018-185/2012 Pošta Slovenije d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Miriam Ravnikar šurk kot predsednice senata, mag. Nataše Jeršič in mag. Maje Bilbija kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Revidiranje letnega poročila Pošte Slovenije in skupine Pošta Slovenije d.o.o. in revidiranje letnih ločenih računovodskih izkazov izvajalca univerzalne pošte storitve za leta 2012, 2013 in 2014", začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj KPMG Slovenija, podjetje za revidiranje, d.o.o., Železna cesta 8a, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 6.7.2012

odločila:

1. Zahtevku za revizijo vlagatelja z dne 28.5.2012, se ugodi tako, da se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila, ki je vsebovana v dokumentu Odločitev št. 0025/2012/JNS/6/0025, z dne 26.4.2012.

2. Zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške v višini 1.026,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začno teči naslednji dan po izteku roka, določenega v tej točki.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 13.3.2012 na Portalu javnih naročil, pod štev. objave JN2805/2012, objavil javno naročilo "Revidiranje letnega poročila Pošte Slovenije in skupine Pošta Slovenije d.o.o. in revidiranje letnih ločenih računovodskih izkazov izvajalca univerzalne pošte storitve za leta 2012, 2013 in 2014". Naročnik predmetno javno naročilo oddaja po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi.

Dne 26.4.2012 je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila št. 0025/2012/JNS/6/0025, s katero je odločil, da se predmetno naročilo odda ponudniku Deloitte d.o.o., Davčna ulica 1, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 28.5.2012 vložil zahtevek za revizijo, v katerem ugovarja naročnikovi odločitvi in poudarja, da je izbrana ponudba sporna v dveh točkah. Vlagatelj opozarja, da je Y.S. predsednik uprave družbe izbranega ponudnika, tako da revizijskih poročil praviloma ne podpisuje kot pooblaščeni revizor, temveč na desni strani revizorjevega poročila kot predsednik uprave. Enako vlagatelj navaja za D.H., ki se na desni strani revizorjevih poročil prav tako podpisuje kot član uprave. Vlagatelj navaja, da oba omenjena revizorja izpolnjujeta poseben pogoj iz razpisne dokumentacije (vsaj dva pooblaščena revizorja z veljavnim dovoljenjem za delo najmanj pet let- točka P 8 razpisne dokumentacije), vendar sta oba vključena v skupino za revidiranje, čeprav ne izpolnjujeta kriterija referenc. Oba navedena pooblaščena revizorja se po vlagateljevih navedbah na revizijskih poročilih, ki so bila naročniku predložena kot reference, praviloma podpisujeta kot predsednik in član uprave in na ta način prevzemata le odgovornost, ki so jima naložene pri vodenju in zastopanju podjetja. Po vlagateljevem mnenju bi pooblaščeni revizor točke za reference prejel le v primeru, kjer je dejansko sodeloval v postopku revidiranja, tako da tudi strokovno odgovarja za kakovost izvedene revizije, kar dokazuje s podpisom ali sopodpisom na revizorjevem poročilu, kjer je ob njegovem imenu zapisano "pooblaščeni revizor" ali "pooblaščeni revizor, partner". Vlagatelj je zato pri navajanju referenc pooblaščenih revizorjev upošteval samo tiste reference revizij velikih družb, kjer so ti tudi dejansko sodelovali v postopkih revidiranja in kjer je ob njihovem imenu zapisano "pooblaščeni revizor". Pri tem vlagatelj še dodatno opozarja na napake, ki jih vsebujejo podatki navedenih referenc izbranega ponudnika. Iz izpiska revidiranih poslovnih poročil za leto 2010, razvidnega iz javne objave letnih poročil na AJPES, izhaja, da so pri referencah pooblaščenega revizorja Y.S. navedene velike družbe, za katere je bil desni podpisnik D.H. (npr. Iskra Avtolektrika d.d., Iskratel d.o.o., Iskratel Electronics d.o.o., Iskrateling d.o.o., Kovintrade d.d., Pivovarna Laško d.d., Pivovarna Union d.d.) ter obratno pri referencah pooblaščenega revizorja D.H. so navedene velike družbe, za katere je bil podpisnik na revizorjevem poročilu Y.S. (npr. Aerodrom Ljubljana, Delo d.d., DEM, HSE d.o.o.). Vlagatelj nadalje navaja, da iz prejete dodatne obrazložitve naročnika iz dne 14.5.2012 izhaja, da je vlagatelj iz naslova referenc prejel 572 točk, medtem ko izbrani ponudnik 1326. Vlagatelj je pravilnost navedbe št. referenc preveril z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika in iz javno dostopnih podatkov AJPES. Po podatkih AJPES je izbrani ponudnik za poslovno leto 2010 skupaj revidiral 81 velikih družb. Pri tem vlagatelj ponovno poudarja, da se ista gospodarska družba lahko šteje kot referenca za pooblaščenega revizorja samo enkrat in to le tistemu pooblaščenemu revizorju, ki je podpisal revizorjevo poročilo s svojim imenom, ob katerem je navedeno "pooblaščeni revizor". V zvezi z razpisnimi pogoji tega javnega razpisa vlagatelj opozarja na nelogičnost razpisnih pogojev, ki so diskriminatorni do velikih revizijskih družb z večjim številom pooblaščenih revizorjev. štetje referenc po merilu, ki ga je določil naročnik, namreč pomeni, da manj ko ima družba pooblaščenih revizorjev, več revizorjevih poročil ti podpišejo, posledično pa s tem pridobijo več točk in družba bolj izpolnjuje razpisne pogoje. Po vlagateljevi oceni je navedeno število referenc izbranega ponudnika napačno in ker je ta ponudnik na podlagi napačnega navajanja referenc pridobil maksimalno število točk, je bilo za merilo referenc posledično tudi pri drugih ponudnikih napačno izračunano število točk. V skladu z navedenim vlagatelj predlaga, da naročnik preveri pravilnost navedbe števila referenc izbranega ponudnika, ponovno izračuna število točk po merilu reference za vse ponudnike ter razveljavi izbiro ponudnika in na novo odloči o najugodnejšem ponudniku ter mu povrne stroške postopka.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 30.5.2012 opredelil do vlagateljevih navedb, v kateri opozarja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ne zahteva, da za reference štejejo revizije velikih družb, kjer je pooblaščeni revizor podpisal revizorjevo poročilo, temveč "pri kateri je sodeloval pooblaščeni revizor". Oba pooblaščena revizorja sta svoje strokovne izkušnje, ki jih izbrani ponudnik navaja v svoji ponudbi, pridobila v času opravljanja revizijskega dela na podlagi pridobljenega strokovnega naziva, kot to tudi zahteva razpisna dokumentacija. Za reference, ki jih vlagatelj navaja kot neustrezne, izbrani ponudnik poudarja, da desni podpisnik na revizorjevem poročilu predstavlja zgolj zastopnika revizorske družbe in ne pomeni nujno, da je le-ta sodeloval pri reviziji.

