018-176/2012 Elektro Primorska, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39., 41. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek šinko, kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in Vide Kostanjevec, kot članic senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Material in oprema za izgradnjo elektrodistribucijskega omrežja", v sklopu 6: "Betonski drogovi in konzole", začetem na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Eltima, trgovina, zastopanje in posredovanje, d.o.o., Ljubljana - Črnuče, šlandrova ulica 8c, Ljubljana - Črnuče, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Leben, Miklič, Rozman, d.o.o., Dunajska cesta 151, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper kršitve naročnika Elektro Primorska, d.d., Erjavčeva ulica 22, Nova Gorica (v nadaljevanju: naročnik), dne 9. 7. 2012

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi odločitev naročnika o tem, da sklene okvirni sporazum v postopku oddaje javnega naročila "Material in oprema za izgradnjo elektrodistribucijskega omrežja", v sklopu 6: "Betonski drogovi in konzole" s ponudnikom CPG, d.d., Industrijska cesta 2, Kromberk, Nova Gorica, kot izhaja iz Obvestila o izidu javnega naročila, izdanega dne 29. 3. 2012.

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške v višini 10.960,00 EUR, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

3. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku 2 (dveh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila "Material in oprema za izgradnjo elektrodistribucijskega omrežja", v sklopu 6: "Betonski drogovi in konzole".

Obrazložitev:

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila "Material in oprema za izgradnjo elektrodistribucijskega omrežja". Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 13. 1. 2012, pod št. objave JN492/2012 in v Uradnem listu Evropske Unije, dne 18. 1. 2012, pod št. objave 2012/S 11-107629. Naročnik je dne 29. 3. 2012 izdal Obvestilo o izidu javnega naročila v sklopu 6 "Betonski drogovi in konzole", s katerim je ponudnike obvestil, da se okvirni sporazum v navedenem sklopu sklene z vlagateljem, ponudnikom CPG, d.d., Industrijska cesta 2, Kromberk, Nova Gorica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik) in ponudnikom Tehmar, d.o.o., Zagrebška cesta 100, Maribor.

Vlagatelj je z vlogo z dne 13. 4. 2012 vložil zahtevek za revizijo, s katerim izpodbija odločitev naročnika, da sklene okvirni sporazum (tudi) z izbranim ponudnikom, saj meni, da je njegova ponudba neprimerna in nepopolna, ker ni izkazal ustrezne reference. Vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik v ponudbi priložil referenco, ki se glasi na družbo P., ki ne nastopa kot ponudnik v ponudbi izbranega ponudnika, zato referenca ni ustrezna, naročnik pa bi moral ponudbo izbranega ponudnika kot nepopolno izločiti.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 3. 5. 2012 izjasnil o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo. Pojasni, da je družba P. navedena v ponudbi kot proizvajalec oziroma dobavitelj, s strani katere je izbrani ponudnik predložil vse izjave (Pooblastilo proizvajalca, Izjava o skladnosti, Izjava proizvajalca, Izjava o garanciji proizvajalca). Ker gre za tipske izdelke, proizvajalec oziroma dobavitelj ne dobavlja blaga oziroma izvaja storitev, ki bi bile neposredno povezane z izvedbo javnega naročila, zato ne gre za podizvajalca v smislu predpisov o javnem naročanju. Izbrani ponudnik še poudari, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni prepovedal sklicevanja na kapacitete drugega gospodarskega subjekta in da je tudi v ponudbi vlagatelja v sklopu 6 kot proizvajalec oziroma dobavitelj opreme lahko navedena samo ista družba P., pa vlagatelj te družbe prav tako ne smatra kot podizvajalca.

