018-177/2012 Javni holding Ljubljana, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 31., 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Maje Bilbija, kot predsednice senata, ter Miriam Ravnikar šurk in Sonje Drozdek šinko, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Dobava osebne varovalne opreme po sklopih: A. Sklop: ČEVLJI, B. Sklop: MAJICE, C. Sklop: OBLEKE DELOVNE, HALJE, D. Sklop: BUNDE, OBLEKE DEŽNE, PLAšČI, E. Sklop: ROKAVICE, F. Sklop: OSTALO" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Tekont, d.o.o., Hrastenice 12, Polhov Gradec, ki ga zastopa odvetnica Judita šlibar, Motnica 17, Trzin (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javno podjetje Energetika, d.o.o., Verovškova ulica 62, Ljubljana, za katerega postopek oddaje javnega naročila po pooblastilu izvaja Javni holding Ljubljana, d.o.o., Verovškova ulica 70, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 28.6.2012

odločila:

1. Vlagateljev revizijski zahtevek z dne 29.5.2012 se v delu, ki se nanaša na sklopa "A. Sklop: ČEVLJI" ter "D. Sklop: BUNDE", zavrže.

2. V preostalem delu se vlagateljev revizijski zahtevek z dne 29.5.2012 zavrne kot neutemeljen.

3. Vlagateljeva zahteva po povrnitvi stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 24.1.2012 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Javno naročilo je naročnik razdelil na šest sklopov, oddaja pa ga po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi. Obvestilo o javnem naročilu je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod objavo št. JN1650/2012 z dne 14.2.2012 (popravek pod objavo št. JN2764/2012 z dne 13.3.2012).

Dne 16.5.2012 je naročnik izdal dokument "Obvestilo o oddaji javnega naročila", iz katerega izhaja njegova odločitev, da se predmetno javno naročilo v sklopu A: Čevlji odda ponudniku Asteko, d.o.o., Vojkova cesta 58, Ljubljana, v sklopih B: Majice, C: Delovne obleke, halje ter E: Rokavice ponudniku Grip trgovina, d.o.o., Tržaška cesta 135, Ljubljana, v sklopu F: Ostalo ponudniku Zavas, d.o.o., špruha 19, Trzin, v sklopu D: Bunde, obleke dežne, plašči pa se javno naročilo ne odda. Iz dokumenta izhaja tudi, da je naročnik vlagateljevo ponudbo v sklopih A in C izločil, saj je vlagatelj v teh sklopih ponudil zahtevam razpisne dokumentacije neustrezen dobavni rok. V sklopih B, E in F pa je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil, ker je vlagatelj na poziv k njeni dopolnitvi naročniku dostavil obrazec S.BON-1/P z bonitetno oceno podjetja na dan 27.3.2012 - naročnik je namreč zahteval original ali kopijo obrazca, ki ni starejši od 30 dni od dneva, določenega za odpiranje ponudb.

Vlagatelj je z vlogo z dne 29.5.2012 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem v zvezi s predložitvijo obrazca S.BON-1/P izpostavlja, da je v razpisni dokumentaciji določeno le, da ta obrazec ne sme biti starejši od 30 dni od dneva, določenega za odpiranje ponudb. Kot datum odpiranja je bil v razpisni dokumentaciji določen 14.3.2012, kar sledeč vlagatelju lahko pomeni le, da predloženi obrazec ne sme biti starejši od 13.2.2012, nikakor pa ne, da ne sme biti novejši - naročnik ima v tem primeru namreč še novejše podatke o ponudniku. Glede neizpolnjevanja dobavnih rokov vlagatelj priznava, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zapisal roke dobave po posameznih sklopih. Ob tem pa vlagatelj izpostavlja, da je naročnik predvidel tudi rubriko, v katero so ponudniki vpisali svoje dobavne roke. Če je naročnik ponudnikom sam dal opcijo, da navedejo roke dobave, to sedaj ne more biti izločilni kriterij. V kolikor bi naročnik rok dobave želel uporabiti kot izločilni kriterij, bi po prepričanju vlagatelja to moral izrecno navesti, ne pa da je zavajal ponudnike, naj napišejo svoje dobavne roke, potem pa jih je na tej podlagi izločil. Vlagatelj izpostavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji določil le, da bo izbral cenovno najugodnejšega ponudnika za posamezni sklop, ob izpolnjevanju vseh pogojev in zahtev razpisne dokumentacije. Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da naročnik v celoti razveljavi predmetni postopek oddaje javnega naročila in vlagatelju povrne stroške postopka pravnega varstva.