Naročnik je dne 11.6.2012 sprejel odločitev, št. 6/32-1445, s katero je zahtevek za revizijo zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik glede vlagateljevih očitkov pojasnjuje, da oba pooblaščena revizorja Y.S. in D.H. v celoti izpolnjujeta pogoje iz točke 8 razpisne dokumentacije, ki zahteva, da mora ponudnik razpolagati s strokovnim kadrom delovne skupine za izvedbo revizije tega razpisa, da imata najmanj pet let delovnih izkušenj in da jima ni bil izrečen ukrep nadzora dan opravljanjem nalog pooblaščenega revizorja s strani Agencije za javni nadzor nad revidiranjem. Naročnik v nadaljevanju poudarja, da je naročnik v poglavju "Merila" pod točko A Strokovna usposobljenost revizorjev točno določil, da bo vsaka revizija velike družbe v posameznem letu, pri kateri je sodeloval pooblaščeni revizor, ocenjena s 3 točkami. Kar po naročnikovih navedbah pomeni, da naročnik ni zahteval referenc, kjer bi predstavniki ponudnikov nastopali kot pooblaščeni revizorji, ki podpišejo revizorjevo poročilo, temveč reference, kjer so predstavniki ponudnikov sodelovali kot pooblaščeni revizorji. Razpisna dokumentacija je bila po naročnikovem mnenju v tem delu popolnoma jasna. Naročnik je na podlagi pridobljenega Izvlečka iz obveznega letnega poročanja za leto 2009 do leta 2011, opravil preverbo podatkov iz seznama ponudnikovih referenc revidiranih podjetij in jih primerjal s podatki iz izvlečka obveznega letnega poročanja za pooblaščena revizorja Y.S. in D.H. Pri tem je izločil vse tiste reference, ki niso bile navedene v prejetem izvlečku in ponovno seštel vse reference obeh pooblaščenih revizorjev. Po na novo opravljenem točkovanju po merilih iz razpisne dokumentacije naročnik ugotavlja, da le to ne spreminja razvrstitve ponudnikov, kar po naročnikovem stališču pomeni, da naročnik ni napačno odločil o najugodnejšem ponudniku. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil.

