018-188/2012 Splošna bolnišnica Celje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 20. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Maje Bilbija, kot predsednice senata, ter Sonje Drozdek šinko in Miriam Ravnikar šurk, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Energetska sanacija objektov v Splošni bolnišnici Celje - posodobitev primarne energetske oskrbe z dogradnjo trigeneracije", ki ga je z vložitvijo zahtevka za revizijo začel vlagatelj Mollier, d.o.o., Opekarniška cesta 3, Celje, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), ter na podlagi predloga za izdajo sklepa po prvem odstavku 20. člena ZPVPJN, ki ga je vložil naročnik Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 2.7.2012

odločila:

Naročnikov predlog z dne 19.6.2012, za izdajo sklepa, da se mu kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe o izvedbi javnega naročila "Energetska sanacija objektov v Splošni bolnišnici Celje - posodobitev primarne energetske oskrbe z dogradnjo trigeneracije", se zavrne.

Obrazložitev:

Pred naročnikom je v teku postopek oddaje javnega naročila "Energetska sanacija objektov v Splošni bolnišnici Celje - posodobitev primarne energetske oskrbe z dogradnjo trigeneracije". Naročnik javno naročilo oddaja po postopku s pogajanji po predhodni objavi, ki ga je začel dne 7.3.2012.

Naročnik je ponudnike z obvestilom z dne 4.5.2012 obvestil, da bo pogajanja izvedel z enim ponudnikom, in sicer družbo Rudis, d.d., Trbovlje, medtem ko se z ostalimi ponudniki ne bo pogajal. Kot razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe je naročnik navedel, da je vlagatelj predložil ponudbo, katere ponudbena cena presega ceno ponudbe, predložene v neuspešno predhodno izvedenem odprtem postopku. V obvestilu je naročnik navedel, da bo odločitev o izločitvi ponudnikov vsebovana v odločitvi o oddaji naročila. Dne 11.5.2011 je naročnik izdal obvestilo o oddaji ponudbe, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika Rudis, d.d., Trg revolucije 25b, Trbovlje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), medtem ko je v zvezi z izločitvijo vlagateljeve ponudbe kot nepopolne ponovil obrazložitev iz obvestila z dne 4.5.2012.

Zoper naročnikovo odločitev o oddaji naročila je vlagatelj z vlogo z dne 24.5.2012 vložil zahtevek za revizijo.

Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo s sklepom z dne 29.5.2012 zavrgel.

Državna revizijska komisija je dne 15.6.2012 izdala Sklep št. 018-174/2012-4, s katerim je (med drugim) ugodila vlagateljevi pritožbi zoper odločitev o zavrženju njegovega revizijskega zahtevka in je to odločitev razveljavila.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku z dne 24.5.2012 ponovno odločil s sklepom z dne 20.6.2012, s katerim je tega zavrnil.

