018-215/2012 Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi prvega odstavka 20. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter mag. Maja Bilbija in Vide Kostanjevec kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Laboratorijske zamrzovalne omare", ki ga je z vložitvijo zahtevka za revizijo začel vlagatelj MIKRO + POLO d.o.o., Zagrebška cesta 22, Maribor, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Avbreht, Zajc in Partnerji o.p. d.o.o., šestova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), na podlagi predloga za izdajo sklepa po prvem odstavku 20. člena ZPVPJN, ki ga je vložil naročnik Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Vrazov trg 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 23.7.2012

odločila:

Predlog naročnika, št. 091-7-9/12, z dne 12.7.2012, za ustavitev postopka predmetnega javnega naročanja, kljub vloženemu zahtevku za revizijo, se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je Obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN6715/2012, z dne 21.6.2012, s popravki pod objavo št. JN7069/2012, z dne 2.7.2012. Naročnik predmetno javno naročilo "Laboratorijske zamrzovalne omare" oddaja po odprtem postopku.

Zoper razpisno dokumentacijo je vlagatelj dne 9.7.2012 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, naj se razveljavi razpisna dokumentacija za sklop 2: v točki 8 na OBR-4, ki se glasi: "V primeru izpada enega kompresorja mora drugi kompresor zagotavljati temperaturo 65°C vsaj en mesec", v točki 12 na OBR-4, ki se glasi: "Glasnost pod 55 dB", v točki 14 na OBR-4, ki se glasi: "14. Proizvedena v skladu z direktivo "Class IIa Medical Device (93/42/EC in 2007/47/EC), ki veljata za shranjevanje celic, DNK in zmrznjene plazme." in z vsemi odgovori na portalu javnih naročil v zvezi z gornjimi določbami razpisne dokumentacije; za sklop 1 v točki 14 na OBR-4, ki se glasi: "Glasnost: največ 45 dB", ter mu povrne stroške postopka.

