018-188/2012 Splošna bolnišnica Celje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Maje Bilbija, kot predsednice senata, ter Sonje Drozdek šinko in Miriam Ravnikar šurk, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Energetska sanacija objektov v Splošni bolnišnici Celje - posodobitev primarne energetske oskrbe z dogradnjo trigeneracije" ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Mollier, d.o.o., Opekarniška cesta 3, Celje, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 13.7.2012

odločila:

1. Vlagateljev revizijski zahtevek z dne 24.5.2012 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva po povrnitvi stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Pred naročnikom je v teku postopek oddaje javnega naročila "Energetska sanacija objektov v Splošni bolnišnici Celje - posodobitev primarne energetske oskrbe z dogradnjo trigeneracije". Naročnik javno naročilo oddaja po postopku s pogajanji po predhodni objavi, ki ga je začel dne 7.3.2012.

Naročnik je ponudnike z obvestilom z dne 4.5.2012 obvestil, da bo pogajanja izvedel z enim ponudnikom, in sicer družbo Rudis, d.d., Trbovlje, medtem ko se z ostalimi ponudniki ne bo pogajal. Kot razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe je naročnik navedel, da je vlagatelj predložil ponudbo, katere ponudbena cena presega ceno ponudbe, predložene v neuspešno predhodno izvedenem odprtem postopku. V obvestilu je naročnik navedel, da bo odločitev o izločitvi ponudnikov vsebovana v odločitvi o oddaji naročila.

Vlagatelj je dne 8.5.2012 na naročnika naslovil zahtevo za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila.

Dne 11.5.2012 je naročnik izdal obvestilo o oddaji ponudbe, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika Rudis, d.d., Trg revolucije 25b, Trbovlje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), medtem ko je v zvezi z izločitvijo vlagateljeve ponudbe kot nepopolne ponovil obrazložitev iz obvestila z dne 4.5.2012.

Dne 14.5.2012 je naročnik vlagatelju izdal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila.

Na vlagateljevo zahtevo je naročnik temu dne 16.5.2012 omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika ter postopkovno dokumentacijo.

Zoper naročnikovo odločitev o oddaji naročila je vlagatelj z vlogo z dne 24.5.2012 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da bi ga naročnik moral povabiti k pogajanjem, saj je oddal pravočasno in popolno ponudbo, ki je bila tudi po zaključku pogajanj še vedno najugodnejša. Vlagatelj navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji določil, da bo naročilo oddal na podlagi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe. Ker naročnik najugodnejše ponudbe ne pridobi s preprostim seštevanjem ponudbenih cen, temveč posamezne cene ponderira glede na lastno oceno potrebnih ur vzdrževanja, ni mogoče govoriti o skupni ceni. Vprašanje, ali je bila vlagateljeva cena skladna z drugim odstavkom 28. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), si je tako mogoče zastaviti le za ponujeno ceno ure vzdrževanja. Vlagatelj opozarja, da je naročnik vlagateljevi ceni ure vzdrževanja ves čas odprtega postopka očital, da je neobičajno nizka, vlagatelj pa je pojasnil, da je ta cena posledica očitne pomote pri upoštevanju le enega motorja namesto dveh. Naročnik je ponudnikom dopustil odpravo vseh nepopolnosti iz odprtega postopka, navaja vlagatelj, in dodaja, da s tem, ko je v ponudbi, dani v postopku s pogajanji, navedel ceno za dva motorja, ni spreminjal cene iz prvotne ponudbe, temveč je le odpravil očitno pomoto. Navedbo cene le za en motor je sicer treba obravnavati kot nepopolnost ponudbe, vendar je naročnik dopustil odpravo napak v prvotnih ponudbah. Vlagatelj sicer vztraja pri stališču, da je šlo za računsko napako, ki bi jo bilo dopustno odpraviti že v odprtem postopku. Tudi če bi bilo ocenjeno, da je šlo za zvišanje cene, vlagatelj poudarja, da mu je naročnik v tej postavki očital neobičajno nizko ponudbo, kar je nepopolnost ponudbe, odpravo katere pa je v pozivu z dne 15.3.2012 dopustil. Po mnenju vlagatelja je treba tudi drugi odstavek 28. člena ZJN-2 razlagati na način, da je povišanje cene dopustno v primeru, kadar je v predhodnem postopku ponujena neobičajno nizka cena, zlasti če naročnik ponudnike v pogajanjih pozove k odpravi vseh nepravilnosti. Namen te določbe tudi ne more biti oženje konkurence, saj je naročnik izvedel pogajanja le z enim ponudnikom, ki je oddal nepopolno ponudbo, zaradi česar je razlaga drugega odstavka 28. člena na način, da ponudniku ni dopuščena poprava cene v primeru neobičajno nizke ponudbe, v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja. Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo zatrjuje tudi, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, in sicer zaradi pomanjkljivosti v zvezi s servisiranjem kogeneracijskega sistema. Poleg tega je izbrani ponudnik po mnenju vlagatelja ponudil variantno ponudbo, napravil pa je tudi nepopravljive napake pri izpolnjevanju popisov. Izbrani ponudnik naj tudi ne bi izpolnil referenčnih zahtev ter zahtev v zvezi z rokom izvedbe. Vlagatelj v zvezi s ponudbo izbranega ponudnika navaja še nepravilnosti pri izjavi o odpravi napak ter pri pooblastilu za posvetovalni sestanek. Vlagatelj ob tem tudi navaja, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v celotno dokumentacijo in da je ravnal v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov, saj je izbranemu ponudniku dopustil odpravo nepopolnosti, njemu pa ne. Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da se obvestilo ponudnikom z dne 4.5.2012, dodatna obrazložitev obvestila ponudnikom z dne 14.5.2012 ter odločitev o oddaji javnega naročila z dne 11.5.2012 razveljavijo. Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov postopka pravnega varstva.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku prvič odločil s sklepom z dne 29.5.2012, s katerim je tega zavrgel.

