018-206/2012 Kemijski inštitut Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata in mag. Maje Bilbija ter mag. Nataše Jeršič kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "HR TEM mikroskop s CS korektorjem in dodatnimi analitskimi metodami" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik FEI EUROPE B.V, Achtseweg Noord 5, PO Box 800066, KA Eindhoven, Nizozemska, ki ga zastopa Avbreht, Zajc in partnerji, odvetniška družba, o.p., d.o.o., šestova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje skupnih naročnikov Kemijski inštitut Ljubljana, Hajdrihova ulica 19, Ljubljana in Center odličnosti nizkoogljične tehnologije, Hajdrihova ulica 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 10. 8. 2012

odločila:

1. Vlagateljev primarni predlog, kot je razviden iz njegovega zahtevka za revizijo z dne 21. 6. 2012, da se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji naročila z dne 11. 6. 2012, se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljev podrejeni predlog, kot je razviden iz njegovega zahtevka za revizijo z dne 21. 6. 2012, da se razveljavi celoten postopek oddaje javnega naročila "HR TEM mikroskop s CS korektorjem in dodatnimi analitskimi metodami", se zavrne kot neutemeljen.

3. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva, se zavrne kot neutemeljena.

4. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 5. 3. 2012 sprejel sklep o določitvi skupnega javnega naročanja, iz katerega je razvidno, da je Center odličnosti nizkoogljične tehnologije pooblastil Kemijski inštitut Ljubljana za vodenje in izvajanje predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 17. 4. 2012 objavil na portalu javnih naročil, pod št. objave JN4137/2012, dne 21. 4. 2012 pa še v Uradnem listu EU, pod št. objave 2012/S 78-128315. Dne 11. 6. 2012 je naročnik pod št. JN01/2012-KI sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, in sicer da se kot najugodnejšo izbere ponudbo ponudnika JEOL (EUROPE) S.A.S., Espace Claude Monet 1, Alle de Giverny, Croissy - Sur - Seine, Francija (v nadaljevanju: izbrani ponudnik) ter da se vlagateljevo ponudbo izloči kot nepopolno.

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj z vlogo z dne 21. 6. 2012 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da bi moral naročnik njegovo ponudbo označiti za popolno in jo izbrati kot najugodnejšo. Vlagatelj se v nadaljevanju opredeljuje do posameznih razlogov za izločitev njegove ponudbe:

1. Naročnik je vlagateljevo ponudbo izločil, ker glede vzdrževanja ne vključuje vseh določil, ki izhajajo iz vzorca vzdrževalne pogodbe na obrazcu 3.2. Vlagatelj navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji določil obligatorno vsebino ponudbe, med katerimi pa ni pogodbe na obrazcu 3.2. To sicer priznava tudi naročnik, ki navaja, da so ponudniki lahko predložili pogodbo o vzdrževanju na lastnem obrazcu, vendar pa so pri vsebini pogodbe vezani na pravila razpisne dokumentacije. Naročnik poskuša po mnenju vlagatelja razpisno dokumentacijo razlagati na način, da so ponudniki lahko predložili svoj predlog vzdrževalne pogodbe, a so bili pri tem dolžni izhajati iz vsebine obrazca 3.2. Vlagatelj navaja, da pomeni takšna interpretacija naknadno spreminjanje določb razpisne dokumentacije, saj v njej ni določbe, da morajo ponudniki upoštevati zahteve iz obrazca 3.2. Zahteve glede vzdrževanja je naročnik določil v obrazcu 4.1 Tehnična dokumentacija, vlagatelj pa je izpolnjevanje teh zahtev potrdil z njegovim podpisom. Če je bilo naročniku kaj sporno, bi moral vlagatelja pozvati k pojasnilom. S podpisom obrazca 4.1 je vlagatelj potrdil, da njegova ponudba vključuje vse zahteve, povezane z vzdrževanjem, ki so kot obligatorne opredeljene v razpisni dokumentaciji. Po mnenju vlagatelja so zato navedbe naročnika, da vlagatelj v vzdrževalni pogodbi ni upošteval zahtev iz obrazca 3.2, ki se nanašajo na izredno vzdrževanje, rok za odpravo napak, pogodbeno kazen, spreminjanje cene itd., nerelevantne in predstavljajo spreminjanje in zaostrovanje naročnikovih zahtev. Vse, kar našteva naročnik, je vsebina, ki sicer izhaja iz določil vzorca vzdrževalne pogodbe na obrazcu 3.2, ki pa je lahko le fakultativen in informativen predlog naročnika. Obligatorne zahteve so navedene v obrazcu 4.1, vsebine obrazca 3.2 pa ni mogoče obravnavati drugače kot informativne oz. fakultativne, ki se uskladi na podlagi izbrane opreme in v skladu z dejanskimi potrebami vzdrževanja lastne opreme. Takšna praksa je na področju raziskovalne opreme tudi sicer običajna, saj se storitev vzdrževanja veže na dobavljeno opremo, obseg vzdrževanja pa je odvisen od posamične naprave. Na to ne more vplivati izjava iz obrazca 6.2, ki je abstraktna in ne more predstavljati podlage za izločitev ponudbe. Vlagatelj je z izjavo 6.2 izrazil sprejemanje obligatornih delov razpisne dokumentacije, ni pa sprejemljivo, da bi se ta izjava razširila tudi na dele, ki za ponudnika niso bili obvezni. Če bi naročnik želel, da se ponudniki v izjavi na obrazcu 6.2 strinjajo tudi z vzorci pogodb na obrazcih 3.1. in 3.2, bi to moral izrecno zapisati. Naročnik je s tako razlago razpisne dokumentacije vlagatelju odvzel pravico do pravnega varstva, saj o vsebini fakultativnega obrazca 3.2 sploh še ni razmislil, ker je štel, da ni obligatorni del ponudbe. Vlagatelj poudarja, da naročnik nikjer v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da morajo ponudniki predložiti vzdrževalno pogodbo (bodisi na obrazcu 3.2 bodisi na lastnem obrazcu), niti ni določil obligatornih zahtev glede posameznih določil vzdrževalne pogodbe, zato njegove ponudbe naročnik ne bi smel izločiti kot nepopolne.
2. Eden izmed razlogov za izločitev vlagateljeve ponudbe je tudi dejstvo, da je v obrazcih 5.1 in 6.1.2 podal ceno 70.000 EUR namesto skupne ponudbene za 9 letno vzdrževanje. Po mnenju vlagatelja je to dejstvo nerelevantno, saj nikjer v razpisni dokumentaciji ni navodila, da bi morala biti cena podana kot skupna cena za 9 letno obdobje. Četudi bi takšno navodilo obstajalo, bi šlo le za računsko pomanjkljivost, saj ima naročnik vse podatke, da letno vrednost preračuna na 9 letno obdobje.
3. Glede vključitve vseh stroškov vzdrževanja in povečanja cene za 3 % vlagatelj navaja, da gre za določila iz vzorca pogodbe o vzdrževanju, ki pa ni dokument, ki bi ga bili ponudniki dolžni upoštevati, zato morebitno neskladje med ponudbo in obrazcem 3.2 ne more biti razlog za izločitev ponudbe.
4. Po mnenju vlagatelja razlog za izločitev tudi ne more biti možnost nadgradnje sistema z enoto Gatan GIF Quantum, saj je vlagatelj to možnost ponudil kot opcijo, za katero se lahko naročnik odloči ali pa ne, neodvisno od tega postopka in ne da bi s tem pogojeval dobavo naprave. Vlagatelj je prepričan, da tudi v ponudbi izbranega ponudnika obstajajo različne nadgradnje, pa naročnik tega ne izpostavlja kot problem. Vlagatelju vpogled v ponudbo izbranega ponudnika ni bil omogočen v celoti, iz kazala ponudbe pa je razvidno, da je tudi izbrani ponudnik naročniku ponudil dodatne opcije, kar naj preveri Državna revizijska komisija.
5. Vlagatelj zatrjuje, da je bančno garancijo za resnost ponudbe predložil v skladu z določili razpisne dokumentacije. V razpisni dokumentaciji ni bila zahtevana popolna identičnost predložene garancije z vzorcem, z vidika izdane garancije pa je bistvena zaveza banke, da bo garancijo unovčila. Vlagateljeva bančna garancija je unovčljiva, saj zavezuje banko, da mora, če prejme zahtevek, znesek iz garancije na prvi poziv in brez ugovorov plačati. Razlogi za unovčenje bodo nastopili za oba naročnika skupaj, ne pa le za enega izmed njiju, pri čemer ni pomembno, kateri od njiju bo garancijo dejansko unovčil. Nenavedba Centra odličnosti nizkoogljične tehnologije v bančni garanciji ne omejuje naročnika pri unovčenju garancije, temveč ravno nasprotno: ker je naročnik predvidel, da sta kot upravičenca kumulativno navedena oba skupna naročnika, bi lahko bančno garancijo unovčila le oba skupaj, kar pomeni, da Center odličnosti nizkoogljične tehnologije tudi v primeru navedbe obeh upravičencev ne bi pridobil samostojne pravice do unovčitve garancije. Ker je v vlagateljevi garanciji naveden upravičenec, ki je eden izmed naročnikov in je tudi pooblaščen za vodenje postopke, in ker je garancija unovčljiva, hkrati pa ni nobene razlike v kvaliteti, če je naveden le eden izmed upravičencev, vlagatelj navaja, da bi bilo treba očitano pomanjkljivost v bančni garanciji obravnavati le kot nebistveno pomanjkljivost. Po mnenju vlagatelja tudi ne drži naročnikova navedba, da je vloga Centra odličnosti nizkoogljične tehnologije ključna in da bi zato moral biti naveden kot upravičenec v garanciji, saj takšno razmerje ne izhaja iz določb razpisne dokumentacije.
6. Pomanjkljivosti v zvezi z referencami so lahko le formalne nepopolnosti, kar ugotavlja tudi sam naročnik, zato ta razlog ne more biti podlaga za izločitev ponudbe.
7. Vlagatelj navaja, da mu ni bil omogočen vpogled v celotno ponudbo izbranega ponudnika, vendar pa je iz kazala razvidno, kateri dokumenti so v ponudbi, iz naslovov dokumentov pa je mogoče sklepati, da izbrani ponudnik ponuja določene opcije in ugodnosti. Poleg tega si izbrani ponudnik očitno pridržuje pravico, da vsi stroški niso vključeni v ponudbeno ceno ter da ima poleg podpisane pogodbe iz vzorca 3.2 tudi svoje predloge v zvezi z vzdrževalno pogodbo. Vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija v skladu z načelom enakopravne obravnave ponudnikov vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika in preveri, ali je tudi izbrani ponudnik kot eno izmed možnosti ponudil dodatno opremo oz. nadgradnjo za ponujeno napravo in ali si je tudi izbrani ponudnik pridržal pravico, da v ponudbeno ceno dobave niso vključeni vsi stroški. Poleg tega naj Državna revizijska komisija preveri, ali si je izbrani ponudnik pridržal pravico, da v ponudbeno ceno vzdrževanja niso vključeni vsi stroški in ali so je pridržal kakšno pravico, ki je v nasprotju s tem, kar je zahtevano v obrazcu 3.2.