Naročnik je dne 16. 5. 2012 izdal odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo in pri tem pojasni, da se lahko ponudniki skladno z 48. členom Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS) po potrebi sklicujejo na sposobnost drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi, pri čemer morajo ponudniki naročniku predložiti dokazilo, da bodo imeli na voljo potrebna sredstva, na primer s predložitvijo izjave navedenih subjektov, da bodo ponudniku dali na voljo potrebna sredstva ali drugo dokazilo, ki ga zahteva naročnik. Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil pooblastilo proizvajalca ter druge izjave, s čimer je po mnenju naročnika izkazal, da bo imel na razpolago sredstva (blago) tega subjekta.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 22. 5. 2012 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Poudarja, da je naročnik od ponudnika zahteval, da mora predložiti referenco, s katero bo izkazal svojo sposobnost opraviti dobavo blaga, ki je predmet javnega naročila. Izbrani ponudnik takšne reference ni predložil, sklicevanje na referenco drugega subjekta pa je po prepričanju vlagatelja dopustno takrat, kadar bi ta subjekt kot podizvajalec sodeloval pri izvedbi javnega naročila in opravil dobavo, za katero izkazuje referenco. V obravnavanem primeru izbrani ponudnik družbe P. ni navedel kot podizvajalca, ki bi dejansko opravil dobavo blaga, ki je predmet javnega naročila. Vlagatelj še navaja, da je dne 17. 5. 2012, na podlagi zahteve za dostop do informacij javnega značaja, prejel odgovor naročnika, da je kot ponudnik betonskih drogov, drogovnikov in konzol od 1. 1. 2007 pri naročniku nastopal le vlagatelj, kar pomeni, da od leta 2007 družba P. sploh ni nastopala kot dobavitelj blaga. Navedena družba zato po mnenju vlagatelja nima in ne more imeti reference ponudnika in se nanjo izbrani ponudnik, tudi če bi jo navajal kot podizvajalca, ne more sklicevati. V predmetnem javnem naročilu je namreč naročnik zahteval referenco ponudnika, torej tistega, ki bo dobavljal predmet javnega naročila in ne referenco proizvajalca.

Naročnik je z vlogo z dne 6. 6. 2012 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.
Vlagatelj je po pozivu Državne revizijske komisije z vlogo z dne 14. 6. 2012 doplačal takso za predrevizijski in revizijski postopek v znesku 6.000,00 EUR.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene pri odločanju o zahtevku za revizijo vpogledala v odstopljeno dokumentacijo naročnika, iz katere izhaja, da naročnik predmetno javno naročilo izvaja po odprtem postopku, v več sklopih, z namenom sklenitve okvirnega sporazuma z več gospodarskimi subjekti. Med strankama je nastal spor v tem, ali je naročnik pri odločitvi o tem, da sklene okvirni sporazum v sklopu 6 (tudi) z izbranim ponudnikom, ravnal skladno z ZJNVETPS, v povezavi z zahtevami iz razpisne dokumentacije, ker je izbranemu ponudniku priznal ustreznost predložene reference.

Vprašanje popolnosti ponudb in naročnikovega ravnanja z nepopolnimi ponudbami je treba v odprtem postopku, katerega namen je skleniti okvirni sporazum z več gospodarskimi subjekti, presojati ob upoštevanju 38. člena in prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS. Naročnik lahko okvirni sporazum obravnava kot javno naročilo in ga sklene v skladu s tem zakonom. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji opredeliti način izbora ponudnikov za sklenitev okvirnega sporazuma glede na uspešnost v okviru posameznih meril, določenih v skladu z 49. členom tega zakona. Okvirni sporazum se lahko sklene tudi na podlagi predhodno izvedenega odprtega postopka. Skladno s prvim odstavkom 84. člena ZJNVETPS mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb, v skladu z 82. členom tega zakona in upoštevaje sedmi in osmi odstavek 45. člena tega zakona, izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS). Nepravilna ponudba je ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, ali ne izpolnjuje pogojev za ugotavljanje sposobnosti ponudnika iz tega zakona (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS). Preverjanje sposobnosti ponudnika se nanaša na izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje sposobnosti iz 46. do 48. člena tega zakona in na pogoje in merila iz tretjega odstavka 48. člena tega zakona (deseti odstavek 45. člena ZJNVETPS).

