018-196/2012 Občina Sežana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Miriam Ravnikar šurk, kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in Sonje Drozdek šinko, kot članic senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Vodovod za Vrhe 1. faza Majcni - Veliko Polje 1. etapa Jeriši - Griže in 2. etapa Griže - Veliko Polje", začetem na podlagi zahtevkov za revizijo: 1. ponudnika Kostmann, GesmbH, Burgstall 44, 9433 Andrä, Republika Avstrija (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in 2. ponudnika Godina, d.o.o., OIC Hrpelje 22, Kozina, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik mag. Franci Kodela, Ravbarjeva ulica 13, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper kršitve naročnika Občina Sežana, Partizanska cesta 4, Sežana (v nadaljevanju: naročnik) dne 30. 7. 2012

odločila:

1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevka za revizijo prvega in drugega vlagatelja se zavrneta kot neutemeljena.

3. Zahtevi prvega in drugega vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrneta.

4. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila "Vodovod za Vrhe 1. faza Majcni - Veliko Polje 1. etapa Jeriši - Griže in 2. etapa Griže - Veliko Polje", katerega obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 13. 12. 2011, pod št. objave JN14222/2011. Naročnik je dne 21. 5. 2012, pod št. 354-44/2007-126, izdal Odločitev o oddaji javnega naročila ponudnikom v skupnem nastopu Adriaplan, d.o.o., Partizanska cesta 69, Sežana, Gorenjska gradbena družba, d.d., Jezerska cesta 20, Kranj in CP Kranj, d.o.o., Podbrezje 263, Naklo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Prvi vlagatelj je z vlogo z dne 8. 6. 2012 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila izbranemu ponudniku, ker meni, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna. Navaja, da je na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da ni predložil potrdila o obveznem ogledu lokacije, niti ni predložil kopije potrdila, ki bi ga dobil ob prvotnem ogledu. Dalje prvi vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik z dopolnitvijo ponudbe za partnerja CP Kranj, d.o.o. ni predložil zahtevanega obrazca S.BON, ampak bonitetno oceno bonitetne hiše, družbe B. in pojasnilo k bonitetni oceni. Prvi vlagatelj ne more razumeti naročnikove ocene navedenih dokumentov, ker naročnik svoje odločitve v zvezi s tem ni obrazložil (kaj ti dokumenti predstavljajo, na osnovi katerih standardov ustrezajo njegovi zahtevi, â??). Prvi vlagatelj meni, da kolikor izbrani ponudnik ni mogel izpolniti zahteve naročnika, bi moral že v fazi predložitve ponudbe postaviti vprašanje naročniku, na kakšen način lahko izpolni pogoj ter v primeru nezadovoljivega odgovora zahtevati varstvo svojih pravic. Prvi vlagatelj v nadaljevanju navede razloge, zaradi katerih meni, da je tudi ponudba ponudnikov v skupnem nastopu Kraški zidar, d.d., Kolodvorska 1, Sežana, Godina, d.o.o., OIC Hrpelje 22, Kozina, CPK, d.d. Koper, Ulica 15. maja 14, Koper in Grafist, d.o.o., Bertoki, Sermin 7B, Koper, nepopolna.