Državna revizijska komisija je dne 15.6.2012 izdala Sklep št. 018-174/2012-4, s katerim je ugodila vlagateljevi pritožbi in je naročnikovo odločitev o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka razveljavila.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku ponovno odločil s sklepom z dne 20.6.2012, s katerim je tega zavrnil, ravno tako pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov postopka pravnega varstva. V obrazložitvi sklepa naročnik pojasnjuje potek postopka in navaja, da so bili ponudniki v postopku s pogajanji dolžni predložiti novo popolno ponudbo, hkrati pa jim je dopustil, da se bo v pogajanjih upoštevala ponudba iz prejšnjega odprtega postopka. To pomeni, da so lahko ponudniki vztrajali pri že oddani ponudbi ter pri tem popravili le tiste napake, zaradi katerih je bila njihova ponudba nepopolna. Ob tem pa je naročnik izrecno opozoril, da ponudbena cena v postopku s pogajanji ne sme presegati ponudbene cene iz predhodnega odprtega postopka, s čimer je upošteval kogentno določbo drugega odstavka 28. člena ZJN-2. Nesporno je torej, da je naročnik dovolil odpravo pomanjkljivosti ponudb iz prehodnega postopka, vendar pa ob izrecno zapisanem pogoju, da ponudnikova ponudbena cena ne sme presegati cene iz predhodnega odprtega postopka. Ker vlagateljeva skupna ponudbena cena v predmetnem postopku presega ponudbeno ceno iz predhodnega postopka, je moral naročnik vlagateljevo ponudbo šteti za nepopolno. Drži vlagateljeva trditev, da je naročnik določil, da bo ponudnika izbral na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe. Ne drži pa, da lahko glede na navedeno ponudnik ali naročnik kršita kogentno določbo ZJN-2, da ponudbena cena v postopku s pogajanji ne sme biti višja od cene v predhodnem odprtem postopku. Naročnik je v (prehodnem) postopku ugotovil, da je bila vlagateljeva ponudba v največji meri nepopolna iz razloga, ker je bilo pri njenem pregledu ugotovljeno, da je cena za vzdrževanje pri sklopu 1 nesorazmerno nizka. Vlagatelj je bil zato pozvan k obrazložitvi cene, ob tem pa je pojasnil, da je pri pripravi ponudbenega predračuna prišlo do napake, saj je vanj vpisal ceno le za en motor, moral pa bi vpisati ceno za dva motorja. Vlagatelj posledično za ponujeno ceno naročila ni želel izvesti, zato je vztrajal, da se njegova cena podvoji in ponudba popravi. Naročnik pa je ugotovil, da pri tem ne gre za računsko napako in popravljanja cen ni dopustil. Vlagatelj je zoper takšno odločitev uveljavljal pravno varstvo, Državna revizijska komisija pa je v svojem Sklepu št. 018-036/2012-5 z dne 29.2.2012 ocenila, da je naročnik z izločitvijo vlagateljeve ponudbe ravnal pravilno ter da v danem primeru ne gre za računsko napako. V nadaljnjem postopku s pogajanji je vlagatelj v svoji ponudbi podvojil ceno vzdrževanja, kar je imelo za posledico, da je njegova skupna ponudbena cena presegla ceno iz njegove ponudbe v odprtem postopku. Vlagatelj bi lahko ponudil pravilno ponudbo le v primeru, če njegova skupna cena ne bo presegla cene iz predhodnega postopka. To pa bi lahko storil tako, da bi posamezne vrednosti sestavin v sklopu celotne ponudbe prerazporedil na račun zmanjšanega predvidenega dobička. Naročnik bi preverjal nesorazmerno nizko ceno, vendar bi vlagatelj to lahko zagovarjal, kot je to že storil v revizijskem postopku v zvezi s predhodnim postopkom oddaje javnega naročila. Glede na navedeno je po prepričanju naročnika njegova odločitev, da vlagatelja ne vključi v pogajanja za ponudbeno ceno, utemeljena, saj se naročnik lahko pogaja le s tistimi ponudniki, za katere je ugotovil, da so oddali popolne ponudbe. V nadaljevanju sklepa se naročnik opredeljuje do revizijskih navedb v zvezi z zatrjevano nepopolnostjo ponudbe izbranega ponudnika. S tem v zvezi najprej izpostavlja, da vlagatelj za obravnavo teh navedb ne izkazuje interesa. Ne glede na navedeno, se naročnik tudi do s tem povezanih revizijskih navedb opredeljuje in jih označuje za neutemeljene.

