018-167/2012 Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Maje Bilbija, kot predsednice senata, ter Miriam Ravnikar šurk in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Vzpostavitev in vzdrževanje informacijskega sistema "Teleradiološke povezave slovenskih bolnišnic"" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Interexport, d.o.o., Potok pri Komendi 12, Komenda (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 15.6.2012

odločila:

1. Vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 8.5.2012 se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila "Vzpostavitev in vzdrževanje informacijskega sistema "Teleradiološke povezave slovenskih bolnišnic"", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" z dne 17.4.2012.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 1.193,40 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 29.11.2011 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Vzpostavitev in vzdrževanje informacijskega sistema "Teleradiološke povezave slovenskih bolnišnic"". Obvestilo o javnem naročilu je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod objavo št. JN14167/2011 z dne 12.12.2011.

Dne 17.4.2012 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila", iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo odda ponudnikoma v skupni ponudbi Parsek, d.o.o., Cesta v Gorice 8, Ljubljana in O3 Enterprise, S.r.l., Via Valerio 10, Trst, Italija (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), katerih ponudba je bila ugodnejša od edine preostale, vlagateljeve ponudbe.

Vlagatelj je z vlogo z dne 8.5.2012 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje nezakonitost in napačnost odločitve o oddaji javnega naročila; meni namreč, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna. Vlagatelj tako najprej navaja, da je naročnik ravnal nezakonito, ko je izbranega ponudnika dvakrat pozval k odpravi istih nepopolnosti ponudbe. Kot naslednje vlagatelj zatrjuje, da je naročnik izbranega ponudnika nezakonito pozval na dopolnitve ponudbe v delu, ki se sploh ne nanaša na formalno nepopolnost ponudbe; izbranega ponudnika je namreč pozval k dopolnjevanju ponudbe, čeprav je bila ta že absolutno nepopolna. Vlagatelj dalje zatrjuje, da tuji partner izbranega ponudnika izjave o izpolnjevanju pogoja iz 2. alineje četrtega odstavka 42. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) ter drugih pogojev ni podal v predpisani obliki, t.j. pred organom iz osmega odstavka 42. člena ZJN-2. Vlagatelj zatrjuje tudi, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil zgolj kopijo bančne garancije za resnost ponudbe, s čemer ni izpolnil naročnikove zahteve po predložitvi njenega originala, ravno tako pa naročnik s tem ni dosegel namena, zaradi katerega je garancijo zahteval. Kot slednje vlagatelj zatrjuje, da iz ponudbe izbranega ponudnika ni razvidno, da je z njo zavezan tudi gospodarski subjekt O3 Enterprise, S.r.l., Trst - namesto njega naj bi namreč vse obrazce izpolnil drugi partner, čeprav za to ni imel pooblastila.

Izbrani ponudnik je dne 15.5.2012 na naročnika naslovil vlogo, s katero se je izjasnil o navedbah vlagatelja iz njegovega revizijskega zahtevka.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil z dokumentom z dne 16.5.2012, s katerim je tega zavrnil kot neutemeljenega, ravno tako pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov postopka pravnega varstva. V obrazložitvi dokumenta naročnik pojasnjuje, da je izbranega ponudnika k dopolnitvi formalno nepopolne ponudbe glede dokazil o neobsojenosti za kazniva dejanja pozval le enkrat, naknadno pa ga je pozval zgolj k dodatnemu pojasnilu glede predložitve teh dokazil za partnerja O3 Enterprise, S.r.l., Trst. Tudi glede obrazca 08. Temeljna izjava je izbranega ponudnika naročnik k dopolnitvi pozval le enkrat, zaradi ugotovljene očitne tiskarske napake v predloženem obrazcu pa je izbranega ponudnika naknadno pozval še k pojasnitvi ponudbe. V zvezi z zatrjevano nedopustnostjo naročnikovih pozivov izbranemu ponudniku k dopolnitvi formalno nepopolne ponudbe naročnik odgovarja, da vlagatelj pojma formalno nepopolne ponudbe ne razume pravilno. Naročnik, sklicujoč se na prakso Državne revizijske komisije, tako zatrjuje, da je pri svojih pozivih izbranemu ponudniku k sanaciji njegove ponudbe ravnal pravilno. V zvezi z revizijskimi navedbami, ki se nanašajo na predpisano obliko izjav o izpolnjevanju pogojev, naročnik pojasnjuje, da v konkretnem primeru ocenjena vrednost javnega naročila ne presega vrednosti iz prvega odstavka 12. člena ZJN-2. Naročnik je zato prepričan, da je ravnal pravilno, ko je v konkretnem primeru sprejel zapriseženo izjavo izbranega ponudnika oz. partnerja O3 Enterprise, S.r.l., Trst. Naročnik zavrača tudi revizijske navedbe, ki se nanašajo na predložitev garancije za resnost ponudbe. Naročnik vztraja, da je potrebno navedeno pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika obravnavati kot formalno nepopolnost. Kot slednje naročnik kot neutemeljene označuje tudi revizijske navedbe, ki se nanašajo na podpis dokumentov v ponudbi izbranega ponudnika.