Dne 30.5.2012 je vlagatelj na naročnika naslovil elektronsko poštno sporočilo, v prilogi katerega mu je še enkrat posredoval revizijski zahtevek.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom z dne 6.6.2012, s katerim je tega zavrnil kot neutemeljenega, ravno tako pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov postopka pravnega varstva. V obrazložitvi sklepa naročnik najprej izraža dvom o tem, ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev revizijskega zahtevka - izpostavlja namreč, da bi moral vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku izkazati realno stopnjo verjetnosti, da mu je oz. da bi mu lahko zaradi naročnikovih ravnanj, ki jih izpostavlja kot kršitve, nastala škoda. Naročnik pripominja tudi, da vlagatelj ob vložitvi revizijskega zahtevka ni predložil potrdila o plačilu takse za sklop A. Kopijo tega potrdila je naročnik prejel po elektronski pošti dne 30.5.2012, vendar se naročniku glede na stroge določbe ZPVPJN postavlja vprašanje o ustreznosti takšnega plačila takse. V nadaljevanju obrazložitve naročnik pojasnjuje vsebino pogoja iz točke 3.3. razpisne dokumentacije (ekonomska in finančna sposobnost). Naročnik meni, da so navodila glede predložitve BON obrazca jasna in da je zadnji sprejemljiv (presečni) datum izdaje BON obrazca tisti datum, ki je določen za odpiranje ponudb. Naročnik dodatno izpostavlja, da je v razpisni dokumentaciji zahteval izpolnjevanje pogojev, da ponudnik v šestih mesecih pred oddajo ponudbe ni imel blokiranega računa pri banki in da v enakem obdobju ni imel dospelih neporavnanih obveznosti. Kot dokaz o izpolnjevanju navedenih pogojev je naročnik zahteval podpis ustrezne izjave ter predložitev ustreznega S.BON obrazca. Naročnik dalje pojasnjuje, da je vlagatelja pozval k dopolnitvi njegove ponudbe, pri čemer ga je opozoril na zahtevo glede starosti obrazca ter na posledice neustrezne dopolnitve ponudbe. Vlagatelj je predložil dokazilo S.BON-1/P, izdano na dan 27.3.2012, torej šest dni po datumu za odpiranje ponudb. Takšen obrazec pa izpolnjevanje predstavljenih zahtev ne potrjuje oz. ne izkazuje nedvoumno. Glede vlagateljevih očitkov v zvezi z roki dobave naročnik pojasnjuje, da je v točki 2.2.4 razpisne dokumentacije določil dobavne roke, ki so mu jih morali ponudniki nuditi. Za sklop A je naročnik tako zahteval dobavni rok 5 dni, za sklop C pa 14 dni. Po mnenju naročnika gre pri tem za povsem očitno in jasno zahtevo, ki predstavlja sestavni del razpisne dokumentacije. Res je, da je naročnik v Prilogi 2 dodal polje za vpis ponujenega dobavnega roka, vendar pa je to storil zgolj zato, da potencialni ponudnik potrdi, da je sposoben ponuditi zahtevan ali celo krajši dobavni rok. V kolikor je vlagatelj menil, da je obravnavana zahteva razpisne dokumentacije nejasna, bi lahko zahteval njena dodatna pojasnila ali pa bi vložil revizijski zahtevek na razpisno dokumentacijo. Ker tega ni storil, je s pripombami na to prekludiran.