Vlagatelj je dne 26.6.2012 na Državno revizijsko komisijo naslovil vlogo, s katero se je opredelil do navedb naročnika iz odločitve o njegovem revizijskem zahtevku.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb udeležencev postopka je Državna revizijska komisija, na podlagi 39. in 70. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je v zadevi spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, in sicer vezano na vprašanje naročnikove izločitve vlagateljeve ponudbe iz predmetnega postopka zaradi ponudbene cene, ki naj bi presegala vlagateljevo ponudbeno ceno iz predhodnega, odprtega postopka oddaje javnega naročila.

Iz določil prvega odstavka 28. člena ZJN-2 med drugim izhaja, da sme naročnik svoje naročilo oddati po postopku s pogajanji po predhodni objavi, če v odprtem postopku ne dobi nobene pravilne ali sprejemljive ponudbe, pri čemer pa se prvotno določene zahteve iz razpisne dokumentacije ne smejo bistveno spremeniti. Iz določil drugega odstavka 28. člena ZJN-2 s tem v zvezi med drugim izhaja, da cena iz ponudbe, predložene v postopku s pogajanji, ne sme presegati cene iz ponudbe istega ponudnika, predložene v neuspešnem prej izvedenem postopku javnega naročanja.

Državna revizijska komisija uvodoma pojasnjuje, da je naročnik v razpisni dokumentaciji obeh postopkov oddaje predmetnega javnega naročila (naročnik je predhodni in predmetni postopek oddaje javnega naročila vodil na podlagi iste razpisne dokumentacije) določil, da je merilo za oddajo javnega naročila ekonomsko najugodnejša ponudba, da je vsak ponudnik dolžan za izkaz popolnosti ponudbe predložiti ponudbo za oba sklopa ter da bo oddal celotno javno naročilo tistemu ponudniku, ki bo ponudil ekonomsko najugodnejšo ponudbo za oba sklopa skupaj. Naročnik si je ob tem sicer pridržal pravico, da bo v primeru, da bo skupna ponudba najugodnejšega ponudnika za oba sklopa presegala zagotovljena sredstva naročnika (za celotno javno naročilo), oddal le sklop 1, pri čemer bo v tem primeru izbral tistega ponudnika, ki je ponudil ekonomsko najugodnejšo ponudbo za sklop 1 ne glede na skupno ponudbo.

Naročnik je v razpisni dokumentacij dalje določil tudi:

"Naročnik bo ekonomsko najugodnejšo ponudbo za (SKLOP 1 + SKLOP 2) dosegel z uporabo treh meril. To so izvedbena dela, vzdrževalna dela in nastavitve/prilagajanja.

