro, da bi lahko ponudil enakovredno rešitev, sploh ni zatrjeval, ampak je trdil ravno nasprotno: "Rešitve, ki bi jih ponudil vlagatelj, so povsem enakovredne projektirani rešitvi", zato navedenih očitkov Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni meritorno presojala. Enako Državna revizijska komisija ocenjuje tudi vlagateljeve trditve, navedene v Opredelitvi do naročnikovih navedb, da ponudbena dokumentacija ne bi smela biti projektirana po sistemu FLOVAC. Tudi slednje je vlagatelj navedel šele v opredelitvi, ne pa v revizijskem zahtevku.
Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ocenjuje, da vlagatelj v obravnavanem primeru ni izkazal, v čem je naročnikova zahteva nemogoča oz. neizvršljiva, zaradi česar je vlagateljev revizijski zahtevek v obravnavanem delu zavrnila.
Ad 2)
Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik tehnični del razpisne dokumentacije pripravil na način, da lahko popolno ponudbo z natančno oceno vseh stroškov odda samo ponudnik, ki bo sistem dobavil od projektanta, medtem ko ostali ponudniki ponudbe ne morejo pripraviti. Vlagatelj navaja, da čeprav je naročnik navedel, da so sestavni deli podtlačne postaje razvidni iz risbe, vlagatelj ne more razbrati tehnične karakteristike projektiranih črpalk. Kljub temu da je naročnik navedel ime proizvajalca, vlagatelj trdi, da "še vedno manjkajo Q-h, P1, P2, m, material, itd. za PČ1, PČ2, PČ3, TČ1 in TČ2.", s čimer pa se naročnik ne strinja in trdi, da so vsi podatki jasno razvidni iz risbe 3/1.5.4.2.
Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v naročnikov odgovor, dne 22.5.2012 ob 14.39 uri objavljen na Portalu javnih naročil, na katerega se v dokazne namene sklicuje vlagatelj: "V2: Na str. 264 razpisne dokumentacije so navedeni sestavni deli podtlačne postaje. Prosim če navedete material iz katerega mora biti izdelan sod prostornine 7,2 m3, tehnične karakteristike za črpalke (Q-h, P1, P2, m, material, itd.), tehnične karakteristike za merilec pretoka (Q, induktivni", DN itd.). Podatki so izredno pomembni za pravilno določitev opreme in s tem tudi cene.
Poleg tega je zahteva v obrazcu 5.18, točka 03.06 po zagotovitvi zahtevane opreme za katero pa ni tehničnih karakteristik. Brez zahtevanih tehničnih karakteristik se ponudbe ne da pravilno izdelati. Skladno s točko 20.1 Navodil ponudnikom vas naprošamo, da podaljšate rok za izdelavo ponudb, da bi bilo mogoče natančno izbrati ponujeno opremo podtlačne postaje, ki je bistvena za delovanje celotnega podtlačnega sistema.
O2: V postavki 2.6.1 ponudbenega predračuna je navedeno, da morajo biti vsi kovinski deli postaje iz materiala AISI304, kar velja tudi za sod prostornine 7,2 m3. Ostali sestavni deli podtlačne postaje so razvidni iz risbe 3/1.5.4.2 (črpalka Herborner AQR/100-1-280 ali enakovredno; za merilec pretoka je pomembno, da je DN150- predlaga se vgradnja merilca pretoka KROHNE Optiflux ali enakovredno). Risba je na voljo na spletni strani http://logatec.si/vsebina/javno-naroilo-odvajanje-in-ienje-odpadne-vode-v-poreju-ljubljanice-1-sklop-kanalizacijski-sistem-v-obini-logatec.html V tehničnem delu razpisne dokumentacije, kot v tehničnem poročilu projektne dokumentacije je navedeno, kateri sistem je bil projektiran. Dobavitelj sistema daje garancijo na celoten sistem, zatorej se podrobnejši podatki ne podajajo oz. so prepuščeni njim/ponudniku."
Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala tudi v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da iz postavke 03.06. Obrazca 5.18 izhaja naročnikova zahteva: "03.06. Podtlačna postaja; Podtlačna postaja je sestavljena iz treh podtlačnih črpalk, s tem, da je ena vedno v rezervi. Sestavni del postaje so tudi podtlačni sod prostornine 7,2m3 in dve tlačni črpalki za odvod vode do čistilne naprave ( ena črpalka je vedno v rezervi). V postaji se na tlačni vod vgradi tudi merilec pretoka. V podtlačni jašek pri objektu so speljane tudi odpadne vode iz sanitarij." Državna revizijska komisija ugotavlja, da tehnične specifikacije za tlačne črpalke v ponudbenem predračunu niso določene in da jih na zahtevo enega izmed ponudnikov v odgovoru, objavljenem na Portalu javnih naročil, ni določil niti naročnik. Naročnik se je le skliceval na risbo, objavljeno na spletni strani http://logatec.si/vsebina/javno-naroilo-odvajanje-in-ienje-odpadne-vode-v-poreju-ljubljanice-1-sklop-kanalizacijski-sistem-v-obini-logatec.html., na katero je vpogledala tudi Državna revizijska komisija.
Pri tem Državna revizijska komisija naročniku pritrjuje, da je iz risbe mogoče razbrati določene tehnične karakteristike, in sicer Qč, Hč in P, ne pa tudi vseh ostalih, ki so jih ponudniki od naročnika zahtevali (material, P1, P2, m). Naročnik se je glede tehničnih karakteristik sicer skliceval na črpalko Herboner AQR/100-1-280 in postavil zahtevo po ekvivalentu, vendar Državna revizijska komisija kljub temu vlagatelju pritrjuje, da navedene tehnične zahteve niso zadostne. Državna revizijska komisija se z naročnikom sicer strinja, da je iz karakteristik, podanih v omenjeni risbi, razvidno, da gre v obravnavanem primeru za tlačno in ne potopno črpalko, kakor to trdi vlagatelj. Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala tudi na spletno stran proizvajalca črpalke Herboner AQR/100-1-280 (http://www.herborner-pumpen.de/de/alle-downloads-abwasserpumpe-univers-a/univers-a-aqr-100-x-xxx-h-1504-h.php), z namenom, da bi preverila, ali je mogoče že na podlagi navedene črpalke ugotoviti oz. dobiti tudi preostale manjkajoče podatke. Vendar pa Državna revizijska komisija v konkretnem primeru, kljub vpogledu na omenjeno spletno stran, ni mogla z gotovostjo ugotoviti, za katero črpalko gre, saj iz risbe ni mogoče razbrati modela črpalke proizvajalca Herboner, ki naj bi bil uporabljen.