Naročnik je dne 14.6.2012 Državni revizijski komisiji skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN odstopil zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje.
V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija presojala utemeljenost vlagateljevih navedb o nezakonitosti naročnikovega ravnanja pri pregledovanju in ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika.
V ta namen je v dokazne namene vpogledala v revizijski zahtevek, Register pooblaščenih revizorjev, Seznam revidiranih letnih poročil za poslovno leto 2010 (vir: AJPES), Izvleček obveznega letnega poročanja na 31.5.2009, 31.5.2010, 31.5.2011 in 31.5.2012, ter v ponudbo izbranega ponudnika. Po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, ter skladno z določilom tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN odločila, tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Določba prvega odstavka 84. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev Uradni list RS, št. 128/2006, z nadaljnjimi spremembami; v nadaljevanju: ZJNVETPS) določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 82. členom tega zakona in upoštevaje sedmi in osmi odstavek 45. člena tega zakona izločiti ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 17. točko 2. člena ZJNVETPS tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Nepravilna ponudba je tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, ali ne izpolnjuje pogojev za ugotavljanje sposobnosti ponudnika ali kandidata iz tega zakona (20. točka 2. člena ZJNVETPS).

V obravnavanem primeru vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, ker ne izpolnjuje pogojev za udeležbo po točki 2 razpisne dokumentacije, po katerih mora ponudnik razpolagati s strokovno usposobljenim kadrom za izvedbo revizij, ter da ponudba izbranega ponudnika ni bila pravilno ocenjena z vidika meril, čemur pa na drugi strani ugovarja naročnik. Državna revizijska komisija je z namenom preverjanja utemeljenosti vlagateljevih očitkov najprej vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik v točki 2 Pogoji za udeležbo razpisne dokumentacije pod, točko P8, določil: "Ponudnik mora razpolagati s strokovno usposobljenim kadrom za izvedbo revizije: da razpolaga s strokovnim kadrom delovne skupine za izvedbo revizije tega razpisa, in sicer dva pooblaščena revizorja z veljavnim dovoljenjem za delo z najmanj pet let delovnih izkušenj kot pooblaščeni revizor [â??]." Pri tem gre tudi ugotoviti, da je naročnik strokovno usposobljenost revizorjev upošteval tudi kot kriterij pri oblikovanju merila, na podlagi katerega so lahko ponudniki dobili maksimalno oceno 5 točk. Naročnik je glede meril v točki A. Strokovna usposobljenost revizorjev določil: "ponudbe se bodo ocenjevale tako, da se bodo za vsakega posameznega predlaganega revizorja v skupini (največ 6 najbolje ocenjenih revizorjev, katerih točke se bodo na koncu seštele) upoštevale izkušnje revidiranja velikih gospodarskih družb v obdobju 3 let (2009 do 2011). Naročnik bo ocenjeval 2 pooblaščena revizorja, 1 preizkušenega IT revizorja oz. CISA in 3 revizorje. Vsaka revizija velike družbe v vsakem posameznem letu, pri kateri je sodeloval revizor, bo ocenjena z 2 točkama, vsaka revizija velike družbe, pri kateri je sodeloval pooblaščeni revizor in preizkušeni revizor informacijskih sistemov oz. CISA, pa bo ocenjena s 3 točkami. [â??]." Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ugotavlja, da dejstvo, da pooblaščena revizorja Y.S. in D.H. izpolnjujeta poseben pogoj iz točke P 8 iz razpisne dokumentacije, med strankama sploh ni sporno, saj slednje v revizijskem zahtevku priznava tudi vlagatelj sam. Poleg tega je slednje mogoče zaključiti tudi na podlagi podatkov, razvidnih iz registra pooblaščenih revizorjev, kjer sta oba omenjena revizorja pri Slovenskem inštitutu za revizijo vpisana kot pooblaščena revizorja. Medtem ko med strankama ostaja sporno, ali so se pri točkovanju za "merilo reference" lahko upoštevale le tiste reference pooblaščenih revizorjev, kjer je pooblaščeni revizor dejansko sodeloval v postopkih revidiranja, kar se dokazuje s podpisom ali sopodpisom na revizorjevem poročilu, kjer je ob njegovem imenu zapisano "pooblaščeni revizor" ali "pooblaščeni revizor, partner". Državna revizijska komisija v zvezi s tem naročniku v celoti pritrjuje, da je slednji v razpisni dokumentaciji jasno navedel, da se bodo kot reference upoštevale tiste revizije, pri katerih je sodeloval pooblaščeni revizor. Navedeno pomeni, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval referenc, kjer bi predstavniki ponudnikov morali nastopati kot pooblaščeni revizorji, ki podpišejo revizorjevo poročilo. Pri tem se Državna revizijska komisija v tej fazi postopka oddaje javnega naročila ni mogla več spuščati v vsebino postavljenih pravil, saj vlagatelj na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZPVPJN po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, zaradi česar so vlagateljeve navedbe o nelogičnosti razpisnih pogojev prepozne. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ocenjuje, da je naročnik v konkretnem primeru postopal pravilno, ko je pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika upošteval reference obeh omenjenih revizorjev in to kljub dejstvu, da na revidiranih poročilih nista bila podpisana kot pooblaščena revizorja poročila.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala tudi vlagateljeve navedbe, da je izbrani ponudnik pri referencah Y.S. za poslovno leto 2010 navedel družbe, kjer je bil podpisnik D.H (npr. Iskra Avtolektrika d.d., Iskratel d.o.o., Iskratel Electronics d.o.o., Iskrateling d.o.o., Kovintrade d.d., Pivovarna Laško d.d., Pivovarna Union d.d.) ter obratno pri referencah pooblaščenega revizorja D.H. so navedene velike družbe, za katere je bil podpisnik na revizorjevem poročilu Y.S. (npr. Aerodrom Ljubljana, Delo d.d., DEM, HSE d.o.o.). Da bi Državna revizijska komisija preverila, ali sta pri reviziji omenjenih družb sodelovala omenjena pooblaščena revizorja, je vpogledala v Izvleček obveznega letnega poročanja na 31.5.2009, 31.5.2010, 31.5.2011 in 31.5.2012, izdanega s strani Agencije za javni nadzor nad revidiranjem. Pri tem je ugotovila, da iz Izvlečka obveznega letnega poročanja izhaja, da sta oba pooblaščena revizorja v poslovnem letu revidiranja 2010 sodelovala bodisi kot ključna revizijska partnerja ali kot člana revizijske ekipe pri vseh naštetih družbah, ki jih je izbrani ponudnik pri omenjenih pooblaščenih revizorjih navedel kot reference za leto 2010 in ki jih vlagatelj v revizijskem zahtevku navaja kot sporne. Na podlagi česar Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v obravnavanem primeru ni uspel izkazati, da omenjena revizorja pri reviziji omenjenih spornih družb nista sodelovala.

