018-212/2012 Dom starejših občanov Ajdovščina

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in Sonje Drozdek šinko, kot članic senata, v postopku revizije oddaje javnega naročila "Sukcesivna dobava sanitetnega materiala s sklenitvijo okvirnih sporazumov za obdobje štirih (4) let" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj COMBIC d.o.o., Podnanos 66a, Podnanos (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DOM STAREJšIH OBČANOV AJDOVšČINA, Ulica Milana Klemenčiča 1, Ajdovščina (v nadaljevanju: naročnik), dne 02.08.2012

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila "Sukcesivna dobava sanitetnega materiala s sklenitvijo okvirnih sporazumov za obdobje štirih let".

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške v znesku 200,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 20.02.2012 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Sukcesivna dobava sanitetnega materiala s sklenitvijo okvirnih sporazumov za obdobje štirih let". Naročnik je javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil dne 29.02.2012, pod št. objave JN 2269/2012.

Naročnik je dne 08.06.2012 oba sodelujoča ponudnika obvestil, da je javno naročilo za prvih 12 mesecev oddal v izvedbo družbi SANOLABOR d.d., Leskoškova 4, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Naročnik je z istim obvestilom ponudnika obvestil, da bo okvirni sporazum za obdobje štirih let sklenil zgolj z izbranim ponudnikom.

Vlagatelj je zoper navedeno odločitev vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj zatrjuje, da bi bil v primeru, če njegova ponudba ne bi bila izločena, izbran kot najugodnejši ponudnik razpisanega blaga za 12 mesecev, za dobo štirih let pa bi sklenil tudi okvirni sporazum.

Vlagatelj navaja, da je bila njegova ponudba izločena nezakonito, saj jo je dopolnil skladno z naročnikovim pozivom.

Vlagatelj navaja, da iz obrazložitve naročnikove odločitve izhaja, da ponujena maska z razpršilcem za zdravila tehnično ne ustreza iz razloga, ker naj bi hitrost razpršitve znašala 0,20 g/min namesto zahtevane 0,50 g/min. Vlagatelj navaja, da je z dodatnim pojasnilom (z dne 17.05.2012) naročniku zagotovil, da so pri pretoku 8 l/min delci manjši od 5 mikronov in da znaša hitrost razpršitve 0,50 g/min.

Vlagatelj še pojasnjuje, da se mu ob upoštevanju težav, ki jih je imel s pridobivanjem podatkov o tehničnih lastnostih maske, ki jo je ponudil izbrani ponudnik dozdeva, da je v ozadju sodelovanje med naročnikom in izbranim ponudnikom. Vlagatelj zatrjuje, da je v zvezi s tem pripravljen sprožiti ustrezne postopke.

Vlagatelj še navaja, da je bila njegova ponudba izločena tudi iz razloga, ker je pri postavki Losjon za nego kože po umivanju in razkuževanju vpisal ceno na enoto brez DDV, ko pa je navedeno napako z dodatnim pojasnilom odpravil, je naročnik njegovo ponudbo zavrnil. Naročnik jo je zavrnil iz razloga, ker naj bi spremenil končno ponudbeno ceno. Vlagatelj navaja, da je iz prvotno dane ponudbe jasno razvidno, da je iz razpredelnice izpadel podatek o DDV in da gre za očitno pomoto. Vlagatelj še pojasnjuje, da je pravilen podatek posredoval v roku, ki ga je postavil naročnik. S prištetjem DDV, navaja vlagatelj, se je cena tega artikla s 4,40 EUR zvišala na 5,28 EUR, cena brez DDV pa je ostala nespremenjena. Vlagatelj zatrjuje, da je neto cena artikla ostala nespremenjena in da navedena pomanjkljivost lahko predstavlja le računsko napako.

Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik njegovo ponudbo zavrnil iz banalnih razlogov in s tem ravnal tudi v nasprotju z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Vlagatelj pojasnjuje, da je njegova ponudba tudi z upoštevanjem spornega popravka, še vedno za 27 % cenejša od ponudbe izbranega ponudnika.