- Merilo izvedbena dela pomeni ponudbeno ceno za izvedbena dela za (SKLOP 1 + SKLOP 2).
Ponudbena cena se vpiše z vključenim DDV.

- Merilo vzdrževalna dela se izračuna po naslednji enačbi:
vzdrževalna dela=(EUR/urna postavka)*60.000
Ponudbena cena se vpiše z vključenim DDV.

- Merilo nastavitve/prilagajanja pomeni ponudbeno ceno za nastavitev/prilagajanja za (SKLOP 1 + SKLOP 2).
Ponudbena cena se vpiše z vključenim DDV.

Točke iz vseh treh meril izvedbena dela, vzdrževalna dela in nastavitve/prilagajanja se seštejejo. Ekonomsko najugodnejša ponudba za (SKLOP 1 + SKLOP 2) je tista, ki zbere najmanjše število točk."

V konkretnem primeru je med vlagateljem in naročnikom nesporno, da je vlagatelj v predhodnem, odprtem postopku oddaje predmetnega javnega naročila, ponudil izvajanje vzdrževalnih del iz sklopa 1 po ceni 6,96 EUR/obratovalno uro. Navedeno dejstvo potrjuje tudi vpogled v vlagateljevo ponudbo, predloženo v predhodnem postopku.

Med vlagateljem in naročnikom je nesporno tudi, da je vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ponudil izvajanje vzdrževalnih del iz sklopa 1 po ceni 13,92 EUR/obratovalno uro. Navedeno dejstvo potrjuje tudi vpogled v vlagateljevo ponudbo, predloženo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Iz navedenih dejstev izhaja, da je vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izvajanje vzdrževalnih del iz sklopa 1 ponudil po višji ceni, kot pa v predhodnem, neuspešnem (odprtem) postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Višja ponudbena cena za izvajanje vzdrževalnih del iz sklopa 1 ima za posledico tudi višjo skupno ponudbeno ceno vlagatelja v predmetnem postopku oddaje javnega naročila (upoštevajoč ponderiranje cene za izvajanje vzdrževalnih del iz sklopa 1, kot ga je v razpisni dokumentaciji predvidel naročnik) glede na skupno ponudbeno ceno, kot je (upoštevajoč enako ponderiranje) izhajala iz vlagateljeve ponudbe, predložene v predhodnem, neuspešnem (odprtem) postopku oddaje predmetnega javnega naročila.

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj pri predložitvi ponudbe v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ravnal v neskladju z določili drugega odstavka 28. člena ZJN-2 - cena iz vlagateljeve ponudbe, predložene v postopku s pogajanji, namreč presega ceno iz njegove ponudbe, predložene v neuspešnem, prej izvedenem postopku javnega naročanja.

V svojem revizijskem zahtevku vlagatelj najprej izpostavlja, da naročnik predmetno javno naročilo oddaja na podlagi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe, zaradi česar naj ne bi bilo mogoče govoriti o skupni ceni, kot to meni naročnik.

Državna revizijska komisija vlagatelju pritrjuje v njegovi trditvi, da naročnik najugodnejšo ponudbo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izbira na podlagi meril za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe. Ob tem pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ne izkazuje, kako bi lahko navedeno dejstvo vplivalo na predstavljeno ugotovitev o tem, da je vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ponudil višjo ponudbeno ceno, kot v predhodnem postopku, kot tudi ne na vprašaje uporabe določila drugega odstavka 28. člena ZJN-2, ki ureja takšne položaje.

Vlagatelj dalje zatrjuje, da svoje cene iz prvotne ponudbe dejansko ni spremenil, temveč je zgolj odpravil očitno pomoto pri prvotno navedeni ceni (vlagatelj je v prvotni ponudbi navedel ceno za en motor, moral pa bi navesti ceno za dva motorja).