Naročnik je v prilogi dopisa, prejetega dne 7.6.2012, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila in s tem v zvezi vodenem predrevizijskem postopku.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb udeležencev postopka je Državna revizijska komisija, na podlagi 31., 39. in 70. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V skladu s prvim odstavkom 31. člena ZPVPJN mora Državna revizijska komisija po prejemu zahtevka za revizijo najprej opraviti predhoden preizkus zahtevka. Ob tem mora preveriti, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno, ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN in ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN. Če v zvezi z zahtevkom za revizijo obstajajo procesne pomanjkljivosti, je ravnanje Državne revizijske komisije odvisno od vrste pomanjkljivosti oziroma od vprašanja, ali gre za pomanjkljivosti, ki jih je mogoče odpraviti. Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrže, če ugotovi, da ni bil vložen pravočasno ali da ga ni vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN. Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrže tudi v primeru, če iz njega niso razvidne vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN oz. če ne vsebuje vseh obveznih sestavin, čeprav je naročnik vlagatelja že pozval k ustrezni dopolnitvi (tretji odstavek 31. člena ZPVPJN). V skladu s četrtim odstavkom 31. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija vlagatelja pozove k dopolnitvi zahtevka za revizijo v primeru, če zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh obveznih sestavin iz prvega odstavka 15. člena ZPVPJN in manjkajoče sestavine iz njega niso razvidne, naročnik pa vlagatelja ni pozval k dopolnitvi ali poziv ni bil ustrezen.

Iz citiranih določil ZPVPJN je razvidno, da mora Državna revizijska komisija (če tega ne stori naročnik) vlagatelja pozvati le k dopolnitvi zahtevka za revizijo s tistimi sestavinami, ki so določene v prvem odstavku 15. člena ZPVPJN. To pomeni, da vlagatelja ne poziva k dopolnitvi v primeru, če k zahtevku za revizijo ni priloženo potrdilo o plačilu takse iz drugega odstavka 15. člena ZPVPJN, oziroma če ta ni plačana v ustrezni višini. Potrdilo o plačilu revizijske takse iz drugega odstavka 15. člena ZPVPJN je obvezna sestavina zahtevka za revizijo, ki mora biti predložena že ob njegovi vložitvi, saj ZPVPJN v tem delu ne dopušča naknadnega dopolnjevanja. To pomeni, da mora vlagatelj plačilo takse izvesti neposredno pred vložitvijo zahtevka za revizijo, potrdilo o tem, da je bila taksa v ustrezni višini že vplačana na ustrezen račun, pa priložiti k zahtevku. Če vlagatelj zahtevku za revizijo ne priloži potrdila o plačilu takse ali če kljub pravilnemu pravnemu pouku predloži neustrezno potrdilo o plačilu takse, mora zahtevek za revizijo zavreči že naročnik v predrevizijskem postopku (tretji odstavek 26. člena ZPVPJN). Če tega naročnik ne stori, pa mora to storiti Državna revizijska komisija v revizijskem postopku (tako Državna revizijska komisija npr. tudi v odločitvi v zadevi št. 018-150/2012).

Državna revizijska komisija v konkretnem primeru najprej ugotavlja, da vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku izpodbija odločitev o oddaji vseh sklopov predmetnega javnega naročila (predlaga namreč, da naročnik predmetni postopek oddaje javnega naročila razveljavi v celoti). Vlagatelj bi zato moral ob vložitvi revizijskega zahtevka predložiti potrdila o plačilu zakonsko predpisane takse za pravno varstvo v vseh sklopih predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija v zvezi z navedenim ugotavlja, da vlagatelj ob vložitvi revizijskega zahtevka dne 29.5.2012 temu ni priložil potrdil o plačilu takse za pravno varstvo v sklopih A: Čevlji ter D: Bunde. Navedeno dejstvo je mogoče ugotoviti z vpogledom v priloge k vlagateljevemu revizijskemu zahtevku (med katerimi potrdil o plačilu takse za pravno varstvo v omenjenih sklopih ni najti), potrjuje pa ga tudi vpogled v elektronsko poštno sporočilo, ki ga je vlagatelj naročniku poslal dne 30.5.2012. Priloga temu sporočilu je namreč tudi potrdilo o plačilu takse za pravno varstvo v sklopu A: Čevlji, iz katerega je razvidno, da je bila navedena taksa plačana po tem, ko je vlagatelj že vložil svoj revizijski zahtevek. Taksa je bila namreč, sledeč potrdilu, plačana dne 29.5.2012, ob 23.28 uri, vlagatelj pa je svoj revizijski zahtevek, sledeč ovojnici pisanja, na pošto (brez potrdila) oddal že pred tem, in sicer istega dne ob 22.20 uri. Potrdila o plačilu takse za pravno varstvo v sklopu D: Bunde pa vlagatelj ni priložil niti k že omenjenemu elektronskemu poštnemu sporočilu naročniku.