Na podlagi navedenega vlagatelj primarno predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila z dne 11. 6. 2012, podrejeno pa razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 2. 7. 2012 izjasnil o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo. V vlogi navaja, da ima vlagateljeva ponudba tudi druge nepravilnosti, in sicer v delu, ki se nanaša na ponudbeno ceno, ter v delu, ki se nanaša na tehnično dokumentacijo. Po mnenju izbranega ponudnika je vlagatelj predložil variantno oz. opcijsko ponudbo, ki je bila v razpisni dokumentaciji prepovedana, poleg tega pa je predložil tudi neustrezno bančno garancijo za resnost ponudbe. Izbrani ponudnik tudi meni, da vlagateljeva vzdrževalna pogodba ni v skladu z določbami razpisne dokumentacije. V zvezi s svojo ponudbo izbrani ponudnik navaja, da naročniku ni ponudil variantne ponudbe, temveč je predložil obvezno dokazilo, kot je bilo zahtevano v točki 4.1, in ga poimenoval Anex 1. Izbrani ponudnik predlaga, da se zahtevek za revizijo zavrne, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, ki jih je imel s pripravo vloge

Naročnik je dne 5. 7. 2012 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi se naročnik opredeljuje do posameznih revizijskih navedb:

1. Naročnik vlagateljeve ponudbe ni izločil zato, ker vzdrževalna pogodba ni bila pripravljena na obrazcu 3.2, temveč zato, ker je v svojo vzdrževalno pogodbo vključil pogojevanja glede vzdrževanja ponujene naprave, ki so v nasprotju z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Naročnik glede na določila razpisne dokumentacije dopušča, da so ponudniki vzdrževalno pogodbo predložili na lastnem obrazcu, vendar pa ne sprejema vlagateljeve interpretacije, da ta ni bila zahtevana. Razlaga, da ponudnike zavezujejo le obrazci, ki so eksplicitno navedeni kot sestavni del ponudbe, je v nasprotju z logično razlago in principi javnega naročanja. Za ponudnike je zavezujoča celotna razpisna dokumentacija, kar izhaja tako iz Povabila k oddaji ponudbe kot tudi iz ostalih delov razpisne dokumentacije. Ni mogoče sprejeti vlagateljeve argumentacije, da so zanj zavezujoči le tisti deli razpisne dokumentacije, ki so hkrati del ponudbene dokumentacije, ostali deli pa naj bi bili povsem nerelevantni. To bi pomenilo, da za ponudnika niso zavezujoča praktično celotna navodila, ki vključujejo bistvene in obligatorne elemente. Četudi bi bilo mogoče sprejeti stališče, da obrazec 3.2 ni obvezna sestavina ponudbe, ni mogoče trditi, da vzorec pogodbe o vzdrževanju ni sestavni del razpisne dokumentacije. Ker je vlagatelj v ponudbo predložil lasten vzorec vzdrževalne pogodbe, to pomeni, da je vlagatelj upošteval zahtevo, da predmet naročila vključuje tudi vzdrževanje dobavljene opreme ter da je treba v okviru ponudbe predložiti tudi vzdrževalno pogodbo. Vzorec pogodbe o dobavi v 1. členu navaja tudi pogodbo za vzdrževanje, kar pomeni, da je slednja sestavni del prve. Vse navedeno po mnenju naročnika pomeni, da je bil vlagatelj dolžan upoštevati vsebino vzorca vzdrževalne pogodbe. Vlagateljeva vzdrževalna pogodba v posameznih elementih bistveno in nedopustno odstopa od zahtev iz razpisne dokumentacije. Predvsem gre za odstopanja glede vzdrževanja 2 krat letno, opredelitve izrednega vzdrževanja, nedoločitve roka za odpravo napak, določila glede pogodbene kazni, če napaka ni odpravljena v roku 30 dni, cene vzdrževanja in možnosti spreminjanja cene. Naročnik je v razpisni dokumentaciji podal jasne zahteve glede predmeta, zato je vlagateljevo navajanje, da je vzdrževalno pogodbo štel za informativno in da bo ta predmet uskladitve, ko bo znano, kakšna oprema je ponujena, nerazumljivo. Naročnik je določil enake pogoje vzdrževanja za vse vrste mikroskopov, ki izpolnjujejo tehnične zahteve, in je v okviru predmeta naročila vključil tudi devetletno vzdrževanje, ki hkrati predstavlja pogodbeno vrednost. Vzdrževalna pogodba je del razpisne dokumentacije in tudi sestavni del pogodbe o dobavi, zato vlagateljeva ponudba, katere vzdrževalna pogodba odstopa od zahtev razpisne dokumentacije, ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila.