Glede na to, da naročnik v obravnavanem primeru tehničnih specifikacij za zahtevane črpalke ni določil, kljub izrecni zahtevi enega izmed ponudnikov, in glede na to, da naročnik pri sklicevanju na črpalko omenjenega proizvajalca ni navedel modela, na podlagi česar bi lahko ponudniki prišli do manjkajočih podatkov, Državna revizijska komisija ocenjuje, da je vlagatelj dokazal, da naročnik zahtevanega predmeta ni dovolj specificiral, s čimer je kršil določbo drugega odstavka 37. člena ZJN-2. Državna revizijska komisija ostalih vlagateljevih navedb v povezavi z manjkajočimi podatkih, navedenih v Opredelitvi do navedb naročnika z dne 29.6.2012, ni presojala, saj so, upoštevaje določbo petega odstavka 29. člena ZPVPJN, navedene prepozno, vlagatelj pa ni izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti že v predrevizijskem postopku.
V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala tudi vlagateljeve navedbe, da je iz skice razviden mobilni agregat, za katerega naročnik ni podal tehničnih karakteristik. V povezavi s tem je po presoji Državne revizijske komisije naročnik prepričljivo pojasnil, da je glede slednjega v postavki 3.2.1 ponudbenega predračuna Obrazca 4.2.2. Poglavja 4 sporne tehnične karakteristike navedel, in sicer: "Diesel elektro agregat moči 80 kVA, vključno s krmilno-energetsko omaro za avtomatski vklop", na podlagi česar je Državna revizijska komisija vlagateljeve očitke kot neutemeljene zavrnila. Pri tem Državna revizijska komisija ni upoštevala vlagateljevih navedb, iz Opredelitve do navedb naročnika, o manjkajočem tehničnem podatku glede avtomatskega vklopa, saj jih na podlagi petega odstavka 29. člena ZPVPJN ocenjuje kot prepozne. Potrebno pa je izpostaviti tudi dejstvo, da je vlagatelj v revizijskem zahtevku najprej zatrjeval, da naročnik ni navedel nobenih tehničnih zahtev glede mobilnega agregata, pozneje v opredelitvi pa, da mu manjkajo le nekateri podatki, med njimi tehnični podatek glede avtomatskega vklopa, kar je samo s seboj v nasprotju. Enako kot neutemeljene v nadaljevanju Državna revizijska komisija zavrača tudi vlagateljev navedbe, da so iz risbe razvidne cevi in fitingi iz plastike, ki pa v izvedbi AISI304, kakor to po vlagateljevih navedbah zahteva naročnik, ne obstajajo. Naročnik je v zvezi s tem prepričljivo pojasnil, da je že v odgovoru, objavljenem na Portalu javnih naročil, pojasnil, da je zahteval le, da morajo biti vsi kovinski deli postaje iz materiala AISI304, ne pa tudi drugi deli. Torej če je razvidno, da so cevi iz plastike, je tudi po presoji Državne revizijske komisije glede na naročnikovo pojasnilo, jasno, da so iz plastike. Kot neutemeljene Državna revizijska komisija ocenjuje tudi vlagateljeve navedbe, da je iz risbe razvidno, da so predvidene lestve. V zvezi s tem je naročnik prepričljivo pojasnil, da je iz risbe razvidno, da so predvidene stopnice, kar dokazujejo tudi tehnične specifikacije, navedene v postavkah 2.7.8 in 2.7.9. ponudbenega predračuna Obrazca 4.2.2. Poglavja 4 razpisne dokumentacije, za katere je določeno: "Dobava in vgradnja montažnih kovinskih (AISI304) stopnic 17 x 23/18,23 z ustrezno zaščitno ograjo, skladno z risbo 3/1.5.4.1 (postavka 2.7.8), Dobava in vgradnja montažne kovinske (AISI304) ograje skladno s predpisi- višina=1,00m, skladno z risbo 3/1.5.4.1 (postavka 2.7.8).", na podlagi česar je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek v obravnavanem delu tudi zavrnila.
Državna revizijska komisija je presojala tudi vlagateljeve očitke, da ne more ponuditi opreme, ki jo naročnik ne specificira. Tako naročnik po vlagateljevih navedbah ni podal nobenih podatkov o tem, kakšno je prezračevanje objekta. V zvezi s tem naročnik v sklepu o zavrnitvi ni podal nobenih tehničnih specifikacij, ampak se je skliceval zgolj na risbo 3/1.5.4.1, kar po presoji Državna revizijska komisija ni zadosten dokaz, ki bi dokazoval, da je naročnik zahtevani predmet naročila specificiral v zadostni meri na način, da bodo lahko ponudniki oddali primerljive ponudbe. Državna revizijska komisija se z vlagateljem strinja, da naročnik v konkretnem primeru ni podal tehničnih podatkov o možnem ventilatorju, radiatorju, niti ni mogoče slednjega razbrati iz ponudbenega predračuna, kjer so specificirani vsi preostali artikli, ki jih naročnik za izvedbo predmetnega naročila zahteva.
Na podlagi navedenega gre zaključiti, da je naročnik kršil določbo drugega odstavka 37. člena ZJN-2, ker tehničnih specifikacij ni podal na način, da bi se zagotovila enakopravnost ponudnikov, zato gre vlagateljevemu zahtevku v obravnavanem delu ugoditi.
Ad 3)
Vlagatelj v nadaljevanju naročniku očita, da ker ni določil osnovnih karakteristik črpalke, po katerih bi lahko vsak proizvajalec izbral črpalko iz svojega proizvodnega programa, ki ustreza tem karakteristikam, pride v poštev le črpalka proizvajalca Flygt, ki jo je določil projektant. Naročnik je po vlagateljevih trditvah dobesedno prepisal tehnične specifikacije proizvajalca Flygt, ni pa podal tehničnih zahtev, ki jih morajo imeti primerljivi produkti, s čimer se naročnik ne strinja. Naročnik sicer priznava, da je v razpisni dokumentaciji predvidel omenjeni tip črpalke proizvajalca, vendar opozarja, da ja dopustil možnost, da se lahko ponudi črpalka tudi drugega proizvajalca KSB, WILO ali ekvivalentna črpalka. Državna revizijska komisija je z namenom razrešitve predmetnega spora vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik v Obrazcu 5.18 (3. Seznam opreme, katero bo ponudnik vgradil) pod točko 2.1. določil: "CP 3085.183 HT je litoželezna potopna črpalka za odpadno vodo do 400C, za stacionarno mokro montažo na tlačno koleno, z vgrajenim 3-faznim 2-polnim elektromotorjem z nazivno močjo 2,4 kW pri 2.845 obr/min. Direktni zagon pri 400V/50Hz, nazivni tok 4,8A. V navitja statorja so vgrajena termična stikala za izklop pri pregretju nad 1250C. V ohišje statorja je vgrajeno tipalo FLS za detekcijo vode. Izvedba IP 68.