Naročnik je v prilogi dopisa, prejetega dne 24.5.2012, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila in s tem v zvezi vodenem predrevizijskem postopku.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb udeležencev postopka je Državna revizijska komisija, na podlagi 39. in 70. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Med vlagateljem in naročnikom je v zadevi spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, in sicer vezano na vprašanje popolnosti ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj najprej zatrjuje, da je naročnik izbranega ponudnika neupravičeno večkrat pozival na odpravo istih pomanjkljivosti njegove ponudbe.

Med udeleženci v postopku je nesporno (to pa potrjuje tudi vpogled v ponudbeno dokumentacijo), da ponudba izbranega ponudnika ob predložitvi (med drugim) ni vsebovala ponudbenega obrazca "08. TEMELJNA IZJAVA", ki bi bil predložen za partnerja v ponudbi izbranega ponudnika, družbo O3 Enterprise, S.r.l., Trst, prav tako pa ni vsebovala dokazil o tem, da omenjeni partner in njegovi zakoniti zastopniki niso bili pravnomočno obsojeni za kazniva dejanja iz prvega in drugega odstavka 42. člena ZJN-2.

V zadevi je ravno tako nesporno, da je naročnik z dopisom z dne 7.2.2012 izbranega ponudnika pozval k odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti v ponudbi. Na naročnikov poziv je izbrani ponudnik (pravočasno) odgovoril z dopisom z dne 20.2.2012, v prilogi katerega je naročniku med drugim predložil s strani družbe O3 Enterprise, S.r.l., Trst, izpolnjen in podpisan obrazec "08. TEMELJNA IZJAVA". Ob tem je nesporno, da je bila na predloženem obrazcu navedena napačna vložna, matična ter davčna številka družbe (in sicer so bili namesto za družbo O3 Enterprise, S.r.l., Trst, na obrazcu navedeni podatki za preostalega partnerja v skupni ponudbi izbranega ponudnika, družbo Parsek, d.o.o., Cesta v Gorice 8, Ljubljana). Izbrani ponudnik je naročniku ravno tako predložil potrdilo Državnega tožilstva pri Civilnem in kazenskem sodišču v Trstu o tem, da v računalniškem Registru o kaznivih postopkih za osebo A. P. (ki je zakoniti zastopnik družbe O3 Enterprise, S.r.l., Trst) "ni zabeleženih zapisov, ki bi morali biti sporočeni v skladu s 1. odstavkom 60. člena cpp".

Kot slednje je nesporno, da je naročnik dne 24.4.2012 na izbranega ponudnika naslovil dopis, v katerem je tega med drugim seznanil, da je v obrazcu "08. TEMELJNA IZJAVA" navedel napačne podatke, zaradi česar ga je pozval k predložitvi ustrezno popravljenega obrazca. Naročnik je v dopisu navedel tudi, da mu je izbrani ponudnik poslal potrdilo Državnega tožilstva samo za fizično osebo A. P., manjkalo pa naj bi še potrdilo družbe kot pravne osebe, zaradi česar je izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi ponudbe z manjkajočim obrazcem. Na naročnikov poziv je izbrani ponudnik (pravočasno) odgovoril z dopisom z dne 3.3.2012, v prilogi katerega je naročniku (med drugim) posredoval nov obrazec "08. TEMELJNA IZJAVA" ter izjavo o tem, da v Italiji ni mogoče dobiti zahtevanega potrdila, da pravna oseba ni oziroma ni bila v kazenskem postopku oziroma da proti njej ni bila izdana pravnomočna obtožba.