Drugi vlagatelj je z vlogo z dne 11. 6. 2012 vložil zahtevek za revizijo, s katerim prav tako predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku, ker meni, da je njegova ponudba nepopolna. Tudi drugi vlagatelj opozarja na dejstvo, da je ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da v ponudbi ni bilo predloženega potrdila o ogledu lokacije, niti kopije o morebitno že opravljenem ogledu lokacije v sklopu prvotnega javnega naročila. Drugi vlagatelj dalje navaja, da je izbrani ponudnik za vse tri partnerje predložil Obrazec 10, vendar ni predložil potrdila o podatkih, oziroma v obrazcih ni navedel, v kateri evidenci in pri katerem organu lahko naročnik podatke iz uradnih evidenc pridobi sam, ampak je navedeno le "v vseh evidencah". Drugi vlagatelj v zvezi s tem opozarja na naročnikovo neaktivnost in nedoslednost, saj bi naročnik moral preveriti verodostojnost izjav izbranega ponudnika, pa tega ni storil, temveč se je zadovoljil z izjavami. Drugi vlagatelj prav tako zatrjuje neustreznost dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika, ker za partnerja CP Kranj, d.o.o. ni predložil obrazca S.BON skladno s pozivom naročnika, ampak bonitetno oceno družbe B. Iz navedenega dokumenta je po mnenju drugega vlagatelja razvidno, da ne izpolnjuje naročnikovih zahtev, saj dokumenta ni izdala Agencija za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES), že sam izdajatelj dokumenta pa pojasnjuje, da gre za dokument, ki je izdelan po kriterijih Bisnode Creditcheck metodologije. Glede na to, da S.BON izdaja AJPES, ki je uradna institucija, se predloženi dokument izbranega ponudnika ne more primerjati z obrazcem S.BON. Gre za bistveno razliko med uradnim dokumentom, ki ga je naročnik zahteval kot pogoj v razpisni dokumentaciji in dokumentom, ki ga izdaja zasebna družba po svoji metodologiji, pri čemer ta družba nima nikakršnega uradnega pooblastila. Tako gre po prepričanju drugega vlagatelja za popolnoma zasebno listino, katere verodostojnosti ni možno preveriti. Drugi vlagatelj ob tem izpostavlja stališče Državne revizijske komisije v smiselno podobnih primerih (obstoj neplačil do podizvajalcev ali neplačanih davkov in prispevkov), da je treba upoštevati le uradne dokumente. Drugi vlagatelj še navaja, da so pooblaščeni revizorji uradno priznani in delujejo po predpisanih normah, za razliko od družbe B., kot zasebne družbe, ki za lastne potrebe vodi poslovne podatke in jih izdaja za potrebe posameznikov. Drugi vlagatelj še opozarja na dejstvo, da bi moral izbrani ponudnik, kolikor je menil, da obrazca S.BON ne more predložiti, v zakonitem roku nasloviti vprašanje naročniku, oziroma vložiti zahtevek za revizijo. Izbrani ponudnik tega ni storil, zaradi česar bi moral izpolniti naročnikove zahteve v celoti, česar se zaveda tudi naročnik, saj je izbranega ponudnika izrecno pozival k predložitvi obrazca S.BON. Naročnik bi zato moral ugotoviti, da izbrani ponudnik ni predložil zahtevanega dokumenta, vendar pa se naročnik do predloženega dokumenta sploh ni opredelil in ga ni obravnaval, zato dokumenta ni mogoče sprejeti kot relevantnega. Drugi vlagatelj ob tem opozarja na neenakopravno in diskriminatorno ravnanje naročnika in meni, da kolikor bi se takšno ravnanje dopustilo, potem pogoji, kot so zapisani v razpisni dokumentaciji, nimajo več svoje prave veljave. Določbo sedmega odstavka 44. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) pa je treba po mnenju drugega vlagatelja uporabljati omejeno in zgolj v primerih, ko ponudniki iz utemeljenih razlogov ne morejo predložiti zahtevanih dokazov, vendar bi moral izbrani ponudnik na to dejstvo naročnika opozoriti že prej, naročnik pa bi mu moral dati pojasnilo, kateri drug dokument bo zanj primeren. Drugi vlagatelj še navaja, da izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil Obrazca 16, ampak ga je predložil šele z dopolnitvijo ponudbe dne 25. 1. 2012, vendar na nedopusten način. Poleg tega je navedeni obrazec predložen v kopiji in ne v originalu.

Ponudnik Kraški zidar, d.d., Kolodvorska 1, Sežana se je z vlogo z dne 19. 6. 2012 izjasnil o navedbah prvega vlagatelja v zahtevku za revizijo, ki se nanašajo na domnevno nepopolnost njegove ponudbe.

Izbrani ponudnik se je z vlogami z dne 20. 6. 2012 izjasnil o navedbah prvega in drugega vlagatelja v zahtevkih za revizijo. Navaja, da je v ponudbi predložil potrdilo naročnika, da si je ogledal lokacijo z dne 4. 1. 2012 in ne ve, zakaj naročnik vlagateljema ni omogočil vpogleda v navedeno potrdilo. Dalje izbrani ponudnik meni, da kljub temu, da je v Obrazcu 10 zapisal, da lahko naročnik podatke pridobi v vseh evidencah, to ne gre obravnavati kot izločilni razlog, ker gre za javne evidence, naročnikova dolžnost preveriti podatke iz ponudbe pa nastopi šele pred sklenitvijo pogodbe. Glede predložene bonitetne ocene za partnerja CP Kranj, d.o.o. izbrani ponudnik navaja, da gre za primerljiv dokument, izdan po pravilih Basel II, zato dokument izpolnjuje zahteve naročnika. Izbrani ponudnik iz previdnosti še pojasni, da tudi sicer izpolnjuje pogoj, saj je na skupščini družbe dne 11. 4. 2011 bil sprejet sklep, da družba Cestno podjetje Kranj, d.d. spremeni firmo, tako da se glasi Gorenjska gradbena družba, d.d., hkrati je bil sprejet sklep o delitvi družbe z izčlenitvijo dela dejavnosti na novoustanovljeno družbo, CP Kranj, d.o.o. Pri delitvi družbe preidejo na novo ali prevzemno družbo vse pravice in obveznosti prenosne družbe v zvezi s prenesenim premoženjem. Izbrani ponudnik še izpostavlja, da bi lahko naročnik tudi sam na podlagi navedenih dejstev, računovodskih izkazih za leto 2011 ter ostalih dokazil v ponudbi ugotovil, da družba CP Kranj, d.o.o. izpolnjuje pogoj. Izbrani ponudnik kot dokaz navedbam v tem delu prilaga S.BON obrazec za družbo CP Kranj, d.o.o. V zvezi s predložitvijo Obrazca 16 izbrani ponudnik meni, da gre za formalno nepopolnost, ki jo je lahko odpravil z dopolnitvijo ponudbe.