HT verzija ima enokanalno črpalno kolo s prehodnostjo za delce (throughlet) do velikosti 40 mm. Na gredi je dvojna mehanska tesnilka z drsnimi obroči iz keramike v ohišju s parafinskim oljem (neškodljivim okolju). Črpalka se v črpalni jašek spusti po vodilih 2" in samodejno sklopi s tlačnim kolenom DN80 na zaklep. Teža črpalke 62 kg, teža tlačnega kolena 35 kg. Dimenzijska skica 538 35 00_6. Zmogljivost po ISO 2548, diagram 53-250-00-2405. (KSB, WILO ali ekvivalentna črpalka)".
Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ugotavlja, da se tehnične specifikacije sicer sklicujejo na tip črpalke proizvajalca Flygt, vendar je naročnik skladno z določbo 9. odstavka 37. člena ZJN-2 v nadaljevanju predvidel možnost predložitve ekvivalentne črpalke drugega proizvajalca. Državna revizijska komisija se z vlagateljem ne strinja, da je naročnik določil premalo tehničnih karakteristik, da bi lahko poiskal primerljivo črpalko. Kajti če je naročnik primeroma kot tip črpalke določil črpalko proizvajalca Flygt in če je v tehničnih specifikacijah določena masa 62 kg, mora primerljiva črpalka drugega proizvajalca izpolnjevati isto tehnično zahtevo, kot je bila zahtevana, zato je nerazumljivo vlagateljevo zatrjevanje, da ne more ugotoviti, katero maso naročnik šteje kot ekvivalentno definirani masi 62 kg. Jasno je, da če bo vlagatelj ponudil črpalko drugih tehničnih karakteristik, kot so bile v razpisni dokumentaciji zahtevane, bo takšna ponudba neprimerna. V kolikor pa je vlagatelj menil, da so tehnične specifikacije tako podrobno določene, da v razpisni dokumentaciji zahtevanemu tipu črpalke dejansko ne ustreza nobena črpalka drugega proizvajalca, čeprav je naročnik v razpisni dokumentaciji predvidel možnost predložitve ekvivalenta, bi moral slednje v revizijskem zahtevku tudi jasno navesti in ne šele v Opredelitvi do navedb naročnika z dne 29.6.2012 ter v zvezi s tem predložiti tudi ustrezne dokaze, ki zatrjevana dejstva dokazujejo. Kot dokaz Državna revizijska komisija ni mogla šteti priloge proizvajalca WILO, ki jih je vlagatelj predložil v Opredelitvi do navedb naročnika z dne 29.6.2012, saj so bile upoštevaje določbo petega odstavka 29. člena ZPVPJN predložene prepozno.
Ker vlagatelj zatrjevanih dejstev o pomanjkljivih tehničnih specifikacijah v obravnavanem primeru ni dokazal, je Državna revizijska komisija vlagateljeve navedbe o kršitvah zavrnila.
Ad 4)
Nadalje vlagatelj naročniku očita, da je v Pojasnilu št. 2, dne 19.4.2012 ob 10.49 uri objavljenem na Portalu javnih naročil, zgolj pavšalno odgovoril na ponudnikovo vprašanje, da se v ponudbenem predračunu v Poglavju 4 nahajajo cevi poimenovane GRP. Vlagatelj trdi, da oznaka cevi GRP ni isto kot CC-GRP, kakor je to navedeno v ponudbenem predračunu, ker med obema vrstama cevi obstaja razlika v materialih. Naročnik se s takšnim vlagateljevim stališčem ne strinja in trdi, da je v postavkah ponudbenega predračuna natančno določil tehnične specifikacije cevi ter da gre pri oznaki CC-GRP za podvrsto cevi GRP.
Da bi Državna revizijska komisija lahko preverila vlagateljeve očitke, je vpogledala na Portal javnih naročil v sporno naročnikovo Pojasnilo št. 2 z dne 19.4.2012, objavljeno ob 10.49 uri: "V1: V dokumentaciji za pripravo ponudbe: Obrazec 5.18; 3. SEZNAM OPREME, KATERO BO PONUDNIK VGRADIL so navedene kanalizacijske cevi RFG. V popisu cevi z tako oznako nismo našli. Zanima nas, kje v popisu so take cevi in prosimo za točno specifikacijo, kakšne cevi so to.
O1: RFG je angleška kratica za Reinforced Fiberglass oz. slovensko poliestrske cevi ojačane s steklenimi vlakni. Zahtevane poliesterske cevi so podrobneje specificirane v Poglavju 4: Ponudbeni predračun."
V obravnavanem primeru je med strankama nesporno, da je naročnik v pojasnilih namesto CC-GRP navedel GRP cevi. Iz Obrazca 5.18 (3. seznam opreme, katero bo ponudnik vgradil) razpisne dokumentacije je iz postavke 01.01. razvidno, da naročnik za predmetno javno naročilo zahteva Kanalizacijske cevi (RFG), vendar pa pri tem ostalih karakteristik ni določil. Glede slednjih je v Pojasnilu št. 2 ponudnikom pojasnil, da so v obravnavanem primeru zahtevane poliesterske cevi, ki pa so specificirane v ponudbenem predračunu v Poglavju 4, zato je Državna revizijska komisija vpogledala tudi v Obrazec 4.2.2. Ponudbeni predračun in ugotovila, da je naročnik pri več postavkah glede poliestrskih cevi postavil iste zahteve, in sicer: "Dobava in montaža kanalizacijske cevi DN 250mm SN 10000N/m2 PN 1bar iz CC-GRP poliestra izdelane po EN 14 364, 6m cevi so tesnene z spojko/EPDM tesnilom" ter "Dobava in montaža kanalizacijske cevi DN 200mm SN 10000N/m2 PN 1bar iz CC-GRP poliestra izdelane po EN 14 364, 6m cevi so tesnene z spojko/EPDM tesnilom", medtem ko naročnikova zahteva po GRP ceveh iz predračuna ni razvidna. Glede na to, da se je vlagatelj v revizijskem zahtevku skliceval na navedene tehnične specifikacije, se Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ni mogla strinjati z vlagateljevimi trditvami, da mu tehnične zahteve niso bile znane in da zaradi tega ni mogel ponuditi cevi ustreznega materiala. Naročnik je glede materiala jasno poudaril, da se zahtevajo poliestrske cevi, in sicer poliestrske cevi ojačane s steklenimi vlakni, zato Državna revizijska komisija ni mogla slediti vlagateljevemu stališču, da mu ni bilo znano dejstvo, da naročnik zahteva ravno dobavo cevi iz CC-GRP poliestra. Slednje je bilo razvidno iz ponudbenega predračuna in prav tako je na to opozoril tudi naročnik v Pojasnilu št. 2.