Naročnik je v obravnavanem primeru pravila za izbor strank okvirnega sporazuma določil v 1. točki Navodil ponudnikom (v nadaljevanju: navodila) in pri tem navedel, da bo v tej fazi sklenil okvirne sporazume z vsemi ponudniki, ki bodo oddali popolno ponudbo, v skladu z določili tega razpisa, za obdobje štirih let. Pri vseh sklopih, razen v sklopu 6, bo naročnik že v tej fazi izvedel povpraševanje po cenah, na podlagi dobljenih cen pa bo naročnik predvidoma 6 mesecev kupoval pri ponudnikih, ki bodo ponudili najnižjo ceno za posamezen sklop in bodo izpolnjevali pogoje iz tega razpisa. Naročnik je v navodilih, v točki 7. Preverjanje sposobnosti, navedel, da bo priznal sposobnost ponudnikom, ki bodo izpolnili pogoje, navedene v tej točki. Pogoj iz točke 7.1.10 je naročnik uvrstil med pogoje za ugotavljanje tehnične in/ali kadrovske sposobnosti ponudnika in se je glasil:

"Ponudnik je v obdobju od 1. 1. 2007 do dneva oddaje prijave uspešno dobavil blago kupcem, pri čemer je skupna vrednost dobav znašala (brez DDV) za sklop 6 najmanj 1.000.000 EUR. Ponudnik potrdi izpolnjevanje pogoja s predložitvijo s strani naročnika (končnega kupca) potrjenih referenc."

Kot to navaja vlagatelj, je naročnik v zvezi z navedenim pogojem dne 15. 2. 2012 podal pojasnilo, da je pri tem pogoju potrebno razumeti uspešno dobavo blaga kupcem, kot dobavo celotnega povpraševanega blaga iz posameznega sklopa.

Med strankama dejansko stanje, ki ga ugotavlja tudi Državna revizijska komisija z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika z dne 1. 3. 2012, ni sporno. Vlagatelj je za izkazovanje navedenega pogoja predložil izpolnjen in s strani naročnika referenčnega posla (ki je hkrati naročnik obravnavanega javnega naročila) potrjen obrazec P-2 (1.3 Reference), v katerem je kot izvajalec referenčnega posla (Dobava drogov, drogovnikov in konzol po specifikaciji za obdobje od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2011) navedena družba P. Nista pa stranki enotni glede vprašanja, ali se izbrani ponudnik, glede na zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije in ob upoštevanju določb ZJNVETPS, lahko sklicuje na navedeno referenco družbe P.

Ključno vprašanje, na katerega je torej treba odgovoriti ob obravnavi konkretnih revizijskih navedb, je, ali se lahko ponudnik, na podlagi navedenih pravil o sklicevanju na kapacitete tretjih oseb, sklicuje na referenčne posle, ki jih ni izvajal sam, temveč so jih izvajale tretje osebe.

Skladno z določbo šestega odstavka 48. člena ZJNVETPS se lahko v primeru, če pogoji vključujejo zahteve glede tehnične in/ali kadrovske sposobnosti gospodarskega subjekta, ta subjekt po potrebi sklicuje na sposobnost drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V tem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo imel na voljo potrebna sredstva, na primer s predložitvijo izjave navedenih subjektov, da bodo gospodarskemu subjektu dali na voljo potrebna sredstva ali drugo dokazilo, ki ga zahteva naročnik. V primeru, da gospodarski subjekt zahtevanega dokazila ali dokazil ne predloži, naročnik njegovo ponudbo izloči.