Naročnik je dne 26. 6. 2012, pod št. 354-44/2007-148, izdal odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo prvega vlagatelja, dne 26. 6. 2012, pod št. 354-44/2007-147, pa odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo drugega vlagatelja. V zvezi z revizijskim očitkom obeh vlagateljev, da izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil potrdila o ogledu lokacije, naročnik pojasni, da je navedeno potrdilo z dne 4. 1. 2012 v ponudbi bilo priloženo. Glede neustreznega dokumenta o izkazovanju bonitetne ocene naročnik navaja, da tudi prvi vlagatelj ni predložil obrazca S.BON, sicer pa je naročnik ravnal skladno z odločitvijo Državne revizijske komisije, št. 018-098/2012-4, iz katere izhaja, da bi moral naročnik pozvati izbranega ponudnika na predložitev obrazca S.BON, ker gre za formalno nepopolnost ponudbe. Državna revizijska komisija je v navedeni odločitvi zapisala, da bi se v primeru, da vlagatelj ne bi mogel predložiti obrazca S.BON, bi pa predložil neko drugo dokazilo, s katerim bi izkazoval, da izpolnjuje zahtevano bonitetno oceno, ugotavljanje primernosti takega dokazila ugotavljalo šele po njegovem prejemu, kar je smisel možnosti iz sedmega dostavka 44. člena ZJN-2, ne pa, da naročnik že vnaprej izključuje možnost predložitve drugega primernega dokazila. Po mnenju naročnika je bistveno, da ponudnik vsebinsko izpolnjuje pogoj, torej, da družba CP Kranj, d.o.o. izpolnjuje bonitetno oceno najmanj SB7. Odsotnost določenega dokumenta, v konkretnem primeru obrazca S.BON, ki ga izdaja AJPES, še ne pomeni, da ponudnik pogoja ne izpolnjuje. Izbrani ponudnik je na poziv naročnika predložil individualno bonitetno poročilo, ki se nanaša na družbo CP Kranj, d.o.o. in katerega je izdelala družba B., v poročilu pa je navedeno, da ima družba CP Kranj, d.o.o. oceno CC, katera pomeni, da družba izpolnjuje zahteve po bonitetni oceni SB7 in torej vsebinsko izpolnjuje zahtevani pogoj. Pri pripravi navedenega poročila so bili upoštevani računovodski izkazi družbe CP Kranj, d.o.o. za leto 2011 (na čemer temeljijo tudi obrazci S.BON, ki jih izdaja AJPES), poročilo pa je izdelano po pravilih Basel II. Poleg tega je izbrani ponudnik obrazec S.BON predložil v predrevizijskem postopku. V zvezi z revizijskim očitkom drugega vlagatelja o neustrezni navedbi evidenc v Obrazcu 10 izbranega ponudnika naročnik odgovarja, da ne gre za izločitveni razlog, saj je naročnik seznanjen s tem, v katerih evidencah je mogoče preveriti podatke, naročnik pa je vse navedene izjave tudi preveril in pridobil ustrezna potrdila. Glede predložitve Obrazca 16 v dopolnitvi ponudbe naročnik poudarja, da je šlo za formalno nepopolnost ponudbe, saj noben podatek iz tega obrazca ne vpliva na razvrstitev ponudbe izbranega ponudnika.

Naročnik je z vlogo z dne 27. 6. 2012 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo postopka javnega naročanja, v katero je v dokazne namene vpogledala Državna revizijska komisija pri odločanju o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija je najprej odločila, da obravnavanje zahtevka za revizijo prvega in drugega vlagatelja združi v en revizijski postopek.

Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN, glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporabljajo v revizijskem postopku, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami, ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta vlagatelja vložila zahtevek za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila. Zato je, zaradi pospešitve obravnavanja, obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja združila v en revizijski postopek in sprejela enotno odločitev.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da naročnik predmetno javno naročilo izvaja po odprtem postopku, v katerem je prejel šest pravočasnih ponudb. Dne 21. 5. 2012 je sprejel odločitev o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku, kot najugodnejšemu ponudniku po merilu najnižja cena. Prvi in drugi vlagatelj navedeni odločitvi naročnika nasprotujeta, saj menita, da izbrani ponudnik ni oddal popolne ponudbe. Prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo izpostavlja tudi določene nepravilnosti v skupni ponudbi ponudnikov Kraški zidar, d.d., Kolodvorska 1, Sežana, Godina, d.o.o., OIC Hrpelje 22, Kozina, CPK, d.d. Koper, Ulica 15. maja 14, Koper in Grafist, d.o.o., Bertoki, Sermin 7B, Koper, vendar Državna revizijska komisija s tem povezanih revizijskih očitkov ni obravnavala, saj naročnik popolnosti te ponudbe ni preverjal pri izpodbijani odločitvi o oddaji javnega naročila.

Državna revizijska komisija je najprej pristopila k obravnavanju revizijske navedbe prvega in drugega vlagatelja, da izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil potrdila o ogledu lokacije.