Enako kot neutemeljene Državna revizijska komisija ocenjuje tudi vlagateljeve navedbe, da naročnik v razpisnih tehničnih zahtevah ni podal koeficienta hrapavosti. Naročnik je v zvezi s tem prepričljivo pojasnil, da koeficienta hrapavosti ni določil, ker je zanj povsem nepomemben. Naročnik mora na podlagi drugega odstavka 37. člena ZJN-2 tehnične specifikacije oblikovati na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta naročila, vezanih na objektivne potrebe in zahteve naročnika, tako, da nedopustno ne omejujejo konkurence med ponudniki. Navedeno pomeni, da je naročnik pri oblikovanju tehničnih zahtev predmeta naročila toliko samostojen, dokler s svojimi ravnanji nedopustno ne omejuje konkurence. Vlagatelj v konkretnem primeru po presoji Državne revizijske komisije ni z ničemer dokazal, da je omenjeni koeficient, ob ostalih znanih tehničnih podatkih, tako ključnega pomena za pripravo ponudbe, da je sicer ni mogoče predložiti. Poleg tega je vlagatelj v Opredelitvi do navedb naročnika pojasnil, da je količnik pomemben za pretok vode in naklon cevi, kar dodatno kaže na to, da vlagatelj ni izkazal, da cevi glede na obstoječe tehnične specifikacije, ne more ponuditi.
Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljeve navedbe o pomanjkljivih tehničnih specifikacijah v obravnavanem delu zavrnila.
Ad 5)
V nadaljevanju vlagatelj zatrjuje, da ne more ponuditi monitoring sistema zaradi pomanjkljivih tehničnih specifikacij. Naročnik po vlagateljevih navedbah ni določil, katera programska oprema se zahteva, na kakšen način naj se izpisujejo listi napak, prav tako ni posredoval podatkov za povezavo na upravljavčev nadzorni sistem. Na drugi strani naročnik takšnemu vlagateljevemu stališču nasprotuje in poudarja, da je naročnik svoje zahteve glede programske opreme jasno navedel v Pojasnilu št. 6, objavljenem dne 22.5.2012 ob 14:39 uri na Portalu javnih naročil. Naročnik trdi, da je svoje zahteve in tehnične specifikacije natančno določil. Kjer pa je pomembnost opreme zanj minimalna, je posledično določil tudi minimalne zahteve, s čimer pa kljub temu zagotavlja spoštovanje temeljnih načel javnega naročanja.
Državna revizijska komisija je pri presojanju vlagateljevih očitkov vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik pod postavko 2.6.1 in 2.6.2 Obrazca 4.2.2. Ponudbenega predračuna določil: "Kompletna izvedba montažnega dela podtlačne postaje za 2765 PE ( po načrtu 3/1.5.4.2). Postaja mora zagotavljati popolno avtomatsko delovanje in ustvarjanje podtlaka. Sestavljena mora biti iz podtlačnih črpalk ustreznih kapacitet, podtlačne posode ( mora biti obvezno v objektu) , kompletne krmilne omarice, tlačne črpalke za tlačni vod, merilca pretoka na tlačnem vodu, manjše kompresorske enote za pogon zaporne lopute. Imeti mora tudi rezervne črpalke ( podtlačne in tlačne). Postaja mora imeti pogoje za priključitev na monitoring in predviden priključek za rezervno napajanje ( elektro agregat). Vsi kovinski deli postaje morajo biti iz materiala AISI304 (postavka 2.6.1). Kompletna izvedba monitoringa za spremljanja delovanja sistema. Zbiranje in vrednotenje podatkov o jaških in podtlačni postaji mora biti urejeno na računalniku na podtlačni postaji. Program za pregledovanje podatkov mora biti v slovenščini. Spremljati je potrebno delovanje vseh podtlačnih ventilov in podtlačne postaje. Avtomatsko se mora izpisovati lista napak. Sistem mora biti opremljen za neprekinjeno delovanje. Sistem mora omogočati tudi obveščanje upravljalca o kakršnihkoli napakah ali spremembah. Ogled sistema mora biti dostopen preko interneta. Centralni računalnik z vso potrebno opremo bo lociran v pisarni podtlačne postaje.(postavka 2.6.2)".
Naročnik je na vprašanje enega izmed ponudnikov: "Glede na dejstvo, da naročnik ne razpolaga s podrobnejšimi popisi sistema in da naročnik zahteva od ponudnikov gradnjo po t.i. rdeči knjigi, to je po Pogojih gradbenih pogod za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje naročnik, je nujno potrebno, da naročnik pridobi podrobnejši opis sistema naveden v postavki 2.6.2 popisa del, da ne bo nobeden od ponudnikov v neenakovrednem položaju glede na drugega ponudnika, ki ta sistem, ki očitno obratuje na upravljalčevi strani, obratuje in mogoče pozna. Predlagamo, da naročnik omogoči vpogled v način delovanja sistema, informacijo o programski opremi itd., da bi vsi ponudniki enakovredno pripravili svoje ponudbe in da bi naročnik dobil na koncu pravilno delujoč sistem. V nadaljevanju podajamo postavko 2.6.2.: "Kompletna izvedba monitoringa za spremljanja delovanja sistema. Zbiranje in vrednotenje podatkov o jaških in podtlačni postaji mora biti urejeno na računalniku na podtlačni postaji. Program za pregledovanje podatkov mora biti v slovenščini. Spremljati je potrebno delovanje vseh podtlačnih ventilov in podtlačne postaje. Avtomatsko se mora izpisovati lista napak. Sistem mora biti opremljen za neprekinjeno delovanje. Sistem mora omogočati tudi obveščanje upravljalca o kakršnihkoli napakah ali spremembah. Ogled sistema mora biti dostopen preko interneta. Centralni računalnik z vso potrebno opremo bo lociran v pisarni podtlačne postaje. Navesti dobavitelja opreme:" Konkretno nas zanima:
1. Katere parametre bomo morali spremljati za pravilno delovanje sistema"
2. Tehnične karakteristike računalnika na podtlačni postaji niso nikjer zabeležene. Prosim podajte jih.
3. Navedite katero programska oprema je zahtevana.
4. Natančno katere podatke v jaških moramo zbirati in vrednotiti" Prosim navedite.
5. Na kakšen način je mišljeno spremljanje vseh podtlačnih ventilov in podtlačne postaje" Odprtost/zaprtost ventilov" Prosim natančno navedite.