Državna revizijska komisija v zvezi s predstavljenim dejanskim stanjem zadeve najprej ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila določil, da morajo ponudniki (ne glede na to, ali gre za ponudnike s sedežem v Republiki Sloveniji, ali pa s sedežem v tujini) v zvezi z izkazovanjem izpolnjevanja pogojev osnovne sposobnosti iz prvega in drugega odstavka 42. člena ZJN-2 predložiti izpolnjeno "Temeljno izjavo, Izjavo za fizične osebe (za posamezne zakonite zastopnike) in Pooblastila za pridobitev podatkov iz kazenske evidence (za ponudnika in zakonite zastopnike)". Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je ta (že v prvotni ponudbi) za osebo A.P., t.j. zakonitega zastopnika družbe O3 Enterprise, S.r.l., Trst, predložil tako "Izjavo za fizične osebe" kot tudi "Pooblastilo za pridobitev podatkov iz kazenske evidence - za fizične osebe". Ker potrdila o nekaznovanosti pravnih oseb v Italiji, sledeč izjavi izbranega ponudnika, ki je vlagatelj ne prereka, ni mogoče pridobiti, je bila ponudba izbranega ponudnika v zvezi z obravnavanimi pogoji ob predložitvi tako pomanjkljiva zgolj iz razloga nepredložitve obrazca "08. TEMELJNA IZJAVA". Naročnikov poziv izbranemu ponudniku k predložitvi "dokazil iz uradnih evidenc, skupaj z njihovimi uradnimi prevodi", s katerimi naj bi ta izkazal nekaznovanost družbe O3 Enterprise, S.r.l., Trst, in njenih zakonitih zastopnikov, je bil tako neskladen z določili razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila in neupravičen, revizijske navedbe vlagatelja o kršitvah, do katerih naj bi prišlo pri izpolnjevanju takšnega poziva, pa so posledično brezpredmetne in jim utemeljenosti ni mogoče priznati.

V zvezi s predložitvijo obrazca "08. TEMELJNA IZJAVA" Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik na naročnikov (pravilen) prvi poziv k dopolnitvi ponudbe s predložitvijo navedenega obrazca (poziv z dne 7.2.2012) za partnerja O3 Enterprise, S.r.l., Trst, predložil obrazec, ki je bil po svoji vsebini pomanjkljiv. Ob tem pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre dejstvo zapisa napačne vložne, matične ter davčne številke na navedenem obrazcu označiti za nebistveno formalno pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika, (zgolj) zaradi katere te ponudbe ni mogoče šteti (več) za formalno nepopolno. S tem v zvezi gre najprej ugotoviti, da je izbrani ponudnik tekom postopka pojasnil, da ne razpolaga s številko vpisa v sodni register (česar vlagatelj ne prereka), zaradi česar te številke naročniku ni mogel posredovati. V zvezi s podatkom o matični/davčni številki pa gre izpostaviti, da gre pri navedenih podatkih za podatke iz uradnih evidenc (šesti odstavek 41. člena ZJN-2), ki pa jih je izbrani ponudnik za družbo O3 Enterprise, S.r.l., Trst, naročniku poleg tega posredoval že v več dokumentih svoje ponudbe (na obrazcu "02. PODATKI O PONUDNIKU" ter na obrazcu "VLOGA ZA PRIDOBITEV PODATKOV O IZPOLNJEVANJU DAVČNIH OBVEZNOSTI KANDIDATA ALI PONUDNIKA V POSTOPKU JAVNEGA NAROČANJA"), kot tudi v več dokumentih svoje dopolnitve ponudbe z dne 20.2.2012 (bilance, "Enotno potrdilo o plačanih prispevkih (DURC)", "Potrdilo o obstoju spornih terjatev v primeru prenosa podjetja"). Ob upoštevanju navedenih dejstev gre ugotoviti, da je bil naročnikov drugi poziv izbranemu ponudniku k dopolnitvi ponudbe s predložitvijo novega obrazca "08. TEMELJNA IZJAVA" (poziv z dne 24.4.2012) neupravičen, revizijske navedbe vlagatelja o kršitvah, do katerih naj bi prišlo pri izpolnjevanju takšnega poziva, pa so posledično brezpredmetne in jim utemeljenosti ni mogoče priznati.