Naročnik je v Povabilu k oddaji ponudbe, v točki 10. Ogled lokacije, na kateri se bodo izvajala dela, postavil naslednjo zahtevo:

"Potencialni ponudniki si morajo obvezno ogledati lokacijo, na kateri bodo izvajali dela, ki so predmet javnega naročila. Ogleda se mora udeležiti pooblaščen predstavnik ponudnika. Naročnik bo potencialnim ponudnikom po opravljenem ogledu izdal potrdilo o ogledu, ki ga morajo ponudniki priložiti k ponudbi za izvedbo javnega naročila. Naročnik bo ogled lokacije organiziral v naslednji terminih: dne 3. 1. 2012 z odhodom ob 13.00 uri izpred prostorov naročnika in dne 4. 1. 2012 z odhodom ob 8.00 uri izpred prostorov naročnika. Tistim, ki so se ogleda udeležili že v sklopu prvotnega javnega naročila (odgovorni vodje del, predstavniki partnerjev v skupni ponudbi oz. podizvajalcev), se ni potrebno ponovno udeležiti ogleda, ampak predložijo fotokopijo potrdil, ki so jih pridobili pri prvotnem ogledu."

Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika z dne 17. 1. 2012 (predložene naročniku istega dne) ugotavlja, da je kot zadnji ponudbeni dokument predloženo Potrdilo o udeležbi na ogledu lokacije z dne 4. 1. 2012, ki se ga je udeležil predstavnik družbe Gorenjska gradbena družba, d.d., zaradi česar so navedbe vlagateljev o manjkajočem potrdilu neutemeljene. Državna revizijska komisija ob tem pripominja, da je dokazno breme glede dejstva, da vlagatelja navedenega potrdila na vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika nista dobila na vpogled (oziroma nista prejela njegove fotokopije), na vlagateljih. Vlagatelja kot ponudnika morata pri zavarovanju svojih pravic ravnati z ustrezno skrbnostjo (vlagatelja bi tako lahko na vpogledu od naročnika zahtevala, da se v zapisnik vnese popis dokumentov, ki so jima bili dani na vpogled oziroma so jima bili izročeni), sicer sama trpita morebitne posledice nedokazanosti določenega dejstva. Ker vlagatelja za zatrjevano dejstvo nista ponudila nobenih dokazov, ker iz zapisnikov o vpogledu z dne 5. 6. 2012 ne izhaja, da vlagatelja nista vpogledala v navedeno potrdilo, naročnik in izbrani ponudnik pa sta v revizijskem postopku dokazala nasprotno dejstvo, in sicer, da je potrdilo o udeležbi na ogledu lokacije predloženo v ponudbi izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelja nista uspela izkazati, da izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil zahtevanega potrdila o ogledu lokacije, posledično temu pa ni mogoče ugotoviti naročnikovih kršitev.

Državna revizijska komisija je dalje presodila revizijske očitke prvega in drugega vlagatelja v zvezi z izpolnjevanjem pogoja bonitetne ocene najmanj SB7 za partnerja CP Kranj, d.o.o.

Kot je Državna revizijska komisija ugotovila že v odločitvi, št. 018-098/2012-4, z dne 19. 4. 2012, je naročnik, ob upoštevanju podanih odgovorov oziroma pojasnil na portalu javnih naročil, za vse partnerje v skupni ponudbi zahteval izpolnitev naslednjega pogoja:

"Ponudnik mora imeti bonitetno oceno na dan izdaje obrazca najmanj SB7 ali boljšo. Obvezno dokazilo: Obrazec S.BON, ki mora odražati stanje zadnjega meseca pred rokom za predložitev ponudb."

Ker izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil obrazca S.BON za družbo CP Kranj, d.o.o., je naročnik ponudbo izbranega ponudnika najprej izločil iz postopka javnega naročanja z Odločitvijo o oddaji javnega naročila, št. 354-44/2007-100 z dne 21. 2. 2012. V obrazložitvi te odločitve je naročnik pojasnil, da družba CP Kranj, d. o. o. ne izpolnjuje bonitetnega pogoja, pri čemer je izpostavil tudi dejstva v zvezi z datumom ustanovitve te družbe in nezmožnosti priprave primerljive bonitetne ocene zahtevani bonitetni oceni SB7, ki jo morajo ponudniki izkazati z obrazcem S.BON. Državna revizijska komisija je na podlagi vloženega zahtevka za revizijo izbranega ponudnika (takrat vlagatelja) navedeno odločitev naročnika razveljavila, saj je ocenila, da gre za formalno nepopolno ponudbo. Državna revizijska komisija je naročnika napotila, da v primeru, če na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije oceni, da je mogoče nadaljevati in zaključiti postopek oddaje javnega naročila z izbiro najugodnejše ponudbe, v razmerju do vlagatelja upošteva obvezna ravnanja po 78. členu ZJN-2 in vlagatelja pozove na dopolnitev ponudbe.