Naročnik je z vlogo št. 091-7-9/12 z dne 12.7.2012 na Državno revizijsko komisijo naslovil predlog, naj se mu kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli ustavitev predmetnega postopka oddaje javnega naročila. V predlogu naročnik navaja, da priznava vlagateljeve navedbe iz zahtevka za revizijo in v primeru izdaje sklepa o ustavitvi postopka namerava pričeti nov postopek oddaje javnega naročila za isti postopek.
Vlagatelj se je z vlogo, z dne 17.7.2012, opredelil do naročnikovega predloga, v kateri vlagatelj opozarja, da naročnik v svojem predlogu niti ne zatrjuje, da bi bili izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 20. člena ZPVPJN, niti niso ti pogoji tudi sicer izpolnjeni, zaradi česar je potrebno predlog naročnika že iz tega razloga zavrniti. Vlagatelj vztraja, da naj naročnik o vloženem revizijskem zahtevku vsebinsko odloči, da se začeti predrevizijski oz. revizijski postopek pravnomočno konča, šele na to pa lahko naročnik postopek oddaje javnega naročila ponovi.
Po proučitvi predloga naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi četrtega odstavka 20. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
ZPVPJN v prvem odstavku 17. člena določa, da lahko naročnik ne glede na vloženi zahtevek za revizijo nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja, zavrniti vseh ponudb ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. Temeljno pravilo ZPVPJN torej je, da lahko naročnik po prejemu zahtevka za revizijo nadaljuje s postopkom oddaje javnega naročila, kar pomeni, da vložena zahteva za pravno varstvo sicer nima suspenzivnega učinka, vendar pa kljub temu naročnik ne sme ustaviti postopka. Le izjemoma lahko naročnik kljub vloženemu zahtevku za revizijo ustavi postopek javnega naročanja, in sicer v primerih ter pod pogoji, ki so taksativno navedeni v prvem odstavku 17. člena ZPVPJN, ter v primeru, če to dovoli Državna revizijska komisija na podlagi njegovega predloga (četrti odstavek 20. člena ZPVPJN). V skladu s četrtim odstavkom 20. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija dovoli ustavitev postopka v primeru, če po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera in upoštevaje razmerje med škodljivimi posledicami ugoditve predlogu in koristmi za javni interes ter koristmi za osebe, ki bi lahko bile oškodovane, ugotovi, da obstajajo prevladujoči razlogi, povezani z javnim interesom, vključno z obrambnim in varnostnim interesom, ki zahtevajo, da se predlogu ugodi. Pri tem ZPVPJN izrecno določa, da zgolj ekonomski interesi ne morejo predstavljati prevladujočih razlogov, povezanih z javnim interesom.
Ker predstavlja možnost iz četrtega odstavka 20. člena ZPVPJN izjemo, izjeme pa je treba interpretirati ozko (exceptiones non sunt extendae), je treba ugotoviti, da je možnost ustavitve postopka o oddaji javnega naročila pridržana le za res izjemne in glede na konkretne okoliščine posameznega primera posebej utemeljene primere. Ker gre v takšnih primerih za izjemo od splošnega pravila (ki v interesu pravice do pravnega varstva prepoveduje ustavitev postopka javnega naročanja, o katerem teče spor), je dokazno breme glede obstoja okoliščin, ki bi v konkretnem primeru lahko opravičevale izjemo (da je torej ustavitev postopka javnega naročanja vkljub načelni prepovedi nujna in objektivno upravičena), na strani naročnika. Državna revizijska komisija mora zato pri odločanju o tem, ali lahko naročnik kljub vloženemu zahtevku za revizijo ustavi postopek javnega naročanja, ugotavljati ne samo obstoj javnega interesa za takšno ustavitev, temveč mora ugotavljati tudi posebne okoliščine, ki utemeljujejo takšno odločitev in ki kažejo na dejansko nevarnost resne in nepopravljive škode ter nujnost njene preprečitve.
Okoliščine, ki jih lahko Državna revizijska komisija upošteva pri presoji izdaje sklepa po četrtem odstavku 20. člena ZPVPJN, morajo biti objektivne, izredne in nepredvidljive. Okoliščine, ki jih s svojim ravnanjem povzroči sam naročnik, ali okoliščine, ki bi jih naročnik pri skrbnem poslovanju moral predvideti, ne morejo biti upoštevane. Prav tako pri izdaji sklepa Državna revizijska komisija glede na izrecno določbo zakona ne more upoštevati (zgolj) ekonomskih interesov naročnika. Pri presoji utemeljenih okoliščin mora Državna revizijska komisija tudi upoštevati, da mora biti nastanek škodljivih posledic gotov in ne le verjeten, dovolitev ustavitve postopka javnega naročanja pa mora biti edini možni ukrep za preprečitev škode.
V obravnavanem primeru na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v postopku oddaje javnega naročila ni sprejel odločitve o ustavitvi postopka, zoper katero bi vlagatelj zahteval pravno varstvo z vložitvijo revizijskega zahtevka, ampak je vlagatelj vložil revizijski zahtevek zoper razpisno dokumentacijo, o upravičenosti katerega mora naročnik v predrevizijskem postopku šele odločiti. Tako je naročnik sprejel odločitev o ustavitvi in v zvezi s tem podal predlog šele v predrevizijskem oz. revizijskem postopku in to kljub temu, da gre za odločitev, ki bi jo moral naročnik sprejeti v okviru postopka javnega naročanja, kar ureja določba 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2). Kajti revizijski postopek je namenjen nadzoru nad zakonitostjo naročnikovega ravnanja v postopkih javnega naročanja in ne sprejemanju odločitev iz postopka javnega naročanja, prav tako takšne odločitve v postopku javnega naročanja ne more namesto naročnika sprejeti Državna revizijska komisija. Državna revizijska komisija ima v okviru 20. člena ZPVPJN zgolj pooblastila, da dvigne suspenzivnost vloženemu revizijskemu zahtevku glede končne posledice, in sicer da lahko naročnik v konkretnem primeru kljub vloženemu revizijskemu zahtevku ustavi revizijski postopek. Navedeno pomeni, da je morala biti takšna naročnikova odločitev o ustavitvi postopka v postopku javnega naročanja že sprejeta in zoper njo vložen revizijski zahtevek, ne pa, da to na podlagi 80. člena ZJN-2, v revizijskem postopku namesto naročnika stori Državna revizijska komisija, saj slednja za takšno ravnanje nima pooblastil. Tako lahko Državna revizijska komisija zgolj na podlagi naročnikovega predloga dovoli, da se kljub vloženemu revizijskemu zahtevku, ki preprečuje, da bi bila sicer že sprejeta naročnikova odločitev o ustavitvi postopka dokončna in pravnomočna, predmetni postopek ustavi. Na ta način lahko naročnik prihrani na času, ki je potreben za izvedbo predrevizijskega in revizijskega postopka, in se glede na okoliščine primera odloči, na kakšen način bo svoje naloge v bodoče izvajal. Nikakor pa določba 20. člena ZPVPJN ni namenjena temu, da bi se naročnik s predlogom izognil odločanju v predrevizijskem, še posebej v obravnavanem primeru, ko naročnik priznava utemeljenost vlagateljevega revizijskega zahtevka. Predrevizijski postopek teče neodvisno od postopka oddaje javnega naročila in se na podlagi 28. člena ZPVPJN najprej zaključi z naročnikovo odločitvijo o utemeljenosti ali neutemeljenosti revizijskega zahtevka, v zadnjem primeru pa se nato revizijski postopek nadaljuje pred Državno revizijsko komisijo. Poleg tega Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru tudi ocenjuje, da naročnik v predmetnem predlogu za ustavitev postopka javnega naročanja ni ne navedel ne izkazal obstoj objektivnih, izrednih in nepredvidljivih okoliščin, ki bi vzrokovale k temu, da bi Državna revizijska komisija v primeru že sprejete odločitve o ustavitvi postopka ustavitev naročniku dovolila. Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru presodila, da je naročnikov predlog za izdajo sklepa po četrtem odstavku 20. člena ZPVPJN neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije.

V Ljubljani, 23.7.2012


Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Odvetniška družba Avbreht, Zajc in Partnerji o.p. d.o.o., šestova ulica 2, Ljubljana
- Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Vrazov trg 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, štefanova ulica 2, Ljubljana,
- arhiv, tu.

Natisni stran