2. Glede cene vzdrževanja naročnik navaja, da je obdobje vzdrževanja nesporno 9 let in da je v razpisni dokumentaciji zahteval, da morajo ponuditi ceno za celotno vzdrževalno obdobje. Te zahteve vlagatelj pri podaji ponudbene cene v obrazcu ponudbenega predračuna ni upošteval. Vlagatelj je podal ponudbeno ceno za vzdrževanje v višini 70.000 EUR, pri čemer je iz ponudbe razvidno, da gre za letno ceno. Vlagatelj je v pogodbi podal tudi dodatna pojasnila in napotke, ki nakazujejo možnost izračuna cene za devetletno obdobje. Ob tem je navedel, da je ponudbena cena oblikovana na letni osnovi za leto 2012, čeprav se vzdrževanje po določbah razpisne dokumentacije začne leta 2014, hkrati pa si je pridržal možnost revalorizacije. Ponudba vlagatelja tako vsebuje nedoločljiv način končnega izračuna za devetletno obdobje in hkrati vsebuje vsakoletno povečanje prvotne cene, kar pomeni, da ta, v nasprotju z določili razpisne dokumentacije, ne vključuje vseh morebitnih podražitev ali inflacijskih gibanj do izteka pogodbenega roka, prav tako pa ni znano, ali je vključena revalorizacija. Naročnik zato poudarja, da cena ni problematična le zato, ker je podana za eno leto, temveč zato, ker vsebuje elemente prilagajanja in povišanja, ki so nedoločljivi in hkrati v razpisni dokumentaciji nedovoljeni. Zato po mnenju naročnika tudi ne more iti le za računsko napako
3. Glede možnosti nadgradnje sistema z enoto Gatan GIF Quantum naročnik navaja, da opcijskih ponudb ni dovolil. Vlagatelj je ponudbeno ceno za to enoto vnesel v vzdrževalno pogodbo in bi se naročnik s podpisom te pogodbe zavezal k vzdrževanju točno določene enote, če bi se izkazala potreba po njej, kar pa ni predmet tega javnega naročila. V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da naj bi tudi izbrani ponudnik ponujal najrazličnejše dodatne ugodnosti in predloge za kasnejši nakup, naročnik navaja, da je izbrani ponudnik v ponudbo predložil podpisano pogodbo o vzdrževanju na obrazcu 3.2. V ponudbo je sicer priložil dopis z dne 21. 5. 2012 (Additional Bonus), ki je po vsebini ponudba za brezplačno uporabo dodatne opreme, ki pa naročnika v ničemer ne zavezuje. Izbrani ponudnik je torej v ponudbo priložil pogodbo o vzdrževanju, ki v celoti ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije, in je ne zaostruje z vsebino, ki bi naročnika zavezovala k vzdrževanju nadgradnje sistema po že določeni ceni. Naročnik ob tem pojasnjuje, da je v razpisni dokumentaciji predvidel seznam potrošnega materiala, ki je izključen iz vzdrževalne pogodbe, skupaj s pripadajočimi cenami. Izbrani ponudnik je v prilogi Annex 1 sledil navedeni določbi in navedel seznam in pripadajoče cene izključenega materiala, zato naročnik zavrača navedbo, da naj bi iz Annex 1 izhajalo dodatno zavezovanje k sprejemu opreme, ki z razpisno dokumentaciji ni bila zahtevana. V prilogi Annex 3 je izbrani ponudnik predložil lastne splošne pogoje, ki pa naročnika v ničemer ne zavezujejo. V obrazcu 3.2, ki ga je izbrani ponudnik izpolnil, podpisal in žigosal, so določene vse bistvene sestavine pogodbenega razmerja. Ker se morata naročnik in izbrani ponudnik ravnati po pravilih o izvedbi javnega naročila, je vsakršno spreminjanje obveznosti in pravic strank pogodbenega razmerja nedopustno. Glede na to, da pravila splošnih pogojev dopolnjujejo posebne dogovore med pogodbenikoma, njihova uporaba v konkretnem primeru ni možna, saj naročnik ne sme privoliti v njihovo uporabo. Ker vzorec pogodbe o vzdrževanju ne predvideva splošnih pogojev, naročnik ugotavlja, da gre le za odvečen dokument, ki ga v ničemer ne zavezuje. Priloge izbranega ponudnika so bile torej bodisi zahtevane v razpisni dokumentaciji bodisi so dodatne priloge, ki naročnika ne zavezujejo, nasprotno od vlagateljeve ponudbe, katere sestavni del pogodbe o vzdrževanju je zaveza naročnika, da vlagatelju plačuje nadgradnjo, ki ni bila predmet javnega naročila.
4. Naročnik je v zvezi z bančno garancijo za resnost ponudbe določil, da bo izločil ponudbo, če ta ne bo skladna z vzorcem garancije za resnost ponudbe. Kot upravičenca garancije sta bila v vzorcu določena oba naročnika, vlagatelj pa je predložil garancijo, ki se glasi le na enega. Po mnenju naročnika je določitev garancijskih upravičencev bistvena določba, zato izpustitev upravičenca predstavlja vsebinsko nepravilnost garancije. Odsotnost navedbe enega upravičenca temu onemogoča unovčenje finančnega zavarovanja.
5. Glede referenčnih potrdil naročnik navaja, da je te pomanjkljivosti že v odločitvi o oddaji naročila označil za formalno nepopolnost, vendar jih ni odpravljal, saj je vlagateljevo ponudbo izločil zaradi drugih nepravilnosti.