Naročnik je v ponovljenem postopku preverjanja ponudbe izbranega ponudnika, ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika formalno nepopolna in ga je s pozivom (z dne 26. 4. 2012, št. 354-44/2007-117) pozval, da za družbo CP Kranj, d.o.o. predloži obrazec S.BON. Izbrani ponudnik je ponudbo dopolnil dne 8. 5. 2012 s predložitvijo Individualnega bonitetnega poročila, ki ga je izdala družba B. dne 7. 5. 2012 in Pojasnila družbe B. k bonitetni oceni podjetja z dne 7. 5. 2012. Izbrani ponudnik je v spremnem dopisu naročniku pojasnil, da s predloženo bonitetno oceno izpolnjuje pogoj glede bonitete, saj gre za primerljiv dokument, izdelan po pravilih Basel II.

Državna revizijska komisija glede na ugotovljeno dejansko stanje kot neutemeljene zavrača revizijske očitke prvega in drugega vlagatelja, da naročnik ne bi smel upoštevati predloženih dokumentov izbranega ponudnika iz razloga, ker ne gre za obrazec S.BON.

V zvezi s tem Državna revizijske komisija opozarja na določbo 44. člena ZJN-2, ki naročniku omogoča, da lahko, skladno s točko a) drugega odstavka 44. člena ZJN-2 od gospodarskega subjekta kot dokaz o njegovi finančni in ekonomski sposobnosti zahteva predložitev enega ali več dokumentov, iz katerih bo lahko ugotovil izpolnjevanje zahtevane finančne in ekonomske sposobnosti, razen tistih podatkov, ki jih lahko pridobi sam v skladu z 41. členom ZJN-2, kot na primer ustrezne bančne izpiske, podatke o boniteti poslovanja ali, če je to primerno, dokazilo o škodnem zavarovanju poklicnega tveganja. Skladno s petim odstavkom 44. člena ZJN-2 mora naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali v povabilu k oddaji ponudb oziroma razpisni dokumentaciji navesti, katero dokazilo ali dokazila iz drugega odstavka 44. člena ZJN-2 je izbral in katera druga dokazila so gospodarski subjekti dolžni predložiti.
Če gospodarski subjekt iz katerega koli utemeljenega razloga zahtevanih dokazov ne more predložiti, lahko ekonomsko in finančno sposobnost dokaže s katerim koli drugim dokumentom, za katerega naročnik meni, da je primeren (sedmi odstavek 44. člena ZJN-2).

Iz navedenega izhaja, da predloženih dokazil ni mogoče oceniti kot neustreznih zgolj zato, ker niso izdani kot obrazec S.BON (ki ga izdaja AJPES), četudi naročnik ta dokument zahteva kot obvezno dokazilo v razpisni dokumentaciji ali v pozivu za odpravo formalno nepopolne ponudbe. Ponudnik namreč lahko v primeru, ko iz utemeljenih razlogov zahtevanega dokazila (v konkretnem primeru obrazca S.BON) ne more predložiti, sposobnost dokaže z drugim dokumentom, katerega naročnik oceni kot primernega. Kot to utemeljeno izpostavlja naročnik in na kar se je skliceval tudi izbrani ponudnik v dopolnitvi ponudbe, je tudi Državna revizijska komisija v odločitvi, št. 018-098/2012-4, zapisala, da bi se v primeru, če vlagatelj ne bi mogel predložiti obrazca S.BON, bi pa predložil neko drugo dokazilo, s katerim bi izkazoval, da izpolnjuje zahtevano bonitetno oceno, ugotavljanje primernosti takega dokazila ugotavljala šele po njegovem prejemu (kar je smisel možnosti iz sedmega odstavka 44. člena ZJN-2), ne pa da naročnik že vnaprej izključuje možnost predložitve drugega primernega dokazila.

Prav tako določba sedmega odstavka 44. člena ZJN-2 ne nalaga ponudniku, da bi moral zato, da bi bil upravičen do predložitve drugega primernega dokazila, naročnika pred potekom roka za prejem ponudb vprašati, katero drugo dokazilo lahko predloži, oziroma vložiti zahtevek za revizijo, kolikor naročnik drugega dokazila ne bi dopustil (kot to menita prvi in drugi vlagatelj). Ponudnik ima pravico tako ravnati, vendar, kolikor tega ne stori, to ne pomeni, da je zahtevano dokazilo iz razpisne dokumentacije edino ustrezno dokazilo, saj ima ponudnik kljub temu možnost, da v ponudbi (ali njeni dopolnitvi) predloži dokazilo, za katerega meni, da je enakovredno oziroma primerno, če za to obstajajo kakršnikoli utemeljeni razlogi (teh vlagatelja v konkretnem primeru ne izpodbijata).