Državna revizijska komisija s tem v zvezi ponavlja svojo ugotovitev, da je vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ponudil višjo ceno za izvajanje vzdrževalnih del iz sklopa 1, kot pa je bila cena, ki jo je za ta dela ponudil v predhodnem postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Ob upoštevanju ponderiranja cene za izvajanje teh del, kot ga je v razpisni dokumentaciji predvidel naročnik, je bila posledično tudi skupna ponudbena cena, kot je izhajala iz vlagateljeve predhodne ponudbe, nižja od na enak način izračunane skupne cene, kot izhaja iz vlagateljeve ponudbe, predložene v okviru predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Ob upoštevanju navedene ugotovitve gre nedvoumno ugotoviti, da je vlagatelj svojo ponudbeno ceno v predmetnem postopku spremenil, in sicer tako, da jo je zvišal. Na navedeno ugotovitev ne morejo v ničemer vplivati razlogi, ki naj bi vlagatelja pri tem vodili (odprava domnevnih napak v ponudbi oz. navedba "prave cene" za vzdrževalna dela), saj drugi odstavek 28. člena ZJN-2 izjem od tam zapisanega pravila o nedopustnosti zviševanja ponudbenih cen v postopku s pogajanji, glede na cene iz predhodnega (neuspešnega) postopka, ne predvideva.

Kot naslednje vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku izpostavlja, da mu je naročnik glede ponujene cene vzdrževalnih del iz sklopa 1 v predhodnem postopku očital neobičajno nizko ponudbo.

Državna revizijska komisija s tem v zvezi ugotavlja, da je iz postopkovne dokumentacije razvidno, da vlagateljeva ponudba niti v predhodnem niti v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni bila pravnomočno označena (in izločena iz postopka) kot neobičajno nizka. Drži sicer, da je naročnik v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila z dne 14.11.2011 (dokument z dne 25.11.2011) med razlogi za tedaj ugotovljeno nepopolnost vlagateljeve ponudbe navajal tudi, da je ponudbena cena za vzdrževalna dela iz sklopa 1 nesorazmerno nizka. Vendar pa je hkrati potrebno ugotoviti, da je bila naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila z dne 14.11.2011, z naročnikovim Sklepom z dne 22.12.2011 (s katerim je ta ugodil vlagateljevemu revizijskemu zahtevka), razveljavljena. Vlagateljevo sklicevanje na razveljavljeno (in s tem pravno neobstoječo) odločitev, ki je bila nadomeščena s kasnejšo naročnikovo odločitvijo o oddaji javnega naročila z dne 22.12.2011 (v kateri naročnik ni ugotovil, da je vlagateljeva ponudba neobičajno nizka), je posledično brezpredmetno. Ne glede na navedeno gre ponovno izpostaviti tudi, da drugi odstavek 28. člena ZJN-2 izjem od tam zapisanega pravila o nedopustnosti zviševanja ponudbenih cen v postopku s pogajanji, glede na cene iz predhodnega (neuspešnega) postopka, ne predvideva. Podlage za sprejem vlagateljevega stališča, skladno s katerim naj navedeno pravilo ne bi veljalo v primeru, ko je bila v okviru predhodnega (neuspešnega) postopka ponudba neobičajno nizka, v veljavnih predpisih tako ni najti.

V povzetku predstavljenih ugotovitev Državna revizijska komisija zaključuje, da je bil naročnik vlagateljevo ponudbo, predloženo v okviru predmetnega postopka oddaje javnega naročila, skladno z določili drugega odstavka 28. člena ZJN-2 upravičen in dolžan izločiti iz postopka; cena iz vlagateljeve ponudbe, predložene v tem postopku, namreč presega ceno iz vlagateljeve ponudbe, predložene v neuspešnem, prej izvedenem (odprtem) postopku oddaje istega javnega naročila. Nezakonitosti takšne naročnikove odločitve vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom namreč ni uspel izkazati.