Naročnik je z vlogo z dne 6.7.2012 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 11. 7. 2012 opredelil do navedb naročnika v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V vlogi navaja, da vztraja pri vseh revizijskih navedbah, ki jih dodatno pojasnjuje in se opredeljuje do naročnikovih navedb.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo ocenil kot nepopolno in jo izločil iz postopka oddaje javnega naročila. Naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2). Ta določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje posameznih zahtev iz razpisne dokumentacije ali pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, je nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, pa neprimerna (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in jo mora naročnik označiti za nepopolno ter jo izločiti iz postopka. Po drugi strani ponudbe, ki ji ni mogoče očitati neizpolnjevanja posameznih zahtev ali pogojev iz razpisne dokumentacije (in tudi ne kakšnih drugih pomanjkljivosti) in iz vsebine katere posledično izhaja zmožnost ponudnika, da bo izvedel javno naročilo v zahtevani kvaliteti in obsegu, naročnik ne sme označiti za nepopolno, pač pa jo mora uvrstiti v ocenjevanje in jo oceniti v skladu z vnaprej določenimi merili.

Kot je razvidno iz odločitve o oddaji naročila, je naročnik vlagateljevo ponudbo ocenil kot nepopolno zaradi naslednjih ugotovitev: 1) vsebina vlagateljeve vzdrževalne pogodbe naj bi odstopala od zahtev iz razpisne dokumentacije, 2) cena za vzdrževanje naj bi bila oblikovana v nasprotju z zahtevami iz razpisne dokumentacije in 3) vlagateljeva bančna garancija za resnost ponudbe naj bi v nasprotju z vzorcem garancije vsebovala le enega upravičenca namesto dveh.

Državna revizijska komisija je uvodoma obravnavala revizijske navedbe, ki se nanašajo na prvi izločitveni razlog, in sicer na vzdrževalno pogodbo. Glede na obrazložitev odločitve o oddaji in revizijske navedbe je v tem delu treba odgovoriti na naslednja vprašanja: 1) ali je bila predložitev pogodbe o vzdrževanju v ponudbi vlagateljeva dolžnost, 2) ali je bil vlagatelj pogodbo o vzdrževanju dolžan predložiti na obrazcu 3.2 in 3) ali je bila vsebina pogodbe o vzdrževanju, kot je razvidna iz obrazca 3.2, za ponudnike zavezujoča.

Naročnik je zahteve glede vsebine ponudbene dokumentacije določil v točki 2.19 razpisne dokumentacije, kjer je določil:

"Prijavno dokumentacijo sestavljajo spodaj našteti dokumenti, ki morajo po vsebini in obliki ustrezati obrazcem in drugim navodilom iz razpisne dokumentacije, torej mora biti prijava izdelana v skladu z zahtevami naročnika, podpisana in žigosana, kjer je to označeno.

Navedeni dokumenti morajo biti izpolnjeni, kot to zahtevajo navodila obrazca ali to iz njihovega besedila izhaja. V primeru, če prijavitelj posameznega zahtevanega dokumenta ne bo predložil, ali pa bo predložen dokument v nasprotju z zahtevami razpisne dokumentacije, bo naročnik tako prijavo izločil kot nepopolno. Zaželeno je, da so zahtevani dokumenti zloženi po spodaj navedenem vrstnem redu. Prav tako je zaželeno, da so vse strani ponudbene dokumentacije oštevilčene z zaporednimi številkami (npr. 2/26). Navodila o tem, ali se predložitev posameznega obrazca ali dokumenta zahteva zgolj s strani prijavitelja ali morebiti tudi partnerja (v primeru partnerskih prijav) ali podizvajalca (v primeru podizvajalskih prijav), so podana v nadaljnji vsebini razpisne dokumentacije."

V nadaljevanju točke 2.19 razpisne dokumentacije je naročnik naštel, kateri dokumenti morajo biti prisotni v ponudbi, pri čemer je v 2. podtočki zapisal:

"2. POGODBA (3.1)
Izpolnjena, podpisana in žigosana."

V 3. poglavju razpisne dokumentacije (Pogodba) je naročnik pripravil dva obrazca, in sicer obrazec 3.1 - Vzorec pogodbe - dobava, ter obrazec 3.2 Vzorec pogodbe - vzdrževanje.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik med obvezno vsebino ponudbene dokumentacije navedel le vzorec pogodbe na obrazcu 3.1, torej vzorec pogodbe o dobavi, ni pa navedel vzorca pogodbe na obrazcu 3.2, torej vzorca pogodbe o vzdrževanju. To pomeni, da predložitev izpolnjenega, podpisanega in žigosanega vzorca pogodbe o vzdrževanju ni bila dolžnost ponudnikov, ponudbe pa zaradi odsotnosti tega dokumenta ni mogoče obravnavati kot nepopolne in jo izločiti iz postopka. To navaja tudi naročnik, ko v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, priznava, da je v tem delu razpisne dokumentacije storil napako, saj bi moral v 2. podtočki točke 2.19 razpisne dokumentacije med obvezno ponudbeno dokumentacijo navesti oba vzorca pogodbe. Zaradi naročnikove napake predložitev vzorca pogodbe o vzdrževanju na obrazcu 3.2 nesporno ni bila zahtevana. Z naročnikom pa se ni mogoče strinjati v delu, kjer navaja, da predložitev vzorca pogodbe o vzdrževanju na obrazcu 3.2 sicer res ni bila obvezna, da pa je bila predložitev vzorca pogodbe o vzdrževanju, čeprav na lastnem obrazcu ponudnika, vendarle zahtevana. Naročnik navedeno zahtevo izvaja iz splošnih določil razpisne dokumentacije, ki določajo, da mora biti ponudba v celoti pripravljena v skladu z razpisno dokumentacijo (Povabilo k oddaji ponudbe), ter iz obrazca 6.2 (Izjava ponudnika), v katerem so morali ponudniki podpisati izjavo, da so seznanjeni s pogoji, merili in ostalo vsebino razpisne dokumentacije ter da te elemente v celoti sprejemajo. Vendar ta splošna določila ne morejo predstavljati podlage, v skladu s katero bi bil naročnik od ponudnikov upravičen v ponudbi zahtevati predložitev vzorca pogodbe o vzdrževanju. Zahteve v zvezi z vsebino ponudbene dokumentacije specifično ureja citirana točka 2.19 razpisne dokumentacije, v kateri med dokumentacijo, ki so jo bili ponudniki dolžni predložiti v ponudbi, nesporno ni bilo vzorca pogodbe o vzdrževanju.