Ugotavljanje primernosti predloženega dokazila je zato v pristojnosti naročnika, ki ocenjuje in preverja popolnost prejetih ponudb, v primeru spora (ko naročnik dokazilo oceni kot primerno) pa mora vlagatelj zatrjevati in dokazati, da dokazilo ni primerno. Naročniku namreč ni mogoče očitati kršitev zgolj zato, ker v odločitvi o oddaji javnega naročila konkretno ne predstavi, zakaj je določeno dokazilo izbranega ponudnika ocenil kot ustrezno in primerno, saj mu zakon tega ne nalaga. Naročnik mora skladno s prvim odstavkom 79. člena ZJN-2 odločitev o oddaji javnega naročila obrazložiti in navesti ugotovitve ter razloge zanjo, ponudnike pa mora o svoji odločitvi pisno obvestiti. Iz navedene določbe ne izhaja, da bi se naročnik moral v odločitvi o oddaji javnega naročila konkretno opredeliti do vsakega ponudbenega dokumenta, torej, zakaj ga šteje kot ustreznega. Zato je treba kot neutemeljene zavrniti revizijske očitke prvega in drugega vlagatelja, da je naročnik kršil pravila javnega naročanja, ker se do predloženih dokumentov izbranega ponudnika v dopolnitvi ponudbe ni opredelil v odločitvi o oddaji javnega naročila.

Drugi vlagatelj predložena dokazila izbranega ponudnika izpodbija tudi zato, ker jih ni izdala AJPES kot uradna institucija, v obliki obrazca S.BON kot uradnega dokumenta, temveč zasebna družba B., brez uradnih pooblastil, ki je poročilo izdelala po kriterijih Bisnode Creditcheck tehnologiji.

Državna revizijska komisija v zvezi z navedenimi očitki po vpogledu v spletne strani AJPES ugotavlja, da AJPES izvaja bonitetne dejavnosti, kot tržno storitev in v tem okviru izdeluje bonitetne informacije z bonitetnimi ocenami slovenskih gospodarskih subjektov po modelu AJPES S.BON. AJPES kot javne storitve opravlja druge dejavnosti (registracija poslovnih subjektov in vodenje Poslovnega registra Slovenije in drugih registrov, zbiranje, obdelovanje in objavljanje letnih poročil ter statistična raziskovanja in zbiranje podatkov). Zato ni mogoče pritrditi drugemu vlagatelju v tem, da AJPES izdeluje bonitetne informacije na podlagi uradnih pooblastil in da ti obrazci predstavljajo uraden dokument, oziroma, da ni mogoče kot primernih sprejeti dokazil, ki jih ni izdelala AJPES, v obliki obrazca S.BON.

Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku v tem, da ocenjevanje primernosti dokazila temelji predvsem na vsebini predloženega dokumenta, v konkretnem primeru torej, ali je družba CP Kranj, d.o.o. s predloženimi dokazili izkazala, da dosega bonitetno oceno najmanj SB7.

Kot izhaja iz spletnih strani AJPES, izdelovanje bonitetnih informacij temelji na strokovno-teoretičnih izhodiščih, določenih z mednarodno uveljavljenimi bančnimi standardi Basel II. AJPES S.BON model razvršča subjekte glede na kreditno tveganje v deset bonitetnih razredov s pripadajočimi bonitetnimi ocenami od SB1 do SB10 in za vsak subjekt napoveduje verjetnost nastopa dogodka neplačila v obdobju 12 mesecev po datumu izdelave računovodskih izkazov podjetja.

Iz Pojasnila k bonitetni oceni podjetja z dne 7. 5. 2012 izhaja, da je Bisnode bonitetna ocena CC (ki je ugotovljena za družbo CP Kranj, d.o.o.) izdelana po Bisnode Creditcheck metodologiji ocenjevanja (kot to pravilno ugotavlja drugi vlagatelj), vendar pa je v navedenem pojasnilu hkrati navedeno, da ta metodologija upošteva kapitalski sporazum po Basel II - Bisnode failure model. Credit Check je nastal na podlagi matematičnega Failure modela, ki napoveduje verjetnost stečaja, prisilne poravnave in izbrisa podjetja v naslednjih 12 mesecih, zaradi raznolikosti podatkov in njihove sistematične obdelave pa izpolnjuje osnovne zahteve novega kapitalskega sporazuma po Basel II ter sledi standardom, namenjenim predvsem finančnim ustanovam. Celoten nabor podatkovnih baz omogoča celovito vsebinsko poznavanje populacije, kar po eni strani omogoča izognitev morebitnim napakam pri vzorčenju, po drugi strani pa celovito oceno kreditnega tveganja tudi pri novoustanovljenih subjektih ter subjektih, ki AJPES ne oddajajo finančnih podatkov. CP Kranj, d.o.o. ima oceno CC, kar ga v primerjavi z zahtevo po najmanj oceni SB7 po metodologiji AJPES v S.BON obrazcu uvršča v to kategorijo. Iz razlage bonitetne ocene v poročilu je razvidno, da ima podjetje vsaj take karakteristike.

Drugi vlagatelj se do navedenih pojasnil in vsebine predloženih pojasnil in bonitetnega poročila ni opredelil, ampak meni, da gre za zasebno listino, katere verodostojnosti ni mogoče preverjati. Ker pa, kot že ugotovljeno, tudi AJPES izdaja bonitetne informacije v okviru tržne dejavnosti (torej prav tako ne gre za javno listino), kot podlago pa uporablja podatke iz predloženih računovodskih izkazov (ki so javni in preverljivi), tako kot predloženo bonitetno poročilo za družbo CP Kranj, d.o.o., Državna revizijska komisija zaključuje, da drugi vlagatelj ni uspel dokazati, da je naročnik kršil določbo sedmega odstavka 44. člena ZJN-2, ker je predložena dokazila izbranega ponudnika v dopolnitvi ponudbe ocenil kot primerna, torej takšna, ki dokazujejo, da ima družba CP Kranj, d.o.o. takšne karakteristike, ki jo uvrščajo vsaj v bonitetno oceno SB7.