Državna revizijska komisija je dne 20.6.2012 prejela naročnikovo vlogo z dne 19.6.2012, za izdajo sklepa po prvem odstavku 20. člena ZPVPJN, s katerim bi bila naročniku dovoljena sklenitev pogodbe o izvedbi predmetnega javnega naročila z izbranim ponudnikom. V obrazložitvi predloga naročnik pojasnjuje, da izvaja dejavnost, pri kateri ne sme priti do motenja delovnih procesov, saj bi to pomenilo grožnjo za zdravje in življenje ljudi. Izpostavlja tudi, da bo neizvedba predmetnega javnega naročila v predvidenem roku povzročila, da bi moral vrniti že prejeta finančna sredstva za izvedbo večjega deleža sanacije svojih objektov, kar bi resno porušilo njegov finančni načrt in dolgoročno vplivalo na njegovo zmožnost za zagotavljanje izvajanja njegove osnovne dejavnosti. Naročnik dalje navaja, da je iz 10. člena Pogodbe o sofinanciranju operacije "Energetska sanacija objektov v Splošni bolnišnici Celje", ki jo prilaga, razvidno, da mora biti celotna operacija zaključena najkasneje do 31.1.2013, ko mora biti Ministrstvu za zdravje posredovan zadnji zahtevek za izplačilo. Če upravičenec do navedenega datuma operacije ne zaključi, lahko ministrstvo zahteva vrnitev vseh plačanih sredstev, skupaj z zamudnimi obrestmi. Naročnik pojasnjuje, da je bilo za celotno operacijo uspešno oddanih že več javnih naročil, za njeno dokončanje pa manjka samo še uspešna oddaja predmetnega javnega naročila. Izvedbena dela na podlagi predmetnega javnega naročila se morajo dokončati najkasneje v mesecu novembru 2012, da se lahko zadnja končna novembrska situacija posreduje na ministrstvo v mesecu januarju 2013. Rok za izvedbo del pa je šest mescev od uvedbe v posel. Predmetno javno naročilo je bistveno tudi za doseganje merljivih ciljev operacije kot celote. Te mora upravičenec doseči do decembra 2012 oz. najkasneje dve leti po izplačilu zadnjega zahtevka za izplačilo. Naročnik navaja še, da je s postopkom javnega naročanja za predmetno javno naročilo naročnik začel dne 6.6.2011, zaradi vloženih dveh revizijskih zahtevkov pa javnega naročila do danes še vedno ni oddal. Naročnik izpostavlja, da je pravočasna izvedba predmetnega javnega naročila tako lahko omogočena samo še na podlagi sklenitve pogodbe na podlagi 20. člena ZPVPJN.

Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom z dne 21.6.2012 pozvala k predložitvi (nepredloženega) dokazila o tem, da je svoj predlog, v skladu z drugim odstavkom 20. člena ZPVPJN, posredoval tudi vlagatelju. Naročnik je s tem povezano dokumentacijo Državni revizijski komisiji odstopil dne 27.6.2012.

Dne 28.6.2012 je Državna revizijska prejela vlagateljevo (pravočasno) mnenje o naročnikovem predlogu za izdajo sklepa po prvem odstavku 20. člena ZPVPJN. V njem vlagatelj izdaji predlaganega sklepa nasprotuje. S tem v zvezi izpostavlja, da lahko svoje pravice učinkovito varuje le, če Državna revizijska komisija naročnikovemu predlogu ne ugodi. Vlagatelj izraža mnenje, da je domnevna časovna stiska izključno posledica naročnikovih ravnanj, ki je predmetno javno naročilo objavil šele 13 mesecev po sklenitvi pogodbe o sofinanciranju operacije, v kateri je bilo predvideno, da se bo ta začela junija 2010. Naročnik je poleg tega v postopku oddaje javnega naročila, kot tudi v predrevizijskem in revizijskem postopku, storil večje število procesnih napak, ki so postopek oddaje javnega naročila oziroma pravnega varstva podaljševali brez vsakršnega pravnega učinka. Vlagatelj v nadaljevanju pojasnjuje potek oddaje predmetnega javnega naročila in s tem v zvezi vodenih postopkov pravnega varstva. Vlagatelj meni, da naročnik ni uspel izkazati nezmožnosti spremembe pogodbe, ki naj bi bila očitno edini argument za sklenitev pogodbe o izvedbi javnega naročila. Vlagatelj kot nesporno izpostavlja, da se projekt financira iz sredstev kohezije, ta pa niso vezana na določeno leto, temveč na določeno obdobje. Sedanja finančna perspektiva se tako ne zaključi z januarjem 2013, temveč s koncem leta 2013, pri čemer pa glede izplačil velja še naslednji dve leti. Navedeno izhaja iz Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11.7.2006, ki predstavlja tudi podlago naročnikovi pogodbi o sofinanciranju operacije. Vlagatelj dodaja še, da po sedanji pogodbi Republika Slovenija v primeru neizpolnitve 31.1.2013 lahko zahteva vračilo sredstev, kar pa je glede na navedeno (upravičenost izdatkov do 31.12.2015) povsem nerealno.