Da je sklicevanje ponudnika na kapacitete tretjih subjektov načeloma dopustno, izhaja tudi iz prakse Sodišča Evropske Unije. Slednje je v zadevi C-176/98 (Holst Italia SpA proti Comune di Cagliari in Ruhrwasser AG Internatuional Water Management) odločilo, da gre Direktivo 92/50/EEC interpretirati na način, da se ponudniku storitev dovoli dokazati izpolnjevanje ekonomskih, finančnih in tehničnih kriterijev za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila preko izpolnjevanja teh pogojev drugih subjektov, ne glede na pravno naravo vezi med ponudnikom in tem subjektom, kolikor ponudnik lahko dokaže, da dejansko razpolaga z zmogljivostmi, ki so potrebne za izvedbo naročila. Sodišče je še zapisalo, da je naloga nacionalnega sodišča presoditi, ali so bila zahtevana dokazila predložena v postopku izbire izvajalca javnega naročila. Odgovor na konkretno vprašanje je tako Sodišče zaradi nujno potrebne vsebinske analize (ne sme iti zgolj za posodo imena; ponudnik mora dejansko imeti na razpolago zmogljivosti tistega, ki izpolnjuje pogoje) in ugotovitve dejanskega stanja, prepustilo nacionalnemu sodišču. Podobno je v zadevi C-305/08 (Consorzio Nazionale Interuniversitario per le Scienze del Mare (CoNISMa) proti Regione Marche) opozorilo, da pravila Skupnosti ne določajo, da mora biti oseba, ki sklene pogodbo z naročnikom, sposobna opraviti dogovorjeno storitev neposredno z lastnimi sredstvi, da bi jo bilo mogoče opredeliti kot podjetnika ali gospodarski subjekt, temveč zadošča, da je sposobna sama opraviti storitev, za katero gre in da predloži zagotovila v zvezi s tem. Tako iz pravil Skupnosti kot iz sodne prakse Sodišča je razvidno, da lahko predloži ponudbo oziroma se prijavi kot kandidat vsaka oseba ali subjekt, ki se, glede na pogoje, navedene v objavi naročila, šteje za sposobno neposredno ali s podizvajalci zagotoviti izvedbo tega naročila, ne glede na to, ali je oseba zasebnega ali javnega prava in ali je redno aktivna na trgu ali deluje le priložnostno oziroma ali se financira iz javnih sredstev. Ponudniki ali kandidati, ki ne izpolnjujejo pogojev za udeležbo v javnem naročilu vsak zase, se torej lahko sklicujejo na ekonomske in tehnične kapacitete tretjih subjektov, pri čemer morajo dokazati naročniku, da bodo imeli te kapacitete na voljo.

Čeprav zakon izrecno ne ureja vprašanja, ali je takšno sklicevanje dopustno tudi pri dokazovanju referenc (o tem vprašanju pa se tudi Sodišče ni konkretno izreklo), pa je Državna revizijska komisija v svojih odločitvah že večkrat zapisala, da je takšno sklicevanje le izjemoma dopustno. Reference so eden izmed (možnih) pogojev, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, če želijo sodelovati v postopku oddaje javnega naročila. Gre za ugotavljanje in dokazovanje tehnične sposobnosti oziroma siceršnje usposobljenosti ponudnika za izvedbo posla. Referenca je po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je istovrstno gradnjo ali storitev v preteklosti že večkrat uspešno izvedel ali da je pod podobnimi pogoji že uspešno dobavil istovrstno blago. Naročnik lahko na podlagi prejetega dokazila, da je ponudnik (vsaj) enkrat že uspešno izvedel primerljivo naročilo, utemeljeno sklepa, da ima tak ponudnik ustrezno znanje in izkušnje, potrebne za izvedbo javnega naročila. Reference niso kapacitete, v smislu opreme, kadrov, mehanizacije, finančnih sredstev ipd., kar si je vse mogoče izposoditi na trgu, temveč izkazujejo stopnjo usposobljenosti, znanja in izkušenj, česar pa si že po naravi stvari ni mogoče "izposojati", ker gre za lastnosti, ki so vezane na konkretno osebo ponudnika oziroma njegovega kadra. Le izjemoma bi bilo po mnenju Državne revizijske komisije pri referencah sklicevanje na že izvedene enake ali podobne posle, ki jih je izvedel nekdo drug, dopustno takrat, kadar bi npr. ponudnik sam razpolagal z istimi kadri, ki so izvedli podobne posle v preteklosti v imenu drugega gospodarskega subjekta (Državna revizijska komisija je npr. v odločitvi 018-142/2010 zavzela stališče, da ponudnika ni mogoče izločiti le zato, ker se sklicuje na kapacitete drugega gospodarskega subjekta, pri čemer je šlo za vprašanje uporabe kadrov, ki niso bili zaposleni pri ponudniku, temveč pri drugem subjektu), ali kadar bi šlo npr. za različne oblike univerzalnega pravnega nasledstva (npr. statusna preoblikovanja). Sklicevanje na reference drugih gospodarskih subjektov bi bilo mogoče dopustiti tudi v primeru, če je predmet naročila izključno dobava blaga in naročnik z referencami dejansko ne preverja usposobljenosti ponudnika, temveč želi preveriti, ali je bilo blago iste vrste že dobavljeno in ali uspešno obratuje. V tem primeru naročnik niti ne preverja sposobnosti ponudnika, temveč tehnične lastnosti blaga.