Da je naročnik predložena dokazila ocenil kot primerna in da družba CP Kranj, d.o.o. dosega bonitetno oceno najmanj SB7, potrjuje tudi obrazec S.BON za navedeno družbo (ki ga je izdala AJPES dne 19. 6. 2012), ki ga je izbrani ponudnik sicer priložil kot dokaz šele v predrevizijskem postopku (zaradi česar to dokazilo ni moglo biti uporabljeno v postopku pregledovanja ponudbe), in ki družbo CP Kranj, d.o.o. uvršča v bonitetno oceno (na podlagi letnega poročila za leto 2011) SB7.

Državna revizijska komisija ob ugotovljenem zaključuje, da prvi in drugi vlagatelj nista uspela izkazati naročnikovih kršitev glede ocene primernosti predloženih dokazil izbranega ponudnika v zvezi z izkazovanjem pogoja, da družba CP Kranj, d.o.o. dosega bonitetno oceno najmanj SB7.
Drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje naročnikove kršitve tudi v delu, ki se nanašajo na izpolnitev Obrazca 10: Izjava o nekaznovanosti zakonitega zastopnika.

Naročnik je v točki 6.2.3 Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe (v nadaljevanju: navodila) kot obvezno vsebino ponudbe zahteval, da zakoniti zastopnik ponudnika, kolikor je ponudnik pravna oseba, v zadnjih petih letih pred objavo javnega naročila ni bil pravnomočno obsojen zaradi določenih kaznivih dejanj. Kot obvezno dokazilo je bila zahtevana:

"Izjava zakonitega zastopnika ponudnika, kolikor je ponudnik pravna oseba, da v zadnjih petih letih pred objavo javnega naročila ni bil pravnomočno obsojen za navedena kazniva dejanja (Obrazec 10). Poleg navedene izjave mora ponudnik izkazati, da izpolnjuje pogoj iz te točke, z dokazilom iz uradne evidence. V skladu s šestim odstavkom 41. člena ZJN-2 lahko ponudnik namesto dokazila iz uradne evidence v ponudbi navede, v kateri evidenci in pri katerem državnem organu, organu lokalne skupnosti ali nosilcu javnega pooblastila lahko naročnik ta podatek iz uradnih evidenc pridobi sam (Obrazec 10)."

Med naročnikom in drugim vlagateljem je nesporno, da je izbrani ponudnik v ponudbi priložil Obrazec 10: Izjava o nekaznovanosti zakonitega zastopnika ponudnika za štiri zakonite zastopnike partnerjev v skupni ponudbi, pri čemer ni priložil tudi dokazila iz uradne evidence, ampak je navedel, da lahko naročnik te podatke pridobi "v vseh evidencah".

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom v tem, da navedene pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika ne predstavljajo razloga za izločitev ponudbe iz postopka javnega naročanja, niti jih ni mogoče šteti za formalno nepopolno ponudbo, ampak le za nebistveno formalno pomanjkljivost.

Skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je formalno nepopolna ponudba tista, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila, pri čemer v primeru, kadar je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. Ker se v skladu z določbo prvega odstavka 78. člena ZJN-2 odpravljajo (le) tiste pomanjkljivosti ponudbe, ki jih je mogoče označiti za formalne, navedeno v povezavi s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 pomeni, da vse tiste formalne pomanjkljivosti, ki niso bistvene, niso več upoštevane, ponudniku jih ni treba odpravljati, naročnik pa jih lahko v celoti prezre. ZJN-2 sicer ne definira, katere pomanjkljivosti je mogoče uvrstiti med nebistvene, zato je treba (ne)bistvenost ugotavljati v vsakem postopku posebej, upoštevajoč konkretne okoliščine posameznega primera. Kot nebistvene pomanjkljivosti je mogoče obravnavati predvsem posamezne napake v zvezi z obličnostjo ponudbe, parafami, pomanjkljivo označenimi stranmi, vpisi ponudbenih besedil nad ali pod za to predvidenim mestom ipd., razen v primeru, če naročnik sam kakšni takšni formalnosti izrecno pripiše poseben pomen v razpisni dokumentaciji ali če izrecno določi, da gre za bistveno sestavino ponudbe, zaradi neupoštevanja katere bo ponudba izločena.