6. Kaj pomeni natančno se mora izpisovati lista napak" Kam naj se izpisuje" Na e-medij, papirni" Prosim pojasnite in natančno podjate zahteve.
7. Kako se bomo povezali z iupravljalvčevim računalnikom, če ne poznamo sistema itd." Prosim navedite. Dobavitelja opreme ne moremo navesti dokler nam ne sporočite osnovnih podatkov kaj bi pravzaprav želeli. Čudi nas, da vam jih projektant ni dostavil, saj gre za dela, ki jih načrtuje naročnik." na Portal javnih naročil dne 22.5.2012 ob 14:39 uri odgovoril: ". Za pravilno delovanje sistema je potrebno spremljati podtlak in višino odplak v podtlačni posodi, delovanje črpalk, pretok ter odprtost glavnega ventila pri podtlačni posodi. Primer osnovne maske obstoječega programa v Dornavi je na voljo na spletni strani http://logatec.si/vsebina/javno-naroilo-odvajanje-in-ienje-odpadne-vode-v-poreju-ljubljanice-1-sklop-kanalizacijski-sistem-v-obini-logatec.html. Predlagamo tudi ogled podtlačne postaje v industrijski coni Zapolje (za tiste ponudnike, ki si je še niso ogledali v okviru informativnega sestanka).
2. Tehnične karakteristike računalnika in pripadajoče opreme (kot npr. tiskalnik, sistem arhiviranja) so prepuščene ponudniku.
3. Programska oprema je prepuščena ponudniku. Zaželen je zgolj operacijski sistem Windows 7.
4. V jaških se zbira in vrednoti Status (odprtost/ zaprtost) ventila.
5. Spremljati je potrebno podtlak in višino odplak v podtlačni posodi, delovanje črpalk, pretok, odprtost glavnega ventila pri podtlačni posodi na centralnem računalniku tlačne postaje. Zagotovljeno mora biti avtomatsko arhiviranje podatkov.
6. Evidenca oz. Lista napak se vodi programsko in prikazuje na monitorju centralnega računalnika tlačne postaje. Omogočeno mora biti tudi tiskanje vseh podatkov.
7. Predviden sistem spremljanja predstavlja samostojno aplikacijo, dostopno preko spleta."
Na podlagi navedenega se Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru strinja z vlagateljem, da naročnik glede izvedbe monitoringa ni natančno določil tehničnih specifikacij na način, da bi bila zagotovljena enakopravnost ponudnikov in primerljivost njihovih ponudb. Kajti naročnik predmetno javno naročilo izvaja po rdeči knjigi FIDIC, ki opredeljuje pogoje gradbenih pogodb za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje naročnik, kar pomeni, da je opredelitev pogojev v domeni naročnika in ne ponudnikov, na kar v revizijskem zahtevku utemeljeno opozarja tudi vlagatelj. Zato je sporno, da je naročnik določitev vseh tehničnih karakteristik računalnika in pripadajoče opreme (kot je tiskalnik in sistem arhiviranja) prepustil v domeno ponudnikom. Zgodi se namreč lahko, da bodo ponudniki v svojih ponudbah ponudili različne produkte, ki medsebojno ne bodo primerljivi tako v tehničnem kot v cenovnem smislu, zato Državna revizijska komisija zavrača naročnikove navedbe, da je vse zahteve glede programske opreme podal že v odgovoru na ponudnikovo vprašanje dne 22.5.2012, objavljenem na Portalu javnih naročil. Prav tako po presoji Državne revizijske komisije ne vzdrži naročnikova trditev, da je tehnične specifikacije minimalno določil iz razloga, ker je zanj tudi pomembnost opreme minimalna. Če naročnik od ponudnikov zahteva vzpostavitev monitoring sistema je tudi po prepričanju Državne revizijske komisije, na podlagi drugega odstavka 37. člena ZJN-2, dolžan podati vsaj minimalne tehnične specifikacije, ki morajo biti oblikovane na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta naročila, česar pa za monitoring sistem v obravnavanem primeru ni mogoče ugotoviti. Ne samo, da naročnik ni določil tehnične karakteristike za računalniško opremo, prav tako ni določil programske opreme, saj je tudi slednja prepuščena izbiri ponudnika. Enako gre ugotoviti za izpisovanje liste napak. V primeru ko so za ponudnike karakteristike premalo razumljive in je v zvezi s tem naročniku postavljeno vprašanje, je naročnik v zvezi s tem na podlagi 81. člena ZJN-2 dolžan na ali preko Portala javnih naročil posredovati dodatna pojasnila. Vlagatelj v zvezi s tem upravičeno opozarja, da si naročnikove zahteve glede izpisovanja napak, če niso konkretizirane, vsak ponudnik razlaga drugače, kar ima za posledico neprimerljivost ponudb, saj naročnik še vedno ni pojasnil natančnost izpisovanja napak, zaradi česar posledično ni mogoča enakopravna obravnava ponudnikov. Enako gre zaključiti tudi glede naročnikovega odgovora o sistemu spremljanja. Naročnik je v zvezi s tem zgolj navedel, da mora predvideni sistem spremljanja predstavljati samostojno aplikacijo, dostopno preko spleta. Vlagatelj je prepričljivo pojasnil, da ne razume, kaj je to samostojna aplikacija, če ne bo povezave na upravljalčev centralni nadzorni sistem, glede katerega pa vlagatelj nima tehničnih podatkov, ker jih naročnik ni posredoval. Državna revizijska komisija sledi vlagateljevim navedbam, da zaradi pomanjkljivih tehničnih specifikaciji v obravnavanem primeru ne more pripraviti kvalitetne ponudbe, ki bi bila konkurenčna in primerljiva s ponudbami ostalih ponudnikov.