Vlagatelj predlaga, da se odločitev naročnika razveljavi in zahteva povrnitev stroškov v višini vplačane takse (200,00 EUR).

Naročnik je dne 06.07.2012 zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik vztraja, da je vlagateljeva ponudba neprimerna in nepopolna (v smislu 16. in 20 točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju - Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2). Kot navaja naročnik, ponujen artikel tehnično ni ustrezen, saj je ponujena hitrost razpršitve bistveno nižja od zahtevane. Naročnik zatrjuje, da je zahteval hitrost razpršitve 0,50 g/min, vlagatelj pa je ponudil hitrost razpršitve 0,20 g/min.

Naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji jasno določil, da mora končna cena vsebovati vse stroške (prevozne, špediterske, DDV), popuste in rabate, vlagatelj pa je pri postavki Losjon za nego kože po umivanju in razkuževanju vpisal ceno brez upoštevanega DDV. Vlagatelj je nato z dodatnim pojasnilom svojo ponudbeno ceno za naveden artikel spremenil, spremenil pa je tudi končno ponudbeno ceno. Ker sprememba cene po oddaji ponudb ni dovoljena, je bila vlagateljeva ponudba zakonito izločena.

Naročnik je z dopisom, z dne 12.07.2012, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Državna revizijska komisija je dne 19.07.2012 od naročnika zahtevala, naj ji odstopi še obe ponudbi. Naročnik je zahtevano dokumentacijo odstopil dne 23.07.2012.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Iz razpisne dokumentacije izhaja, da bo naročnik za dobavo razpisanega blaga s tremi ponudniki sklenil okvirni sporazum za štiriletno obdobje.

Zakon opredeljuje okvirni sporazum kot "â?? sporazum med enim ali več naročniki in enim ali več ponudniki, katerega namen je določiti pogoje za naročila, ki se bodo oddajala v določenem časovnem obdobju zlasti glede cene in, če je to mogoče, upoštevaje količino" (12. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Zakon okvirnih sporazumov ne uvršča med posamezne vrste postopkov za oddajo javnih naročil (24. člen ZJN-2), temveč jih umešča med posebne tehnike javnega naročanja (31. člen ZJN-2). Pri okvirnih sporazumih gre torej le za tehniko (način) naročanja, katere namen je poenostaviti naročanje v primeru vnaprej predvidljivih nabav v določenem časovnem obdobju. Osnovni namen ureditve okvirnih sporazumov je omogočiti naročnikom, da za primere stalnih, ponavljajočih se nabav, že vnaprej izberejo ponudnika (ponudnike), ki se bo(do) v določenem časovnem obdobju odzval(i) na njihovo povpraševanje.

Posamezni postopki za oddajo javnih naročil (to je posamezne nabave) na podlagi že sklenjenega okvirnega sporazuma se "â??lahko izvedejo le med naročniki in izbranimi ponudniki, s katerimi je sklenjen okvirni sporazum (četrti odstavek 32. člena). Okvirni sporazum torej predstavlja zaprt sistem, v katerega naknadno ni mogoče vstopati in ga je v obdobju njegove veljavnosti mogoče uporabiti izključno med tistim(i) naročnikom (naročniki) in ponudnikom (ponudniki), med katerimi je bil sklenjen.

Ker gre pri okvirnih sporazumih za posebno tehniko naročanja, ki v času veljavnosti sporazuma vzpostavlja poseben režim poslovanja med izrecno določenim(i) naročnikom (naročniki) in ponudnikom (ponudniki), zakon določa, da "â??naročnik ne sme uporabljati okvirnih sporazumov neprimerno glede na namen in naravo predmeta naročila ali tako, da bi s tem kršil temeljna načela" (tretji odstavek 32. člena ZJN-2). Iz navedenega razloga zakon tudi določa, da veljavnost okvirnega sporazuma "â?? ne sme biti daljša od štirih let, razen v izjemnih primerih, upravičenih predvsem zaradi predmeta okvirnega sporazuma, o čemer pa mora naročnik pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za finance" (drugi odstavek 32. člena ZJN-2).