V nadaljevanju revizijskega zahtevka vlagatelj zatrjuje, da so bili naročnikovi pozivi izbranemu ponudniku k dopolnitvi njegove ponudbe neupravičeni - pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika naj namreč ne bi bile zgolj formalne.

Državna revizijska komisija izpostavlja določilo 15. člena ZPVPJN, skladno s katerim mora vlagatelj v zahtevku za revizijo (med drugim) navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Zahtevek za revizijo je namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, v ta namen pa ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju (pravno relevantnih) dejstev in predlaganju (pravno relevantnih) dokazov. Ker so v ZPVPJN taksativno naštete le obvezne sestavine zahtevka za revizijo, je potrebno zahteve glede vsebine postavke zatrjevanja kršitev, dejstev in dokazovanja teh iskati v določbah Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi 13. člena ZPVPJN v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku smiselno uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja. Razpravno načelo, urejeno v 7. členu ZPP, od strank zahteva, da navedejo vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, ter predlagajo dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Trditveno breme pomeni dolžnost tožnika, da v tožbi navede dejstva, na katera opira tožbeni zahtevek, dejstva pa mora navesti tako, da se na njihovi podlagi izkaže utemeljenost tožbenega zahtevka. Tožnik mora zatrjevati dejstva določno in konkretizirano, predlagani dokazi pa služijo potrditvi (izkazovanju) teh dejstev. Posledice nedokazanosti nekega dejstva prizadenejo tisto stranko, ki mora dejstvo, glede na normo materialnega prava, zatrjevati in dokazati.

Državna revizijska komisija v konkretni zadevi ugotavlja, da so vlagateljeve navedbe o "absolutni nepopolnosti" ponudbe izbranega ponudnika pavšalne ter nepodkrepljene z dejstvi in dokazi. Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku namreč zgolj našteva pomanjkljivosti v (prvotno predloženi) ponudbi izbranega ponudnika, brez kakršnegakoli vsebinskega opredeljevanja do narave teh pomanjkljivosti pa nato ponuja zaključek, da njihova odprava ni bila skladna z določili ZJN-2. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj s tako oblikovanim revizijskim zahtevkom ne izkazuje neskladja naročnikovega ravnanja pri pozivih izbranemu ponudniku k odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti njegove ponudbe z določili 78. člena ZJN-2, s tem povezanim revizijskim navedbam pa utemeljenosti tako ni mogoče priznati.


Kot naslednje vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku zatrjuje, da bi moral tuji partner v ponudbi izbranega ponudnika izjave o izpolnjevanju razpisnih pogojev podati v predpisani obliki (pred organom iz osmega odstavka 42. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija z vpogledom v dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila ugotavlja, da ocenjena vrednost javnega naročila, kot jo je naročnik določil v sklepu o začetku postopka njegove oddaje, ne dosega ali presega vrednosti iz prvega odstavka 12. člena ZJN-2, kot to (napačno) zatrjuje vlagatelj. Posledično gre ugotoviti tudi, da niso utemeljene vlagateljeve revizijske navedbe o tem, da bi moral partner v skupni ponudbi izbranega ponudnika, družba O3 Enterprise, S.r.l., Trst, svoje zaprisežene izjave o izpolnjevanju razpisnih pogojev podati pred "pravosodnim ali upravnim organom, notarjem ali pristojnim organom poklicnih ali gospodarskih subjektov v državi, v kateri ima kandidat oziroma ponudnik svoj sedež" (kot je v razpisni dokumentaciji in v osmem odstavku 42. člena ZJN-2 sicer zahtevano v primeru naročil, katerih vrednost je enaka ali presega vrednost iz prvega odstavka 12. člena ZJN-2).


Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku dalje zatrjuje, da bi morala biti ponudba izbranega ponudnika zaradi nepredložitve originala bančne garancije za resnost ponudbe izločena iz postopka (oz. da navedene pomanjkljivosti ni mogoče šteti za formalno nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika).

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v Splošnih navodilih ponudnikom pod točko 18. Instrument zavarovanja določil:

"Sestavni del ponudbe je tudi bančna garancija za resnost ponudbe, vrsta in trajanje morata biti skladna z določili razpisne dokumentacije.