Ob pregledu razpisne dokumentacije je torej Državna revizijska komisija ugotovila, da ponudniki v svojih ponudbah zaradi naročnikove napake niso bili dolžni predložiti vzorca pogodbe o vzdrževanju, in sicer ne na obrazcu 3.2 ne na lastnem obrazcu, ter da posledično ponudbe ponudnika, ki takšnega vzorca pogodbe ne bi vsebovala, ne bi bilo mogoče označiti za nepopolno ali jo izločiti iz postopka. Vendar pa v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne gre za to, da vlagatelj v ponudbi sploh ne bi predložil vzorca pogodbe o vzdrževanju. Kot je razvidno iz njegove ponudbe, je v Dodatku št. 2 predložil izpolnjen, podpisan in žigosan vzorec pogodbe o dobavi, in sicer na naročnikovem obrazcu 3.1, v Dodatku št. 3 pa je predložil lasten vzorec pogodbe o vzdrževanju, ki ga je označil kot "Proposal for a servicecontract (3.2)". Ker je vlagatelj v ponudbi predložil vzorec pogodbe o vzdrževanju, ki nedvomno predstavlja del njegove ponudbene dokumentacije, je zato treba odgovoriti na vprašanje, ali bi morala biti vsebina vlagateljevega vzorca skladna z določili vzorca pogodbe, kot izhajajo iz obrazca 3.2. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo navaja, da je glede na dejstvo, da točka 2.19 razpisne dokumentacije ni zahtevala predložitve vzorca pogodbe o vzdrževanju, obrazec 3.2 lahko le informativen in da nikakor ne more predstavljati obligatornega dela razpisne dokumentacije.

Z vlagateljevimi navedbami v tem delu se ni mogoče strinjati. V razpisni dokumentaciji ni podlage za delitev njenih določb na obligatorne in fakultativne oz. informativne. Naročnik je v 1. poglavju razpisne dokumentacije (Povabilo k oddaji ponudbe) zapisal:

"Ponudnike vabimo k oddaji ponudbe, ki mora biti v celoti pripravljena v skladu z razpisno dokumentacijo, ki je brezplačno dostopna na portalu javnih naročil."

Dalje je naročnik v obrazcu 6.2 (Izjava ponudnika) predvidel podpis izjave, v kateri so morali ponudniki med drugim potrditi:

- da so seznanjeni s pogoji, merili in ostalo vsebino razpisne dokumentacije za navedeno naročila in da jih v celoti sprejemajo,
- da sprejemajo vse obveznosti, določene z razpisno dokumentacijo in vzorcem pogodbe.

Iz navedenega je razvidno, da je celotna razpisna dokumentacija za ponudnike zavezujoča ter da so morali ponudniki celo izrecno izjaviti, da sprejemajo vse obveznosti, ki so določene (med drugim tudi) v vzorcu pogodbe. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je treba razpisno dokumentacijo obravnavati kot celoto in da je njena celotna vsebina, vključno z obema vzorcema pogodbe, za ponudnike zavezujoča. Kot je bilo že zapisano, v razpisni dokumentaciji ni podlage za ločitev na obligatorne in informativne dele. Takšne podlage ne more predstavljati okoliščina, da naročnik v točki 2.19 razpisne dokumentacije ni zahteval predložitve vzorca pogodbe o vzdrževanju, saj je v tej točki navedena le zahtevana vsebina ponudbene dokumentacije, kar je razvidno že iz naslova točke 2.19 - Ponudbena dokumentacija. Navsezadnje pa je treba pri vprašanju, ali je vsebina vzdrževalne pogodbe, kot je razvidna iz obrazca 3.2, za ponudnike zavezujoča oz. obligatorna, upoštevati tudi samo naravo vzorca pogodbe in njene vsebine. Gre za določitev oz. natančno specifikacijo vseh bistvenih elementov pogodbenega razmerja, ki bo nastalo med naročnikom in izbranim ponudnikom, zaradi česar gre za enega izmed pomembnejših delov razpisne dokumentacije. Z izpolnitvijo in podpisom vzorca pogodbe ponudnik potrdi, da se je seznanil z vsebino bodočega pogodbenega razmerja in da jo tudi sprejema ter da bo svoje pogodbene obveznosti, če bo izbran kot najugodnejši, izpolnjeval na način, kot je določen v vzorcu pogodbe. Naročnik predmetno naročilo oddaja v odprtem postopku, za katerega je značilno, da se razpisna dokumentacija ne spreminja ali prilagaja (kot to velja za nekatere druge postopke po ZJN-2, npr. postopek s pogajanji ali konkurenčni dialog). Spremembo ali dopolnitev razpisne dokumentacije po roku za oddajo ponudb tretji odstavek 71. člena ZJN-2 izrecno prepoveduje. Tudi s tega stališča zato ni mogoče sprejeti vlagateljeve interpretacije, da je vzorec pogodbe o vzdrževanju v razpisni dokumentaciji le informativne narave oz. da lahko predstavlja le izhodišča za nadaljnja pogajanja. Glede na vrsto predmetnega postopka in glede na določila razpisne dokumentacije je zato mogoče ugotoviti, da je naročnik v vzorcu pogodbe, in sicer tako pogodbe o dobavi kot tudi pogodbe o vzdrževanju, opredeli tisto pogodbeno vsebino, ki je bistvena glede na njegove zahteve in pričakovanja in ki je za ponudnike obvezujoča. Dolžnost ponudnikov v predmetnem postopku oddaje javnega naročila je zato bila, da sprejmejo celotno vsebino razpisne dokumentacije, med drugim tudi vsebino obeh vzorcev pogodbe, pri čemer mora biti iz vsebine njihove ponudbe to razvidno (podpis obrazca 6.2), hkrati pa iz ponudbe ne sme izhajati, da njena vsebina odstopa od naročnikovih zahtev. Naročnik je namreč v točki 2.13 razpisne dokumentacije izrecno določil, da variantne in opcijske ponudbe niso dovoljene in da bo v primeru, če bo prejel takšne ponudbe, te izločil iz nadaljnjega postopka ocenjevanja kot nepopolne.