V obravnavanem primeru se je izbrani ponudnik skliceval na referenco, ki naj bi jo izvedla družba P. Državna revizijska komisija, ne da bi se spuščala v presojo, kdo je dejansko bil dobavitelj v referenčnem poslu (vlagatelj namreč zatrjuje, da družba P. sploh ni bila takratni dobavitelj), ugotavlja, da izbrani ponudnik družbe P. v ponudbi ni navajal niti kot partnerja v skupni ponudbi niti kot podizvajalca. Iz ponudbene dokumentacije izhaja le, da je navedena družba proizvajalec blaga, ki ga ponuja izbrani ponudnik v ponudbi (to izhaja iz specifikacije ponujenega blaga in potrjenih izjav (pooblastil) proizvajalca v ponudbi izbranega ponudnika). Nikjer iz ponudbenih dokumentov pa ne izhaja, da je navedena družba dejanski dobavitelj ponujenega blaga naročniku (torej, da bo v neposrednem razmerju z naročnikom), kar trdi izbrani ponudnik, ampak, kot že navedeno, izhaja le dejstvo, da je družba P. proizvajalec ponujenega blaga (s čimer se strinja tudi naročnik, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja, da je izbrani v ponudbi predložil pooblastilo proizvajalca ter druge izjave, s čimer je po mnenju naročnika izkazal, da bo imel na razpolago sredstva (blago) tega subjekta).

Državna revizijska komisija ob tako ugotovljenem dejanskem stanju pritrjuje vlagatelju v tem, da referenca, ki jo je predložil izbrani ponudnik v ponudbi in ki se glasi na družbo P. kot izvajalca referenčnega posla, ne izkazuje, da je izbrani ponudnik že uspešno dobavil celotno povpraševano blago iz sklopa 6 kupcem. Vlagatelj družbe P. namreč v ponudbi ni navedel kot subjekta, ki bo sodeloval kot partner v skupni ponudbi ali kot podizvajalec pri izvedbi javnega naročila, torej pri dobavi blaga naročniku, ampak zgolj kot proizvajalca ponujenega blaga. Ker iz zahtevanega pogoja v točki 7.1.10 navodil ne izhaja, da bi naročnik preverjal reference ponujenega blaga (ali je bilo ponujeno blago že uspešno proizvedeno, dobavljeno ali je uspešno obratovalo), ampak je preverjal sposobnost ponudnika za uspešno izvedbo posla dobave blaga, je treba zaključiti, da ponudnik s sklicevanjem na referenco proizvajalca ponujenega blaga (ki ne bo opravljal dobave blage naročniku) ne more zadostiti zahtevanemu pogoju.

Referenca, kot je bila zahtevana v konkretnem primeru, predstavlja dokazilo naročniku, ki se nanaša na določene osebne lastnosti ponudnika. Ponudnik s tem, ko naročniku predloži seznam najpomembnejših dobav blaga, izkaže, da je v preteklosti že uspešno opravljal enake ali podobne posle in da ima z njimi izkušnje, na podlagi katerih je mogoče pričakovati, da bo tudi dobava predmeta javnega naročila potekala v skladu s pogodbenimi določili. Ker v primeru predložitve referenc ponudnik izkazuje lastno tehnično usposobljenost, je že po naravi stvari jasno, da se morajo reference praviloma nanašati na osebo samega ponudnika, ki mora dokazati, da je že uspešno izvajal podobne posle in da zato razpolaga z ustreznim znanjem in izkušnjami, ki utemeljujejo njegovo tehnično ali kadrovsko usposobljenost. Kot izhaja iz razpisne dokumentacije obravnavanega javnega naročila (obrazec P-3 Okvirni sporazum), predmetno javno naročilo ne vključuje le enostavne dobave (prodaje/ proizvodnje) blaga, ampak tudi na primer zagotavljanje servisa na lastne stroške v času garancijskega roka, zagotavljanje nadomestnih delov idr., iz česar gre sklepati, da naročnik želi od ponudnika (in ne od proizvajalca) zagotovilo, da je podoben posel (dobavo celotnega povpraševanega blaga) že izvedel.