Po proučitvi naročnikovega predloga in vlagateljevega mnenja o njem je Državna revizijska komisija, na podlagi četrtega odstavka 20. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

ZPVPJN v prvem odstavku 17. člena določa, da lahko naročnik ne glede na vloženi zahtevek za revizijo nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja, zavrniti vseh ponudb ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. Temeljno pravilo ZPVPJN je torej, da lahko naročnik po prejemu zahtevka za revizijo nadaljuje s postopkom oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe z izbranim ponudnikom. Le izjemoma lahko naročnik kljub vloženemu zahtevku za revizijo sklene pogodbo, in sicer v primerih ter pod pogoji, ki so taksativno navedeni v prvem odstavku 17. člena ZPVPJN, ter v primeru, če to dovoli Državna revizijska komisija na podlagi njegovega predloga (četrti odstavek 20. člena ZPVPJN). V skladu s četrtim odstavkom 20. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija dovoli sklenitev pogodbe v primeru, če po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera in upoštevaje razmerje med škodljivimi posledicami ugoditve predlogu in koristmi za javni interes ter koristmi za osebe, ki bi lahko bile oškodovane, ugotovi, da obstajajo prevladujoči razlogi, povezani z javnim interesom, vključno z obrambnim in varnostnim interesom, ki zahtevajo, da se predlogu ugodi. Pri tem ZPVPJN izrecno določa, da zgolj ekonomski interesi ne morejo predstavljati prevladujočih razlogov, povezanih z javnim interesom. ZPVPJN hkrati določa, da Državna revizijska komisije naročnikov predlog zavrne, če izvedba naročila ni nujna ali se razlogi za nujnost lahko pripišejo naročnikovemu ravnanju in bi jih bilo mogoče predvideti.

Ker predstavlja možnost iz četrtega odstavka 20. člena ZPVPJN izjemo glede na strogo pravilo o prepovedi sklenitve pogodbe, izjeme pa je treba interpretirati ozko (exceptiones non sunt extendae), je treba ugotoviti, da je možnost sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila pridržana le za res izjemne in glede na konkretne okoliščine posameznega primera posebej utemeljene primere. Ker gre v takšnih primerih za izjemo od splošnega pravila (ki v interesu pravice do pravnega varstva prepoveduje sklenitev pogodbe o izvedbi javnega naročila, o katerem teče spor), je dokazno breme glede obstoja okoliščin, ki bi v konkretnem primeru lahko opravičevale izjemo (da je torej sklenitev pogodbe vkljub načelni prepovedi nujna in objektivno upravičena), na strani naročnika. Državna revizijska komisija mora zato pri odločanju o tem, ali lahko naročnik kljub vloženemu zahtevku za revizijo sklene pogodbo o izvedbi javnega naročila, ugotavljati ne samo obstoj javnega interesa za sklenitev pogodbe (saj ta po naravi stvari obstaja v vsakem izvedenem javnem naročilu, s katerim naročniki zadovoljujejo potrebe v javnem interesu in zagotavljajo nemoteno izvajanje javnih storitev), temveč mora ugotavljati tudi posebne okoliščine, ki utemeljujejo takšno odločitev in ki kažejo na dejansko nevarnost resne in nepopravljive škode ter nujnost njene preprečitve.

Okoliščine, ki jih lahko Državna revizijska komisija upošteva pri presoji izdaje sklepa po četrtem odstavku 20. člena ZPVPJN, morajo biti objektivne, izredne in nepredvidljive. Okoliščine, ki jih s svojim ravnanjem povzroči sam naročnik, ali okoliščine, ki bi jih naročnik pri skrbnem poslovanju moral predvideti, ne morejo biti upoštevane. Prav tako pri izdaji sklepa Državna revizijska komisija glede na izrecno določbo zakona ne more upoštevati (zgolj) ekonomskih interesov naročnika. Pri presoji utemeljenih okoliščin mora Državna revizijska komisija tudi upoštevati, da mora biti nastanek škodljivih posledic gotov in ne le verjeten, dovolitev sklenitve pogodbe pa mora biti edini možni ukrep za preprečitev škode. Za ugoditev predlogu za sklenitev pogodbe mora naročnik izkazati višjo stopnjo intenzivnosti škodljivih posledic, kot jih s pravilom o prepovedi sklenitve pogodbe iz prvega odstavka 17. člena ZPVPJN predvideva že sam zakon, saj v nasprotnem primeru to pravilo ne bi imelo nobenega pomena. šele v primeru, kadar obseg škodljivih posledic preseže tisto mejo, ki je že sicer vključena v pravilo iz prvega odstavka 17. člena ZPVPJN, je možno zaključiti, da ne gre več za običajne oziroma pričakovane škodljive posledice, temveč za škodljive posledice, kjer je intervencija Državne revizijske komisije v smislu izdaje sklepa po četrtem odstavku 20. člena ZPVPJN nujna.