Državna revizijska komisija je glede na navedena izhodišča v nadaljevanju vpogledala v vzorec pogodbe o vzdrževanju, ki ga je v svoji ponudbi priložil vlagatelj, ter njeno vsebino primerjala z vsebino obrazca 3.2, v kateri je naročnik opredelil pogodbeno razmerje glede vzdrževanja dobavljene opreme. Ob tem je ugotovila, da vlagateljev vzorec vzdrževalne pogodbe odstopa od vsebine vzorca vzdrževalne pogodbe iz obrazca 3.2 v naslednjih elementih:

1. Naročnik je v obrazcu 3.2 predvidel, da mora izvajalec redni servis izvajati vsaj dvakrat letno (prvi odstavek 4. člena vzorca pogodbe). Vlagatelj je v predloženem vzorcu pogodbe predvidel, da bo redni servis izvajal enkrat na leto.
2. Naročnik je v obrazcu 3.2 (tretji odstavek 4. člena) predvidel, da mora izvajalec potrditi prejem obvestila o napaki in naročnika obvestiti o času za odpravo napake, ki ne sme biti daljši od 10 delovnih dni od prejema obvestila. Vlagatelj je v predloženem vzorcu pogodbe določil le odzivni čas, ni pa se zavezal k odpravi napake v največ desetih delovnih dneh.
3. Naročnik je v šestem in sedmem odstavku 4. člena vzorca pogodbe o vzdrževanju določil, da bo izvajalec v primeru zamude z izvajanjem pogodbenih obveznosti ter za vsak dan nedelovanja naprave iz razlogov na strani izvajalca plačal naročniku pogodbeno kazen v višini 0,5 (pet desetin) odstotka pogodbene vrednosti za vsak koledarski dan zamude, vendar skupno največ v višini 10 (deset) odstotkov celotne pogodbene vrednosti. Če izvajalec brez tehtnega razloga ne bo odpravil pomanjkljivosti v roku 30 dni, ima naročnik pravico izvesti odpravo z drugim strokovnjakom na stroške izvajalca in unovčiti bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Vlagatelj v predloženem vzorcu pogodbe teh določb ni vključil.
4. Naročnik je v 3. členu vzorca pogodbe o vzdrževanju določil, da pogodbena cena vključuje vse stroške, povezane s storitvijo vzdrževanja (tudi vse posredne stroške, npr. dnevnice, potne stroške, prevoz rezervnih delov itd.) in vse popuste ter je ni mogoče povečati na nobeni osnovi. Morebitne podražitve ali inflacijska gibanja do izteka pogodbenega roka so vključene v pogodbeno ceno in nanjo ne morejo vplivati. V ceno je vključena tudi morebitna revalorizacija za plačila vzdrževanja. Vlagatelj je v predloženem vzorcu pogodbe določil ceno za vzdrževanje za obdobje enega leta, pri čemer določena cena ne vsebuje davka na dodano vrednost, lokalnih davkov, dajatev ali carin. Ob tem je vlagatelj navedel, da se bo cena v obdobju trajanja pogodbe letno poviševala za 3 %, v primeru nadgradnje s sistemom Gatan Quantum GIF pa se bo letna cena vzdrževanja povečala za 10.000 EUR.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vsebina vlagateljeve pogodbe o vzdrževanju odstopa od vsebine, ki jo je naročnik določil v obrazcu 3.2. Strinjati se je mogoče z naročnikom, da gre za odstopanje v nekaterih bistvenih elementih pogodbe o vzdrževanju, kot so cena, rok za odpravo napake, število rednih servisov, saj so bili ti elementi v vlagateljevi pogodbi o vzdrževanju določeni bodisi v nasprotju z vsebino obrazca 3.2 bodisi sploh niso bili določeni. Ob tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v spremnem dopisu k lastni vzdrževalni pogodbi navedel, da bo po naročnikovemu sprejemu ponudbe na podlagi predloženega vzorca vzdrževalne pogodbe pripravil besedilo pogodbe in ga poslal naročniku v pregled in podpis. S sprejemom vlagateljeve ponudbe bi bil torej naročnik dejansko zavezan sprejeti vsebino vzdrževalne pogodbe, kot jo je določil vlagatelj, ne glede na to, da je v razpisni dokumentaciji pripravil vzdrževalno pogodbo na obrazcu 3.2, ki je bil za ponudnike zavezujoč. Ker je vzdrževanje dobavljenega mikroskopa del predmetnega javnega naročila, gre za odstopanja od samega predmeta naročila oz. za ponudbo, ki v bistvenih delih odstopa od zahtev naročnika. Takšno ponudbo je treba označiti tako za neprimerno, saj ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, kot tudi za variantno, ki pa v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, kot je bilo že zapisano, ni bila dovoljena (točka 2.13 razpisne dokumentacije). Naročniku zato ni mogoče očitati, da je kršil pravila javnega naročanja oz. določila lastne razpisne dokumentacije, ko je vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik ni kršil pravil javnega naročanja, ko je vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka, tudi ni presojala ostalih vlagateljevih revizijskih navedb v delu, ki se nanaša na zatrjevanje popolnosti njegove ponudbe. Vsebinska presoja teh navedb namreč ob upoštevanju dejstva, da je vlagateljeva ponudba utemeljeno izločena zaradi neizpolnjevanja pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, ne bi več v ničemer vplivala na vlagateljev položaj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Vendar pa je treba v predmetnem revizijskem postopku upoštevati, da vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi kršitev načela enakopravne obravnave. Navaja namreč, da mu vpogled v ponudbo izbranega ponudnika ni bil v celoti omogočen, da pa je mogoče že iz naslova posameznih dokumentov sklepati, da je tudi izbrani ponudnik naročniku ponujal dodatne elemente in opcije, ki niso v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Glede na navedeno in ob upoštevanju vlagateljevega predloga je Državna revizijska komisija v nadaljevanju vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika, in sicer v dele, ki jih vlagatelj izpostavlja v zahtevku za revizijo.