ZJN-2 v četrtem odstavku 32. člena določa, da se okvirni sporazum "â?? sklene na podlagi predhodno izvedenega odprtega postopka ali postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopka s pogajanji po predhodni objavi ali postopka s pogajanji brez predhodne objave ali postopka zbiranja ponudb po predhodni objavi". Naročnik torej za izbiro ponudnika (ponudnikov), s katerim(i) bo sklenil okvirni sporazum, lahko uporabi kateregakoli od navedenih postopkov za oddajo javnega naročila, pri čemer mora pri izvedbi postopka za sklenitev okvirnega sporazuma spoštovati vsa formalna pravila, ki se nanašajo na izbrani postopek, oziroma mora v zvezi s tem upoštevati vsa pravila, ki se nanašajo npr. na objave, roke, določitev tehničnih specifikacij, oblikovanje pogojev za ugotavljanje ponudnikove sposobnosti, oblikovanje meril za izbiro najugodnejše ponudbe, vodenje postopka in njegov formalni zaključek. Pri sklepanju okvirnega sporazuma v skladu z ZJN-2 mora naročnik tako spoštovati "â?? postopkovna pravila tega zakona za vse faze do oddaje naročil na podlagi tega sporazuma", stranke okvirnega sporazuma pa mora izbrati "â??ob uporabi meril za izbor v skladu s 48. členom tega zakona" (prvi odstavek 32. člena ZJN-2). Naročnik je omejen tudi z določilom, v skladu s katerim "â?? pri oddaji naročil na podlagi okvirnega sporazuma stranke v nobenem primeru ne smejo bistveno spreminjati pogojev iz sklenjenega okvirnega sporazuma" (četrti odstavek 32. člena ZJN-2).

Sklepanje okvirnih sporazumov pa urejajo tudi nekatera posebna pravila, in sicer se mora okvirni sporazum v primeru, če se sklene z večjim številom ponudnikov, "â?? skleniti z vsaj tremi ponudniki, če je gospodarskih subjektov, ki izpolnjujejo pogoje, dovolj ali če je dovolj sprejemljivih ponudb" (šesti odstavek 32. člena ZJN-2). Ker je dolžnost objav javnih naročil vezana na mejne vrednosti iz 12. člena ZJN-2, je pri izračunu ocenjene vrednosti potrebno upoštevati določilo devetega odstavka 14. člena ZJN-2, ki za okvirne sporazume določa, da "â?? je vrednost, ki jo je treba upoštevati, maksimalna ocenjena vrednost brez DDV vseh naročil, predvidenih za celotno obdobje okvirnega sporazuma".

Iz XIII. točke razpisne dokumentacije izhaja, da bo naročnik okvirni sporazum za obdobje 4 let sklenil s tremi ponudniki ter da se bo konkurenca med njimi odpirala vsakih dvanajst mesecev. Naročnik je navedel, da bo sklenitelje okvirnega sporazuma izbral na podlagi edinega merila najnižje cene.

Iz 3. člena obrazca okvirnega sporazuma (OBR-10) izhaja podobno navodilo, in sicer, da bo naročnik med strankami okvirnega sporazuma vsako leto izvedel odpiranje konkurence in da bo izbran tisti ponudnik, ki bo ponudil najnižje cene.

Kot izhaja iz Obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika (dokument št. JN 3/2012-ob, z dne 08.06.2012), je naročnik javno naročilo za prvo dvanajstmesečno obdobje oddal v izvedbo izbranemu ponudniku, z istim dokumentom pa je tudi odločil, da bo okvirni sporazum za štiriletno obdobje sklenil (zgolj) z njim.