Državna revizijska komisija v konkretni zadevi ugotavlja, da naročnik v argument ugoditvi podanemu predlogu za dovolitev sklenitve pogodbe navaja izključno svoje ekonomske interese, vezane na prejeta "nepovratna sredstva". Naročnik namreč tekom celotnega predloga izpostavlja zgolj, da bo moral prejeta sredstva v primeru, če javnega naročila ne bo izvedel v dogovorjenih rokih, vrniti, kar bo "resno porušilo finančni načrt bolnišnice". Naročnik v predlogu sicer omenja, da vrši dejavnost, pri kateri ne sme priti do motenja delovnih procesov, saj bi taka motnja pomenila grožnjo za zdravje in življenje ljudi, pri tem pa ne navaja dejstev ali dokazov, iz katerih bi prepričljivo izhajalo, da bo zavrnitev njegovega predloga povzročila takšno "motenje". Ker zgolj ekonomski interesi ne morejo predstavljati prevladujočih razlogov, povezanih z javnim interesom (četrti odstavek 20. člena ZPVPJN), na tej podlagi naročnikovemu predlogu ni mogoče ugoditi.

Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da naročnik v svojem predlogu zatrjuje, da se morajo "izvedbena dela na podlagi predmetnega javnega naročila dokončati najkasneje v mesecu novembru 2012" ter da je rok za izvedbo del "6 mesecev od uvedbe v posel". Državna revizijska komisija s tem v zvezi ugotavlja, da je naročnikov predlog za dovolitev sklenitve pogodbe o izvedbi predmetnega javnega naročila z izbranim ponudnikom prejela dne 20.6.2012, vlagateljevo pravočasno mnenje o tem predlogu pa dne 28.6.2012. Tudi v primeru, če bi bilo naročnikovemu predlogu še isti dan ugodeno, če bi naročnik že naslednji dan (po prejemu odločitve Državne revizijske komisije) z izbranim ponudnikom sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila in če bi izbranega ponudnika nato v roku, določenem v razpisni dokumentaciji (21 dni po sklenitvi pogodbe) uvedel v delo, do zaključka del na podlagi predmetnega javnega naročila, ki trajajo "6 mesecev od uvedbe v posel", v času, ki ga kot ključnega navaja naročnik, tj. "najkasneje v mesecu novembru 2012", ne bi moglo priti. Tudi na tej podlagi naročnikovemu predlogu tako ni mogoče ugoditi.

Na podlagi navedenih dejstev Državna revizijska komisija vlagatelju zaključuje, da naročnik v obravnavanem predlogu za dovolitev sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila ni izkazal obstoja objektivnih, izrednih in nepredvidljivih okoliščin, ki bi utemeljevale ugoditev njegovemu predlogu.

Državna revizijska komisija je zato naročnikov predlog z dne 19.6.2012, za izdajo sklepa, da se mu kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe o izvedbi javnega naročila "Energetska sanacija objektov v Splošni bolnišnici Celje - posodobitev primarne energetske oskrbe z dogradnjo trigeneracije", na podlagi četnega odstavka 20. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 2.7.2012


Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija,
Članica Državne revizijske komisije



























Vročiti:
- Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, Celje,
- Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana,
- arhiv, tu.

Natisni stran