Kot je razvidno iz ponudbe izbranega ponudnika, je ta predložil vzorec pogodbe o vzdrževanju, in sicer na naročnikovem obrazcu 3.2. Izbrani ponudnik je parafiral vse strani obrazca 3.2, ga izpolnil, podpisal in žigosal. Že v tem delu je torej treba ugotoviti, da je izbrani ponudnik, nasprotno od vlagatelja, sprejel vsebino vzorca pogodbe, kot je razvidna iz obrazca 3.2, z vsemi bistvenimi elementi bodočega pogodbenega razmerja, ki jih je določil naročnik. Izbrani ponudnik je tako potrdil, da je cena vzdrževanja pripravljena v skladu z naročnikovimi zahtevami iz 3. člena vzorca pogodbe o vzdrževanju in da vključuje vse zahtevane parametre, da bo redni servis izvajal vsaj dvakrat letno, da rok odprave napake ne bo daljši od desetih dni in da bo v primeru zamude z izvajanjem pogodbenih obveznosti plačal naročniku pogodbeno kazen.

Vlagatelj ob tem v zahtevku za revizijo opozarja na tri dokumente, ki po njegovem lahko kažejo na to, da si je tudi izbrani ponudnik pridržal določene pravice oz. da je tudi on pripravil ponudbo, ki odstopa od naročnikovih zahtev. Državna revizijska komisija je zato vpogledala v ponudbeni dokument št. 12-EXPARMSQ003 z dne 21. 5. 2012 in ugotovila, da izbrani ponudnik v njem naročniku kot dodatni bonus ponuja vgradnjo opreme Gatan GIF Quantum, in sicer brezplačno. Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, da navedeni dokument izbranega ponudnika predstavlja izjavo o možnosti brezplačne uporabe dodatne opreme, kar predstavlja bistveno razliko v primerjavi z vlagateljevo ponudbo, ki je dodatno opremo, ki je naročnik sicer ni zahteval, vključil v pogodbo o vzdrževanju in zanjo določil tudi ceno. Državna revizijska komisija je nadalje vpogledala tudi v Aneks št. 1, ki ga je v ponudbi predložil izbrani ponudnik, in ugotovila, da je izbrani ponudnik v tem dodatku navedel seznam izključene opreme. Kot pojasnjuje naročnik, je v razpisni dokumentaciji predvidel možnost, da pogodba o vzdrževanju vsebuje seznam materiala, ki je izključen iz vzdrževalne pogodbe (stran 60 razpisne dokumentacije). Takšno možnost predvideva tudi 3. člen vzorca pogodbe o vzdrževanju iz obrazca 3.2, ki določa, da pogodbena cena vključuje vse stroške, povezane s storitvijo vzdrževanja in vse popuste ter je ni mogoče povečati na nobeni osnovi, dopušča pa, da v pogodbeno ceno ni zajet potrošni material, naveden v prilogi 1. Izbrani ponudnik je torej z Aneksom št. 1, kot ugotavlja že naročnik, sledil določbam razpisne dokumentacije in pripravil seznam potrošnega materiala, ki ga vzdrževalna pogodba ne pokriva. Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v Aneks št. 3, v katerem je izbrani ponudnik predložil svoje splošne pogoje. Glede na dejstvo, da je izbrani ponudnik izpolnil, podpisal in predložil vzorec vzdrževalne pogodbe na obrazcu 3.2, ki predstavlja poseben dogovor pogodbenih strank, predloženi splošni pogoji ne morejo vplivati na presojo kršitve načela enakopravne obravnave ponudnikov. Bistvena razlika med ponudbo izbranega ponudnika in vlagatelja namreč je, da je izbrani ponudnik predložil pogodbo o vzdrževanju na obrazcu 3.2, medtem ko je vlagatelj predložil pogodbo o vzdrževanju na lastnem obrazcu, ki je vsebinsko odstopal od pogodbenih določil iz obrazca 3.2. Ob tem je treba upoštevati, da v skladu s četrtim odstavkom 120. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001 in spremembe) v primeru, če se splošni pogoji in posebni dogovori ne ujemajo, veljajo posebni dogovori. V vsakem primeru se bo torej primarno uporabljala pogodba o vzdrževanju v vsebini, kot izhaja iz obrazca 3.2, splošni pogoji pa le v primeru, če ne bodo nasprotovali posebnim dogovorom. Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagateljeva ponudba v navedenih delih ni primerljiva s ponudbo izbranega ponudnika, zato ni mogoče ugotoviti, da je naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov, ko je ponudbo vlagatelja izločil iz postopka, ponudbo izbranega ponudnika pa izbral kot najugodnejšo.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


Izbrani ponudnik je v vlogi, v kateri se je izjasnil do navedb vlagatelja, zahteval tudi povrnitev stroškov. V stroškovniku je navedel nagrado za zastopanje v revizijskem postopku v višini 1.400,00 EUR in 20 % DDV. Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povračilo navedenih stroškov zavrnila, saj je ocenila, da stroški niso bili potrebni (prvi odstavek 155. člena in prvi odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in spremembe) v povezavi s 13. členom ZPVPJN).


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 10. 8. 2012



predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:

- Kemijski inštitut Ljubljana, Hajdrihova ulica 19, 1000 Ljubljana
- Avbreht, Zajc in partnerji, odvetniška družba, o.p., d.o.o., šestova ulica 2, 1000 Ljubljana
- Odvetniška družba Križanec & Potočnik, o.p., d.o.o., Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv

Natisni stran