Upoštevaje navedeno je Državna revizijska komisija v konkretnem primeru presodila, da je naročnik kršil določbo drugega odstavka 37. člena ZJN-2, s tem ko ni določil podrobnejših tehničnih zahtev glede izvedbe sistema monitoringa za spremljanje delovanje sistema.
Ad) 6
V nadaljevanju vlagatelj trdi, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval keramične cevi po standardu EN-295, ki pa ne obstaja. Temu nasprotuje naročnik in pojasnjuje, da omenjeni standard obstaja in je razdeljen na devet delov, čemu je sledila tudi Državna revizijska komisija. Iz razpisne dokumentacije izhaja, da je naročnik pod postavko 1.23 in 1.24 Poglavja 4 Obrazca 4.2.2. Ponudbenega predračuna podal zahtevo: "Nabava, dobava in polaganje/montaža kameninastih cevi DN 200 mm (nosilnost 60KN/m) po EN 295 z EPDM spojko v zahtevanem padcu na pripravljeno peščeno posteljico (postavka 1.23) in Nabava, dobava in polaganje/montaža kameninastih cevi DN 250 mm (nosilnost 60KN/m) po EN 295 z EPDM spojko v zahtevanem padcu na pripravljeno peščeno posteljico." Naročnik je tako v razpisni dokumentaciji določil dobavo in montažo kameninastih cevi po standardu EN 295. Na podlagi tretjega odstavka 37. člena ZJN-2 se morajo tehnične specifikacije, ne glede na tehnična pravila, ki jih kot obvezna določajo predpisi, oblikovati: a) s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz Seznama opisov določenih tehničnih specifikacij, ter po prednostnem vrstnem redu, na slovenske standarde, ki prenašajo evropske standarde, evropska tehnična soglasja, skupne tehnične specifikacije, mednarodne standarde, druge tehnične referenčne sisteme, ki so jih določili evropski organi za standardizacijo, ali, če teh ni, na slovenske standarde, slovenska tehnična soglasja ali slovenske tehnične specifikacije, povezane z načrtovanjem, izračunom in izvedbo gradenj in uporabo blaga. V obravnavane primeru je naročnik prepričljivo pojasnil, da sporni standard EN 295 vsekakor obstaja, kar je razvidno tudi iz spletne strani http://www.kiip.bg/images/custom/Glazed_vitrified_clay_pipes_-_A_natural_solution(1).pdf. Gre za evropski standard, na katerega se je upoštevaje omenjeno določbo dopustno sklicevati, saj gre za standard, ki velja znotraj Evropske Unije. Slednjemu pritrjuje tudi Poročilo o preskusu keramičnih cevi Zavoda za gradbeništvo Slovenije, ki je testiralo ravno keramične cevi 300 DN 100 x 2000 standarda EN 295 in v povezavi s tem izdalo soglasje o skladnosti, kar zavrača vlagateljeve trditve, da omenjeni standard ne obstaja. Enako kot neutemeljene Državna revizijska komisija zavrača tudi vlagatelje trditve, da naročnik v konkretnem primeru ni določil tehnične specifikacije, da bi lahko vlagatelj ponudil ustrezen produkt. Vlagatelj namreč ni konkretiziral, kateri od tehničnih podatkov mu manjka za pripravo popolne ponudbe, kakor tudi ni v povezi s tem predložil nobenega dokaza, na podlagi česar bi lahko Državna revizijska komisija preverila utemeljenost vlagateljevih očitkov. Zgolj naročnikovo priznanje, da se je pri zgoraj navedenih tehničnih specifikacijah zmotil pri navedbi merske enote "kN/m", ker je namesto slednje navedel "KN/m", pa po presoji Državne revizijske komisije še ne dokazuje, da vlagatelj zaradi pomanjkljivih tehničnih podatkov zahtevanega blaga ni mogel ponuditi. Prav tako Državna revizijska komisija ni mogla slediti vlagateljevim očitkom, da ni podan podatek o togosti cevi, saj je ta naveden v zahtevanem standardu EN 295. Tako modul elastičnosti znaša 50.000 n/mm2, kar je prav tako mogoče videti tudi na navedeni spletni strani.
Upoštevaje navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljeve navedbe o pomanjkljivi razpisni dokumentaciji v obravnavanem delu revizijskega zahtevka zavrnila.
Ad) 7
Vlagatelj zatrjuje, da je razpisna dokumentacija nejasna. Vlagatelj se v dokazne namene sklicuje na naročnikove odgovore z dne 22.6.2012 ob 14.39 uri, objavljene na Portalu javnih naročil: "V4: V obrazcu 5.18 je navedeno, da stolpec pozicija - navaja oznako v poglavju 3 razpisne dokumentacije, kjer so navedene podrobnejše tehnične karakteristike ter zahteve materialov in opreme. Ugotoviti gre, da za postavko:
01.01 ni specifiran material iz katerega bi bilo mogoče razbrati nosilnost, trajnost, vodotesnost. Ugotavljamo, da je v poglavju 3 naveden material RFG in duktil (glej str. 231), naslov točke 01.01. v Obrazcu 5.18 pa omenja material RFG. Prav tako na v poglavju 11.1.6 na str. 176 ni navedena nosilnost cevi"
01.02 ni specifiranih profilov v poglavju 3. Ravno tako ni specificirana nosilnost, trajnost, vodotesnost kot to navajate na str. 233, prvi odstavek. Naprošamo vas, da ustrezno dopolnite razpisno dokumentacijio, da ne bi prišlo do neenakopravnega obravnavanja ponudnikov. 01.04 nimamo tehničnih karakteristik za priključek za odpadno sanitarno vodo. Prosimo za dopolnitev, da bomo sploh lahko vedeli kaj pravzaprav zahtevate.
02.04. ni specifiranih profilov v poglavju 3. Ravno tako ni specificirana nosilnost, trajnost, vodotesnost kot to navajate na str. 250, prvi odstavek. Naprošamo vas, da ustrezno dopolnite razpisno dokumentacijio, da ne bi prišlo do neenakopravnega obravnavanja ponudnikov. 02.06. ni dovolj podatkov. Prosimo vas, da natančneje opišete kakšen keramični fazonski odcep imate v mislih (premer, kot odcepa, način spajanja itd.)
02.07. ni dovolj podatkov. Prosimo vas, da natančneje opišete kakšno keramičnio koleno imate v mislih (premer, kot kolena, način spajanja, radij kolena itd.)
03.01. ni nobenega podatka. Zanima nas količina proizvedene energije, ki jo mora imeti zahtevani agregat, material iz katerega je izdelan itd.