Ponudbe, ki ne bodo vsebovale garancije za resnost ponudbe, bodo zavrnjene kot nepopolne.
Naročnik bo zavarovanje za resnost ponudbe unovčil:
a) če ponudnik umakne ali spremeni ponudbo v času njene veljavnosti, navedeni v ponudbi ali

b) če ponudnik, ki ga je naročnik v času veljavnosti ponudbe obvestil o sprejetju njegove ponudbe:
- ne izpolni ali zavrne sklenitev pogodbe v skladu z določbami navodil ponudnikom
- ne predloži ali zavrne predložitev bančne garancije za pravočasno in kvalitetno izvedbo posla v skladu z določbami navodil ponudnikom."

V razdelku razpisne dokumentacije "A 02. VSEBINA PONUDBE TER POGOJI IN DOKAZILA, KI JIH MORAJO PREDLOŽITI PONUDNIKI ZA DOKAZOVANJE IZPOLNJEVANJA POGOJEV" pa je naročnik med drugim določil:

"02. ORIGINALNI DOKUMENTI ZA FINANČNA ZAVAROVANJA
02.1. Originalna bančna garancija za resnost ponudbe v višini EUR 12.000,00.

Ponudnik mora predložiti bančno garancijo za resnost ponudbe v višini EUR 12.000,00 (obrazec 19: Vzorec bančne garancije za resnost ponudbe).

Naročnik bo unovčil bančno garancijo za resnost ponudbe v naslednjih primerih:
a) če ponudnik umakne ali spremeni ponudbo v času njene veljavnosti, navedeni v ponudbi ali
b) če ponudnik, ki ga je naročnik v času veljavnosti ponudbe obvestil o sprejetju njegove ponudbe:
- ne izpolni ali zavrne sklenitev pogodbe v skladu z določbami navodil ponudnikom
- ne predloži ali zavrne predložitev bančne garancije za pravočasno in kvalitetno izvedbo posla v skladu z določbami navodil ponudnikom.

Bančna garancija mora biti predložena v originalu.

Bančna garancija mora veljati do 15.05.2012."

Med udeleženci v postopku je nesporno, to pa potrjuje tudi vpogled v ponudbeno dokumentacijo, da izbrani ponudnik v okviru svoje ponudbe ni predložil originalne bančne garancije za resnost ponudbe (predložil pa je njeno kopijo).

V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija izpostavlja, da se garancija za resnost ponudbe nanaša na fazo predložitve ponudb (6. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2), po vsebini pa predstavlja dokument, ki naročniku zagotavlja zavarovanje v primeru, da bi si ponudnik naknadno premislil in svojo ponudbo umaknil, jo spreminjal ali ne bi pristopil k sklenitvi pogodbe (o izvedbi javnega naročila) oziroma ne bi predložil garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Garancija za resnost ponudbe mora obstajati in garantirati resnost ponudbe že v času, ko je ponudba predložena in ves čas njene veljavnosti (smiselno zelo podobno je v navezavi na bančno garancijo za resnost ponudbe in njen namen Državna revizijska komisija zapisala že v svojih odločitvah v zadevah št. 018-295/2011, 018-345/2011 itd.). Poseben pomen garancije za resnost ponudbe izhaja tudi iz 74.a člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v primeru, ko ponudnik v postopku javnega naročanja po poteku roka za oddajo ponudb umakne svojo ponudbo, unovčiti ponudnikovo garancijo za resnost ponudbe, če je bila ta v postopku zahtevana in predložena. Naročnik mora unovčiti ponudnikovo garancijo za resnost ponudbe tudi v primeru, ko ponudnik, kljub pozivu naročnika, z njim ne sklene pogodbe o izvedbi javnega naročila.