V nadaljevanju svojega revizijskega zahtevka vlagatelj zatrjuje nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati oziroma dokazati, da bi z obravnavo s tem povezanih revizijskih navedb lahko dosegel spremembo svojega položaja v predmetnem postopku oddaje javnega naročila.
Državna revizijska komisija je v svojem stališču 2. občne seje v letu 2007, objavljenem na spletni strani Državne revizijske komisije, zapisala, da vlagatelju, katerega ponudba je bila v postopku oddaje javnega naročila spoznana kot nepravilna (upoštevaje določbe ZJN-2 smiselno nepopolna), sicer ni mogoče odrekati dejanskega interesa za pridobitev javnega naročila, vendar pa ob ugotovitvi zakonitosti naročnikove odločitve, da je vlagateljeva ponudba nepravilna (upoštevaje določbe ZJN-2 smiselno nepopolna), ni izkazan drug element aktivne legitimacije, to je realna stopnja verjetnosti nastanka škode. Državna revizijska komisija je v svojem stališču 2. občne seje v letu 2007 opozorila tudi, da iz sodbe Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi št. C-26/03 (Stadt Halle) jasno izhaja, da se pravno varstvo vlagatelja nanaša zgolj na konkretni postopek oddaje javnega naročila, ki se konča z izbiro najugodnejšega ponudnika ali z zavrnitvijo vseh ponudb, v morebitnem novem postopku oddaje (istega) javnega naročila pa je potrebno obstoj aktivne legitimacije presojati znova. Ob upoštevanju prvega odstavka 14. člena ZPVPJN je tako ustaljena praksa Državne revizijske komisije, da ponudniku, katerega ponudba je bila v postopku oddaje javnega naročila izločena kot nepopolna, v revizijskem postopku pa niso bile ugotovljene kršitve naročnika pri takšni izločitvi, ne priznava več drugega elementa aktivne legitimacije, to je realne stopnje verjetnosti nastanka škode. Če zaradi ugotovljenih dejstev ponudbe ni mogoče obravnavati kot popolne ponudbe (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), jo je treba izločiti oziroma zavrniti (80. člen ZJN-2), kar pomeni, da vlagatelj (celo v primeru, če bi se njegove navedbe glede drugih kršitev v postopku oddaje javnega naročila izkazale za utemeljene) dejansko nima nobenih možnosti, da bi bila v konkretnem postopku oddaje javnega naročila njegova ponudba izbrana kot najugodnejša, zaradi česar mu zaradi zatrjevanih domnevnih nepravilnosti v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila, ki se ne nanašajo na utemeljenost izločitve njegove ponudbe zaradi nepopolnosti, ni nastala in mu tudi ne bi mogla nastati nikakršna škoda.

Ob upoštevanju navedenega stališča Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj za obravnavo revizijskih navedb, ki se nanašajo na zatrjevano nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika, ne izkazuje pravnega interesa.

V zvezi z vlagateljevim (sicer pavšalnim) zatrjevanjem neenakopravne obravnave ponudnikov v postopku gre (ob upoštevanju že navedenega) izpostaviti, da bi moral vlagatelj, če naj bi s takšnimi revizijskimi navedbami uspel, v zahtevku za revizijo izkazati oziroma dokazati, da bi ob enaki obravnavi njegove ponudbe v odnosu do ponudbe izbranega ponudnika tudi njegova ponudba morala biti označena kot popolna - zgolj v tem primeru bi namreč izkazal, da bi mu predmetno javno naročilo moglo in moralo biti dodeljeno. Tega pa vlagatelj ni storil. Vlagatelj namreč v svojem zahtevku za revizijo zatrjuje zgolj kršitve naročnika, ki se nanašajo na vprašanje popolnosti ponudbe izbranega ponudnika iz več razlogov, ki pa niso enaki ali istovrstni razlogu za izločitev njegove ponudbe (vezano na to vlagatelj zgolj omenja tudi "napako" naročnika pri izvedbi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, v zvezi s katero pa ne zatrjuje kršitev oz. posega v učinkovitost njegovega pravnega varstva). Vlagatelj torej v zvezi s ponudbo izbranega ponudnika dejansko zatrjuje nujnost enake končne posledice (to je ugotovitve o nepopolnosti in izločitve ponudbe izbranega ponudnika), to pa, ob upoštevanju načela enakopravne obravnave ponudnikov in dosedanje ustaljene prakse Državne revizijske komisije (prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-136/2010, 018-107/2011, 018-47/2012 itd.), ne zadostuje za meritorno obravnavo zatrjevanih kršitev v tem delu zahtevka za revizijo. Tudi v primeru, če bi bila na podlagi obravnave vlagateljevih revizijskih navedb takšna končna posledica dosežena, vlagatelju v predmetnem postopku oddaje javnega naročila to namreč ne bi moglo biti dodeljeno.

Iz predstavljenih razlogov je Državna revizijska komisija vlagateljev revizijski zahtevek z dne 24.5.2012 zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov postopka pravnega varstva.

Ker vlagateljev revizijski zahtevek ni utemeljen (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN), je Državna revizijska komisija, na podlagi določil osmega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo po povračilu stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 13.7.2012


Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija,
Članica Državne revizijske komisije
























Vročiti:
- Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, Celje,
- Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana,
- Rudis, d.d., Trg revolucije 25b, Trbovlje,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, Ljubljana.

Natisni stran