V konkretnem primeru gre upoštevati, da so vsi navedeni zakoniti zastopniki, za katere je izbrani ponudnik predložil Obrazec 10, skladno z zahtevo naročnika iz razpisne dokumentacije (točka 6.2.5 navodil) podali tudi Soglasje zakonitega zastopnika ponudnika za pridobitev osebnih podatkov (Obrazec 13), v katerem so podali izjavo, da dajejo soglasje naročniku, da skladno z drugim odstavkom 41. člena ZJN-2 in skladno z 22. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov za potrebe izvedbe javnega naročila pridobi podatke od Ministrstva za pravosodje, da kot zakoniti zastopniki niso bili pravnomočno obsojeni zaradi kaznivih dejanj, ki so opredeljena v 42. členu ZJN-2. Ker je že iz navedenega obrazca (katerega vsebino je vnaprej pripravil naročnik) mogoče slediti naročniku v tem, da mu je znano, v katerih evidencah in pri katerem državnem organu lahko preveri podatke o (ne)kaznovanosti zakonitih zastopnikov, to pa potrjuje tudi dejstvo, da je naročnik te podatke tudi preveril s pridobitvijo pisnih potrdil pristojnega ministrstva, izdanih dne 1. 2. 2012 (že pred izdajo prve odločitve o oddaji javnega naročila z dne 21. 2. 2012), ki se nahajajo v spisovni dokumentaciji, Državna revizijska komisija zaključuje, da drugi vlagatelj tudi v tem delu ni uspel izkazati naročnikovih kršitev.

Državna revizijska komisija kot neutemeljeno zavrača tudi revizijsko navedbo drugega vlagatelja, da naročnik izbranemu ponudniku ne bi smel dopustiti dopolnitve ponudbe s predložitvijo Obrazca 16: Izjava ponudnika o tehničnih zmogljivostih, katerega je naročnik zahteval v točki 6.4.1 navodil, oziroma, da je bila dopolnitev ponudbe opravljena na nedopusten način.

Kot izhaja iz spisovne dokumentacije in kar je med naročnikom in drugim vlagateljem nesporno, je naročnik izbranega ponudnika s pozivom (z dne 23. 1. 2012, št. 354-44/2007-56) pozval na odpravo formalnih nepopolnosti ponudbe, tudi s predložitvijo izpolnjenega Obrazca 16. Izbrani ponudnik je ponudbo dopolnil dne 25. 1. 2012 in predložil izpolnjen (kraj in datum), podpisan in žigosan Obrazec 16 za vse tri partnerje v skupni ponudbi.

Državna revizijska komisija v naročnikovem ravnanju ne najde razlogov za morebitne nezakonitosti, saj dopolnitev ponudbe z Obrazcem 16, ki po vsebini vsebuje s strani naročnika vnaprej pripravljeno izjavo ponudnika, da razpolaga z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi za izvedbo predmetnega javnega naročila, ni povzročila nedopustne spremembe ponudbe po drugem odstavku 78. člena ZJN-2, torej spremembe cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila ter tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudbe izbranega ponudnika glede na preostale prejete ponudbe. Drugi vlagatelj sicer ob tem tudi ne pojasni, zakaj naj bi bila dopolnitev ponudbe opravljena na način, ki ni dopusten, medtem ko njegova navedba, da Obrazci 16 niso predloženi v originalu, ampak v fotokopiji, ne drži, saj so obrazci podpisani, žigosani in parafirani v izvirniku.

Državna revizijska komisija ob vsem ugotovljenem zaključuje, da prvi in drugi vlagatelj nista uspela izkazati naročnikovega ravnanja v nasprotju z ZJN-2, v povezavi z zahtevami iz razpisne dokumentacije, zato je zahtevka za revizijo prvega in drugega vlagatelja, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljena zavrnila, saj je ugotovila, da naročnik, ob upoštevanju navedb v zahtevkih za revizijo, ne bi sprejel drugačne odločitve.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Prvi in drugi vlagatelj sta zahtevala povračilo stroškov, ki so jima nastali v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelja z zahtevkom za revizijo nista uspela, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, njuni zahtevi za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Izbrani ponudnik je v postopku pravnega varstva priglasil stroške zastopanja.

Izbrani ponudnik se ima, skladno z 11. členom ZPVPJN in drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN, pravico izjasniti o navedbah vlagatelja (tudi s pomočjo pooblaščenca), priglasi pa lahko tudi povrnitev stroškov (šesti odstavek 70. člena ZPVPJN). Povrnitev stroškov je odvisna od (ne) utemeljenosti zahtevka za revizijo, saj je v primeru utemeljenosti zahtevka za revizijo stroške izbranemu ponudniku dolžan povrniti naročnik (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN), v primeru neutemeljenosti pa vlagatelj (četrti odstavek 70. člena ZPVPJN). Vendar pa je v obeh primerih izbrani ponudnik upravičen le do povrnitve potrebnih stroškov.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši in ne k enostavnejši rešitvi zadeve, zato je zaključila, da stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni, zahtevo izbranega ponudnika za povrnitev stroškov pa je zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 30. 7. 2012


Predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.
Predsednica Državne revizijske komisije











Vročiti:
- Občina Sežana, Partizanska cesta 4, Sežana
- Kostmann, GesmbH, Burgstall 44, 9433 Andrä, Republika Avstrija
- Odvetnik mag. Franci Kodela, Ravbarjeva ulica 13, Ljubljana
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv, tu

Natisni stran