Ob upoštevanju navedenih dejstev je Državna revizijska komisija, na podlagi tretjega odstavka 31. člena ZPVPJN, vlagateljev revizijski zahtevek z dne 29.5.2012 v delu, ki se nanaša na sklopa "A. Sklop: ČEVLJI" ter "D. Sklop: BUNDE", zavrgla.

Državna revizijska komisija ob navedenem zgolj pripominja, da bi bilo vlagateljev revizijski zahtevek v delu, ki se nanaša na sklop D: Bunde, potrebno zavreči tudi zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije vlagatelja za njegovo vložitev - vlagatelj namreč v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni oddal ponudbe za omenjeni sklop, zato ne izkazuje, da mu je ali da bi mu lahko v zvezi z odločitvijo o (ne)oddaji tega sklopa javnega naročila nastala kakršnakoli škoda (14. člen ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


V okviru vsebinske obravnave vlagateljevega revizijskega zahtevka je Državna revizijska komisija najprej obravnavala revizijske navedbe, ki se nanašajo na zatrjevano nezakonitost naročnikove odločitve o izločitvi vlagateljeve ponudbe v sklopu C: Delovne obleke, halje. Med vlagateljem in naročnikom je v tej zvezi spor glede vprašanja popolnosti vlagateljeve ponudbe, in sicer vezano na izpolnjevanje zahteve po dobavnem roku za razpisano blago.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v tej, pod točko 2.2.4 Rok in način dobave blaga, med drugim določil:

"Ponudnik mora naročniku za blago, navedeno v predračunu, nuditi dobavni rok, upoštevan od prejema pisnega naročilaâ??"
Ob tem je naročnik v tabeli, ki je sledila, določil, da je za sklop C: Delovne obleke, halje "zahtevan dobavni rokâ??14 dni".

Naročnik je v okviru razpisne dokumentacije predvidel tudi obrazec Ponudba (Priloga 2), na katerem je pod točko 3. Dobavni rok ponovno določil:

"Ponudnik mora naročniku za blago, navedeno v predračunu, nuditi dobavni rok, upoštevan od prejema pisnega naročilaâ??"

Navedenemu tekstu je sledila tabela, v kateri je bil za sklop C: Delovne obleke, halje naveden "zahtevan dobavni rokâ??14 dni". V tabelo pa so ponudniki morali vpisati tudi "ponujen dobavni rok" za vsak sklop javnega naročila.

Z vpogledom v vlagateljevo ponudbo gre ugotoviti, da je ta v njej med drugim predložil tudi izpolnjen obrazec Ponudba (priloga 2), na katerem je kot ponujen dobavni rok za sklop C: Delovne obleke, halje navedel "1. leto 45 dni; ostala leta 14 dni".

Državna revizijska komisija na podlagi predstavljenih dejstev pritrjuje naročniku v njegovem stališču, da iz določil razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila izhaja jasna zahteva po dobavnih rokih, ki jih morajo ponudniki zagotavljati za dobave blaga, ki je predmet javnega naročila. Naročnik je v razpisni dokumentaciji po mnenju Državne revizijske komisije tako jasno določil, da znaša dobavni rok za blago iz sklopa C: Delovne obleke, halje (največ) 14 dni. Dejstvo, da so ponudniki v okviru svojih ponudb, na obrazcu Ponudba (priloga 3), morali navesti dobavni rok, ki ga ponujajo sami, na vsebino navedenega pogoja ne vpliva - tudi na navedenem obrazcu so bili zahtevani dobavni roki namreč jasno zapisani, ponudniki pa so z vpisom ponujenega roka dobave (da bi bilo njihove ponudbe v tej zvezi mogoče šteti za popolne) tako lahko zgolj potrdili zahtevan (maksimalni) dobavni rok, ali pa ponudili krajši dobavni rok. Ker je v zadevi nesporno, da vlagatelj obravnavanega pogoja, ki ga gre šteti za pogoj, vezan na vsebino predmeta javnega naročila, s svojo ponudbo za sklop C ni izpolnil, je bil naročnik njegovo ponudbo v tem sklopu upravičen in dolžan označiti za neprimerno (21. točka prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS)) in s tem nepopolno (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS) ter jo izločiti iz postopka (prvi odstavek 84. člena ZJNVETPS). Nezakonitosti takšne odločitve vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati.