Državna revizijska komisija ob ugotovljenem zaključuje, da se ni mogoče strinjati z naročnikom in izbranim ponudnikom v tem, da se je izbrani ponudnik lahko skliceval na reference družbe P., ki v ponudbi izbranega ponudnika nastopa le kot proizvajalec ponujenega blaga. S tem povezani revizijski očitki vlagatelja so utemeljeni, zato je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo vlagatelja, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, ugodila in razveljavila odločitev naročnika o tem, da sklene okvirni sporazum v postopku oddaje javnega naročila v sklopu 6: "Betonski drogovi in konzole" s ponudnikom CPG, d.d., Industrijska cesta 2, Kromberk, Nova Gorica, kot izhaja iz Obvestila o izidu javnega naročila, izdanega dne 29. 3. 2012.

Ker se z razveljavitvijo odločitve o sklenitvi okvirnega sporazuma postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 73. člena ZJNVETPS, v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen), na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da ponudbo izbranega ponudnika ponovno preveri ter nato sprejme ustrezno odločitev v zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma, vse z upoštevanjem ugotovitev Državne revizijske komisije iz te odločitve in skladno z določili ZJNVETPS.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Odločitev o stroških vlagatelja temelji na tretjem odstavku 70. člena ZPVPJN. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je naročnik dolžan vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso za predrevizijski in revizijski postopek v višini 10.000,00 EUR, odvetniško nagrado za revizijski postopek pred naročnikom in Državno revizijsko komisijo v višini 800,00 EUR, katere višino je določila skladno s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08, v nadaljevanju: ZOdvT), po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera in 20 % DDV na odvetniško nagrado v višini 160,00 EUR (Tar. št. 6007 ZOdvT), vse skupaj v znesku 10.960,00 EUR. Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila, saj je ocenila, da stroški za odvetniško nagrado nad priznano višino niso bili potrebni.

Državna revizijska komisija je odločila, da je naročnik dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 10.960,00 EUR, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, višjo stroškovno zahtevo vlagatelja pa je zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija naročniku, na podlagi prvega odstavka 41. člena ZPVPJN, nalaga, da Državni revizijski komisiji v roku dveh mesecev od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje predmetnega javnega naročila, v sklopu 6: "Betonski drogovi in konzole".

Poročilo mora, skladno s tretjim odstavkom 41. člena ZPVPJN, vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala in opis načina odprave nepravilnosti. Državna revizijska komisija ocenjuje, da je rok dveh mesecev za predložitev odzivnega poročila, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, zlasti pa dejstvo, da bo naročnik v navedenem roku lahko opravil potrebna ravnanja skladno z ZJNVETPS, primeren in dovolj dolg.

Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ne bo izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje napotkov Državne revizijske komisije, ali naročnik odzivnega poročila Državni revizijski komisiji ne bo predložil, bo Državna revizijska komisija začela postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 9. 7. 2012


Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- ELEKTRO PRIMORSKA, d.d., Erjavčeva ulica 22, Nova Gorica
- Odvetniška pisarna Leben, Miklič, Rozman d.o.o., Dunajska cesta 151, Ljubljana
- CPG, d.d., Industrijska cesta 2, Kromberk, Nova Gorica
- Tehmar, d.o.o., Zagrebška cesta 100, Maribor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv, tu
- v vednost: finančna služba, tu

Natisni stran