Opisani namen, zaradi katerega naročniki v postopkih javnega naročanja zahtevajo predložitev garancije za resnost ponudbe, se kaže tudi v predstavljenih določilih razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila. V teh je naročnik smiselno enako, kot to izhaja iz ZJN-2, določil razloge za unovčenje bančne garancije za resnost ponudbe, pri čemer je med drugim določil tudi, da bo unovčil bančno garancijo za resnost ponudbe v primeru, če ponudnik umakne ali spremeni ponudbo v času njene veljavnosti, navedene v ponudbi.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudbe izbranega ponudnika v izpostavljenem delu (v delu nepredložene originalne garancije za resnost ponudbe) v konkretnem primeru ni mogoče šteti zgolj za formalno nepopolno, temveč jo je potrebno šteti za vsebinsko nepopolno. Res je sicer, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), vendar pa ponudbe izbranega ponudnika v konkretnem primeru ni dopustno dopolnjevati v skladu z 78. členom ZJN-2. To bi bilo namreč v neskladju s posebnim pomenom (bančne) garancije za resnost ponudbe, ki med drugim izhaja tudi iz 74.a člena ZJN-2, ter v neskladju z dejstvom, da je v zasledovanju smisla in temeljnega namena garancije za resnost ponudbe (skladno z zahtevami razpisne dokumentacije) ključno prav to, da z garancijo za resnost ponudbe ponudnik razpolaga že ob poteku roka za predložitev ponudb, slednje omenjeno dejstvo pa je izraženo s predložitvijo originala garancije za resnost ponudbe že v ponudbi - le tako lahko garancija namreč predstavlja učinkovito zavarovanje naročniku za primer morebitne situacije, ko ponudnik v postopku javnega naročanja po poteku roka za oddajo ponudb umakne svojo ponudbo.

V zvezi z odločitvijo Državne revizijske komisije, na katero se v svoji odločitvi o vlagateljevem revizijskem zahtevku sklicuje naročnik, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je bila ta sprejeta v zvezi s postopkom oddaje javnih naročil, ki ga je (tedanji) naročnik izvajal po predpisih, ki so veljali do začetka veljavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 19/2010 - ZJN-2B; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2B), s katerim je bil v ZJN-2 na novo vnesen 74.a člen, ki je poudaril poseben pomen garancije za resnost ponudbe. Novela ZJN-2B je začela veljati dne 11.4.2010, postopki oddaje javnih naročil, za katere so bila obvestila o javnem naročilu objavljena pred uveljavitvijo novele ZJN-2B (tako med drugim tudi postopek oddaje javnega naročila, ki ga izpostavlja naročnik), pa so se izvedli po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo te novele.

V povzetku zapisanega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom izkazal, da bi morala biti ponudba izbranega ponudnika zaradi nepredložitve originala bančne garancije za resnost ponudbe (že ob predložitvi ponudbe) izločena iz postopka. Vlagatelj je posledično izkazal tudi nezakonitost naročnikovega poziva izbranemu ponudniku k dopolnitvi njegove ponudbe z naknadno predložitvijo originala bančne garancije za resnost ponudbe ter nezakonitost izpodbijane odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila.


Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 8.5.2012 ugodila in je razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila "Vzpostavitev in vzdrževanje informacijskega sistema "Teleradiološke povezave slovenskih bolnišnic"", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" z dne 17.4.2012.

V posledici takšne odločitve Državna revizijska komisija preostalih navedb iz vlagateljevega revizijskega zahtevka, ki se nanašajo na druge zatrjevane razloge za spornost izpodbijane odločitve, ni obravnavala - obravnava teh navedb na vlagateljev položaj v postopku namreč ne bi mogla v ničemer vplivati.

V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da v nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila sprejme eno izmed odločitev, ki jih dopušča ZJN-2.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih s postopkom pravnega varstva, in sicer v višini 1.193,40 EUR, kolikor je znašala taksa za postopek pravnega varstva (naročnik je takso napačno odmeril v višini 994,50 EUR).

Vlagatelj je s svojim revizijskim zahtevkom uspel, zato je Državna revizijska komisija, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN in na podlagi osmega odstavka 70. člena ZPVPJN, ugodila tudi vlagateljevi zahtevi po povrnitvi potrebnih stroškov, nastalih s postopkom pravnega varstva. Državna revizijska komisija vlagatelju priznava celotne priglašene stroške.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 1.193,40 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 15.6.2012


Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija,
Članica Državne revizijske komisije












Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova ulica 5, Ljubljana
- Interexport, d.o.o., Potok pri Komendi 12, Komenda,
- Parsek, d.o.o., Cesta v Gorice 8, Ljubljana,
- O3 Enterprise, S.r.l., Via Valerio 10, Trst, Italija,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, Ljubljana,
- arhiv, tu.

Natisni stran