Vendar pa Državna revizijska komisija na drugi strani ugotavlja, da je naročnik na podlagi nadaljnjih vlagateljevih zatrjevanj, da omenjena revizorja prav tako nista sodelovala pri reviziji referenčnih družb za poslovno leto 2009 in 2011, na novo preveril oz. primerjal v ponudbi izbranega ponudnika naštete reference obeh pooblaščenih revizorjev z Izvlečkom obveznega letnega poročanja in ugotovil, da v ponudbi naštete reference za omenjena pooblaščena revizorja niso bile med družbami, uvrščenimi oz. naštetimi v Izvlečku obveznega letnega poročanja, kjer sta nastopala bodisi kot ključni revizijski partner ali kot član revizijske ekipe. Z drugimi besedami: naročnik v obravnavanem primeru priznava, da je izbrani ponudnik za pooblaščena revizorja navedel referenčne družbe, pri reviziji katerih pooblaščena revizorja nista sodelovala bodisi kot ključna partnerja ali člana revizijske ekipe. Po na novo opravljenem točkovanju po merilih iz razpisne dokumentacije, pa je naročnik ugotovil, da slednje ne spreminja razvrstitve ponudb.

Pri tem Državna revizijska komisija naročnika opozarja, da na podlagi takšnih ugotovitev v predrevizijskem postopku ne more in ne sme opraviti novega točkovanja na podlagi postavljenega merila, kakor je to storil v obravnavanem primeru in kakor to tudi izhaja iz naročnikovega sklepa o zavrnitvi revizijskega zahtevka. Revizijski in predrevizijski postopek je namreč postopek, v katerem se ugotavlja zakonitost naročnikovega ravnanja v postopku javnega naročanja, medtem ko je ocenjevanje ponudb na podlagi 73. člena ZJNVETPS faza postopka javnega naročanja. V kolikor je naročnik odkril nepravilnosti pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika, bi moral vlagateljevemu zahtevku ugoditi in razveljaviti odločitev o oddaji javnega naročila ter ugotovljeno napako pri ocenjevanju odpraviti in na takšni podlagi opraviti novo izbiro. Zato Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru tudi ocenjuje, da je vlagatelj izkazal, da je naročnik na podlagi postavljenega merila napačno ocenil ponudbo izbranega ponudnika, zaradi česar je vlagateljevemu zahtevku tudi ugodila.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da ponovno preveri ponudbo izbranega ponudnika, opravi transparentno ocenjevanje referenc izbranega ponudnika in na takšni podlagi sprejme novo odločitev o oddaji javnega naročila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo pred Državno revizijsko komisijo zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo in sicer za plačilo takse 1.026,00 EUR. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, 3. odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, mora naročnik vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 1.026,00 EUR, na podlagi navedenega je naročnik vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 1.026,00 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 6.7.2012
Predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.
predsednica Državne revizijske komisije



Vročiti:

- Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor,
- KPMG Slovenija, podjetje za revidiranje, d.o.o., Železna cesta 8a, Ljubljana,
- Deloitte d.o.o., Davčna ulica 1, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana,
- v arhiv - tu.

Natisni stran