03.05. ni nobenih podatkov. Naprošamo vas, da nam posredujete osnovne tehnične karakteristike za kamniti elektro grelnik. Hkrati vas naproašmo, da ustrezno podaljšate rok, ker gre očitno za velike tehnične nedoslednosti pri projektiranju, da bi lahko izdelali korektno ponudbo.
O4: Pojasnila na vaše vprašanje oz. pod-vprašanja v enakem zaporedju:
01.01 Zahtevana je specifikacija kot je navedeno v ponudbenem predračunu.
01.02 Zahtevana je specifikacija kot je navedeno v ponudbenem predračunu.
1.04 Detajl je ponudnikom na voljo na spletni strani: http://logatec.si/vsebina/javno-naroilo-odvajanje-in-ienje-odpadne-vode-v-poreju-ljubljanice-1-sklop-kanalizacijski-sistem-v-obini-logatec.html , specifikacije so navedene v ponudbenem predračunu.
2.04 Zahtevana je specifikacija kot je navedeno v ponudbenem predračunu.
02.06 Detajl je ponudnikom na voljo na spletni strani: http://logatec.si/vsebina/javno-naroilo-odvajanje-in-ienje-odpadne-vode-v-poreju-ljubljanice-1-sklop-kanalizacijski-sistem-v-obini-logatec.html , specifikacije so navedene v ponudbenem predračunu. 02.07 Detajl je ponudnikom na voljo na spletni strani http://logatec.si/vsebina/javno-naroilo-odvajanje-in-ienje-odpadne-vode-v-poreju-ljubljanice-1-sklop-kanalizacijski-sistem-v-obini-logatec.html, specifikacije so navedene v ponudbenem predračunu.
03.01 Agregat moči 80 kVA; material prepuščen ponudniku (specifikacija v ponudbenem predračunu postavka 3.2.1).
03.05 Električna grelna plošča 50/40/3cm - P=0,4kW in 120/60/3cm - P=1,4kW (specifikacija v ponudbenem predračunu, postavki 2.7.30 in 2.7.31)."
Pri tem se vlagatelj, glede na navedene naročnikove odgovore pod postavkami 01.01 in 01.02, sklicuje na revizijske navedbe o kanalizacijskih ceveh RFG in navaja, da je naveden naročnikov odgovor pavšalen in si z njim ne more pomagati.
Državna revizijska komisija takšnih vlagateljevih očitkov ne more presojati. Vlagatelj namreč v konkretnem primeru ni pojasnil v čem je naročnikov odgovor nezadosten, oz. ni konkretiziral v čem je naročnikovo ravnanje protipravno. Na podlagi 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN smiselno uporabljajo v postopkih revizije oddaje javnih naročil, je na vlagatelju dolžnost, da za v revizijskem zahtevku navedena dejstva, predloži dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo, Državna revizijska komisija pa lahko na podlagi navedenih dejstev in dokazov preveri utemeljenost vlagateljevih navedb. Ker vlagatelj kršitev ni konkretiziral, jih Državna revizijska komisija tudi ne more preveriti, zaradi česar je vlagateljeve očitke zavrnila. Prav tako Državna revizijska komisija zavrača vlagateljeve očitke o pomanjkljivih tehničnih specifikacijah pod postavko 03.01 Mobilni agregat za proizvodnjo el. energije Poglavja 5. Naročnik je v predračunu Obrazec 4.2.3. za omenjeno postavko določil: "Diesel elektro agregat moči 80 kVA, vključno s krmilno-energetsko omaro za avtomatski vklop", medtem ko vlagatelj trdi, da na podlagi takšnega opisa ne more ponuditi ustrezne variante. Ker vlagatelj ni konkretiziral in dokazal, kateri podatki mu manjkajo za pripravo popolne ponudbe oz. v čem je protipravnost naročnikovega ravnanja, je Državna revizijska komisija vlagateljeve navedbe prav tako zavrnila.
Glede naročnikovega pojasnila v povezavi s postavko 1.04 vlagatelj opozarja na nezadostnost naročnikovega pojasnila, ker ta, kljub postavljenim vprašanjem, ni odpravil nejasnosti v razpisni dokumentaciji. Naročnik se je v pojasnilih na vlagateljevo vprašanje skliceval na skico na spletni strani http://logatec.si/vsebina/javno-naroilo-odvajanje-in-ienje-odpadne-vode-v-poreju-ljubljanice-1-sklop-kanalizacijski-sistem-v-obini-logatec.html in ponudbeni predračun. Vlagatelj trdi, da iz specifikacij ponudbenega predračuna izhaja zahteva po dobavi in montaži keramičnih cevi, naročnik pa poleg teh navaja PEHD plastične cevi.
Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik pod postavko 1.04 Obrazca 5.18 Poglavja 5 določil Priključek za odpadne sanitarne vode, brez opisa karakteristik. Naročnik je karakteristike opisal pod postavko 2.1 Ponudbenega predračuna Obrazca 4.2.3, in sicer: "Izdelava odcepov za hišne priključke na proj. kanal, odcepi iz keramičnih (PEHD) DN150 (160), skupaj z izkopom pod kotom 60 stopinj, nabavo in položitvijo keramičnih (PEHD) cevi, zasipom po končanih delih, vzpostavitvijo v prvotno stanje, ter dobavo in montažo polipropilen jaška DN 500 mm s pokrovom. Dolžina odcepa cca 6,0 m.
Ostali del priključka obdelan v sklopu projekta hišnega priključka (ni predmet razpisa)."
Državna revizijska komisija je sledila naročnikovemu pojasnilu, da je v razpisni dokumentaciji navedel oba materiala, keramiko in PEHD oz. plastiko, z namenom, da je oba mogoče uporabiti. Toda naročnik bi moral po presoji Državne revizijske komisije slednje ponudnikom tudi pojasniti, zlasti glede na dejstvo, da je bilo prav v zvezi s tem s strani ponudnikov postavljeno vprašanje. Enako gre ugotoviti glede vlagateljevih očitkov o naročnikovi zahtevi: "Ostali del priključka obdelan v sklopu projekta hišnega priključka (ni predmet razpisa)". Vlagatelju namreč ni jasno kateri del ni predmet razpisa.