Ker je naročnik z opisanim ravnal v nasprotju z lastno razpisno dokumentacijo in v nasprotju z zgoraj predstavljenimi pravili, ki urejajo okvirni sporazum, je Državna revizijska komisija, skladno s pooblastilom iz drugega odstavka 39. člena ZPVPJN, postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavila. Ugotovljene kršitve se nanašajo na samo bistvo vodenja postopka oddaje javnega naročila s sklenitvijo okvirnega sporazuma. Naročnik je namreč vlagatelja (v obravnavanem primeru je ponudbo, poleg vlagatelja, oddal le še izbrani ponudnik) postavil v položaj, v katerem pri predmetnem javnem naročilo ne more konkurirati nadaljnja štiri leta oziroma je na ta način zgolj izbranemu ponudniku omogočil štiriletni monopol pri dobavi razpisanega (sanitetnega) blaga. Naročnik pa bo moral med drugim ponovno razmisliti tudi o tem, kateri kriteriji (merila) bodo vplivali na izbiro ponudnikov, s katerimi bo sklenil okvirne sporazume. Težko si je namreč zamisliti s katerimi tremi ponudniki bo naročnik sklenil okvirne sporazume (naročnik je, kot že izhaja iz te obrazložitve, v XIII. točki razpisne dokumentacije napovedal, da bo okvirne sporazume sklenil s tremi ponudniki) oziroma na kakšen način bodo izbrani trije sklenitelji okvirnega sporazuma, če je merilo za izbor zgolj najnižja cena. Izbira navedenega merila pa je tudi v nasprotju z naročnikovim nadaljnjim navodilom, v skladu s katerim naj bi se konkurenca odpirala vsakih 12 mesecev, ponudniki (sklenitelji okvirnega sporazuma) pa naj bi med seboj zopet konkurirali na podlagi merila najnižje cene. Poleg tega bo naročnik lahko ponovno pretehtal, ali bo javno naročilo oddal kot celoto ali po sklopih (iz objave javnega naročila in razpisne dokumentacije namreč izhaja, da se javno naročilo oddaja kot celota oziroma, da bo uporabljeno merilo najnižja končna cena ponudbenega predračuna, iz 3. člena vzorca okvirnega sporazuma pa izhaja, da bo naročnik med sklenitelji okvirnega sporazuma "vsako leto izvedel konkurenco na ta način, da jih bo pozval k predložitvi predračun iz sklopa, za katerega je bil sklenjen okvirni sporazum"). Prav tako se bo lahko naročnik ponovno tudi odločil, kateri postopek oddaje javnega naročila bo uporabil (iz sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila, iz objave na Portalu javnih naročil in iz razpisne dokumentacije izhaja, da naročnik obravnavano javno naročilo vodi po odprtem postopku, iz spremenjenega in na Portalu javnih naročil naknadno objavljenega obrazca okvirnega sporazuma pa je mogoče ugotoviti, da ga vodi po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi). Naročnika je potrebno v zvezi s tem opozoriti, da znaša ocenjena vrednost predmetnega javnega naročila 140.000,00 EUR, kar pomeni, da bi moral uporabiti enega izmed postopkov iz 1. do 5. točke 24. člena ZJN-2 oziroma, da višina vrednosti javnega naročila ne dovoljuje uporabe postopka zbiranja ponudb po predhodni objavi.

Ker je Državna revizijska komisija razveljavila celoten postopek oddaje predmetnega javnega naročila, ni vsebinsko obravnavala vlagateljevih očitkov iz zahtevka za revizijo. Morebitna ugotovitev o (ne)popolnosti vlagateljeve ponudbe namreč ne bi več mogla vplivati na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v obravnavani zadevi.

Državna revizijska komisija naročnika, upoštevaje tretji odstavek 39. člena ZPVPJN, napotuje, da v kolikor se bo (ponovno) odločil za oddajo javnega naročila ""Sukcesivna dobava sanitetnega materiala s sklenitvijo okvirnih sporazumov za obdobje štirih (4) let", naj pripravi razpisno dokumentacijo skladno z določili ZJN-2 in pri tem upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo. Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov za vplačano takso v višini 200 EUR.

Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 70. člena ZPVPJN, ki določa, da mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, iz lastnih sredstev vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala priglašene stroške v celoti oziroma stroške v višini vplačane revizijske takse.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, dne 02.08.2012


predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:

- DOM STAREJšIH OBČANOV AJDOVšČINA, Ulica Milana Klemenčiča 1, Ajdovščina
- COMBIC d.o.o., Podnanos 66a, Podnanos
- SANOLABOR d.d., Leskoškova 4, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, Ljubljana
- Arhiv - tu

Natisni stran