Državna revizijska komisija pri presoji vlagateljevih očitkov, ni mogla slediti naročnikovemu pojasnilu, da ne razume, kaj vlagatelju ni bilo jasno. Naročnik je tisti, ki mora pripraviti jasno in nedvoumno razpisno dokumentacijo, ki vnaša dvomov in različnih interpretacij in ravno preko instituta pojasnil ima naročnik možnost, da takšne nejasnosti odpravi. Naročniku so bile v zvezi s tehničnimi specifikaciji posredovane pripombe, da so te pomanjkljive in naročnik je bil na podlagi 81. člena ZJN-2 takšna pojasnila dolžan tudi podati, česar pa v obravnavanem primeru ni storil. V nadaljevanju vlagatelj tudi opozarja na razliko med risbo in razpisno dokumentacijo. Tako je po vlagateljevih navedbah na risbi naslikan kot 45 stopinj, v popisu predračuna pa je naveden kot 60 stopinj. Naročnik takšnim vlagateljevim očitkom ugovarja in pojasnjuje, da kot 45 stopinj predstavlja kot izkopa, medtem ko gre pri kotu 60 stopinj za kot priključka. Državna revizijska komisija je v celoti sledila naročnikovemu pojasnilu in slednje preverila tudi z vpogledom skice.
Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da pod postavko 02.06 in 02.07 tehnične specifikacije niso dovolj določene, čemur nasprotuje naročnik in se sklicuje na skico, objavljeno na spletni strani http://logatec.si/vsebina/javno-naroilo-odvajanje-in-ienje-odpadne-vode-v-poreju-ljubljanice-1-sklop-kanalizacijski-sistem-v-obini-logatec.html.
Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik obe zahtevi pod omenjenima postavkama navedel v Obrazcu 5.18 Poglavja 5 in pri tem določil: "Keramični fazonski montažni odcep 200/150" pod postavko 02.06 in "Keramično fazonsko montažno koleno L-150-45°" pod postavko 02.07, pri tem ostalih karakteristik ni navedel. Teh ni navedel niti v ponudbenem predračunu, čeprav se naročnik v odgovoru, objavljenem na Portalu javnih naročil, nanj sklicuje.
Državna revizijska komisija naročniku pritrjuje, da je nekaj karakteristik zagotovo mogoče razbrati iz skice, na katero se sklicuje, vendar je pri tem potrebno poudariti, da če je bilo naročniku v povezavi s tem postavljeno vprašanje, je bil po presoji Državne revizijske komisije dolžan nanj odgovoriti in pojasniti, kje se preostale manjkajoče karakteristike nahajajo. Glede na to, da se ne nahajajo niti v ponudbenem predračunu, čeprav se naročnik nanj v odgovoru, objavljenem na Portalu javnih naročil, sklicuje, je Državna revizijska komisija v celoti sledila vlagateljevim trditvam, da naročnik v konkretnem primeru tehničnih specifikacij ni dovolj natančno določil, s čimer je kršil določbo drugega odstavka 37. člena ZJN-2. Naročnik se je namreč skliceval na vir, v katerem se zahtevani podatki ne nahajajo, oz. slednjega naročnik ni dokazal.
Vlagatelj ugovarja tudi nejasnosti razpisne dokumentacije glede postavke 03.05 Kamniti elektro grelnik in trdi, da se opis iz ponudbenega predračuna ne ujema s Poglavjem 3, kjer so tehnične specifikacije opisane. Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotavlja, da je bilo glede omenjene nejasnosti s strani ponudnikov naročniku postavljeno vprašanje, na katerega je naročnik tudi odgovoril. Naročnik je na Portalu javnih naročil pojasnil: "Električna grelna plošča 50/40/3cm - P=0,4kW in 120/60/3cm - P=1,4kW (specifikacija v ponudbenem predračunu, postavki 2.7.30 in 2.7.31", kar je na podlagi drugega odstavka 71. člena ZJN-2 postalo sestavni del razpisne dokumentacije. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija zavrača vlagateljeve očitke o neskladnosti razpisne dokumentacije, kajti tudi v primeru, če bi ta obstajala, jo je naročnik z omenjenim pojasnilom odpravil, zato gre vlagateljeve navedbe zavrniti.
Ad) 8
V nadaljevanju vlagatelj naročniku očita, da je ravnal v nasprotju z določbo a) točke drugega odstavka 45. člena ZJN-2, s tem, ko je referenčni pogoj iz petih let razširil na deset let in v nasprotju z zakonom razširil krog ponudnikov, ki lahko oddajo popolno ponudbo. ZJN-2 po vlagateljevih navedbah določa, da lahko referenčno obdobje traja 5 let, zato ga naročnik ne more podaljševati. Državna revizijska v zvezi z navedenimi vlagateljevimi očitki ugotavlja, da jih je vlagatelj z vlogo Opredelitev do navedb naročnika z dne 29.6.2012 umaknil, s čimer je umaknil tudi pravovarstveni zahtevek po spremembi razpisne dokumentacije v navedenem delu, zato ga Državna revizijska komisija, upoštevaje določbo tretjega odstavka 18. člena ZPVPJN, v nadaljevanju ni meritorno presojala.
Na podlagi vsega navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelju potrebno pritrditi, da je naročnik z nejasno in pomanjkljivo razpisno dokumentacijo na več mestih v obravnavanem primeru dopustil možnost več različnih interpretacij, kar ima lahko za posledico tudi neprimerljivost ponudb. Tudi po oceni Državne revizijske komisije je naročnik s takšnim ravnanjem kršil določbo drugega odstavka 37. člena ZJN-2, zaradi česar je bilo potrebno vlagateljevemu zahtevku ugoditi.
Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da pri pripravi razpisne dokumentacije upošteva ugotovljene kršitve in odpravi ugotovljene pomanjkljivosti.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.
Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, in sicer za sestavo revizijskega zahtevka v višini 1.400,00 EUR, stroški po tar. št. 6002 v višini 20,00 EUR, vse povečano za 20 % DDV in takso v višini 1.500,00 EUR. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, 3. odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, mora naročnik vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.
Državna revizijska komisija, na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, je vlagatelju kot potrebne stroške priznala plačilo takse v višini 1.500,00 EUR, stroške za pripravo revizijskega zahtevka 800,00 EUR in 20,00 EUR za izdatke, povečano za 20 % DDV, v skupni višini 2.484,00 EUR.
Glede na dosežen uspeh je Državna revizijska komisija ocenila, da je vlagatelj v obravnavanem primeru upravičen do povračila stroškov v višini 2.484,00 EUR. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena
V Ljubljani, dne 20.8.2012
Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija
Članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Občina Logatec, Tržaška cesta 50a, Logatec,
- Odvetniška družba Križanec & Potočnik o.p., d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana,
- arhiv - tu.