V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija obravnavala revizijske navedbe, ki se nanašajo na zatrjevano nezakonitost naročnikove odločitve o izločitvi vlagateljeve ponudbe v sklopih B: Majice, E: Rokavice ter F: Ostalo. Med vlagateljem in naročnikom je v tej zvezi spor glede vprašanja popolnosti vlagateljeve ponudbe, in sicer vezano na predloženi obrazec S.BON-1/P.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v tej, pod točko 3.3. Ekonomska in finančna sposobnost, določil

"Ponudnik ali skupina ponudnikov v okviru skupne ponudbe (velja tudi za v skupini ponudnika navedene podizvajalce) mora imeti plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja.
Ponudnik ali skupina ponudnikov v okviru skupne ponudbe izkaže izpolnjevanje tega pogoja s podpisom "Izjave o izpolnjevanju pogojev ponudnika" (Priloga 3/1 oziroma priloga 3/2 za podizvajalca).

Ponudnik v preteklih šestih (6) mesecih pred oddajo ponudbe ni smel imeti blokiranega poslovnega računa pri katerikoli banki, ki vodi ponudnikov transakcijski račun.

Ponudnik v preteklih šestih (6) mesecih pred oddajo ponudbe ni smel imeti dospelih neporavnanih obveznosti.

Ponudnik izkaže izpolnjevanje tega pogoja s podpisom "Izjave o izpolnjevanju pogojev ponudnika" (priloga 3/1) ter s priložitvijo:
- za pravne osebe (gospodarske družbe) S.BON - 1/P;
- za samostojne podjetnike S.BON 1/SP.

Ponudnik mora dokazilo (BON) pridobiti sam in ga priložiti k prilogi 3/1. Obrazec BON je lahko original ali fotokopija in ne sme biti starejši od 30 dni od dneva določenega za odpiranje ponudb. V primeru skupne ponudbe mora pogoj izpolnjevati vsak izmed partnerjev v skupni ponudbi.

Zgoraj navedeni pogoji veljajo za vse ponudnike v okviru svoje ponudbe".

Med vlagateljem in naročnikom je nesporno, to pa potrjuje tudi vpogled v vlagateljevo ponudbo, da vlagatelj v okviru svoje ponudbe ni predložil zahtevanega obrazca S.BON - 1/P. Nesporno je tudi, da je naročnik vlagatelja dne 29.3.2012 pozval k odpravi navedene (formalne) pomanjkljivosti njegove ponudbe ter da je vlagatelj na naročnikov poziv odgovoril z vlogo z dne 2.4.2012. V prilogi navedene vloge je vlagatelj naročniku med drugim predložil tudi obrazec S.BON-1/P (Ajpes S.BON), pripravljen na dan 27.3.2012.

Državna revizijska komisija na podlagi predstavljenih dejstev pritrjuje naročniku v njegovem stališču, da je bila vlagateljeva dopolnitev (formalno nepopolne) ponudbe neustrezna. Vlagatelj bi moral namreč za to, da bi bilo njegovo ponudbo mogoče šteti za popolno, v okviru svoje ponudbe (oz. najkasneje na naročnikov poziv k odpravi pomanjkljivosti v njegovi ponudbi) predložiti S.BON-1/P, ki bi bil izdan v obdobju od 30 dni od dneva, določenega za odpiranje ponudb, do dneva odpiranja ponudb. Vlagateljevemu stališču, da kasneje izdani obrazec kaže "še novejše podatke o ponudniku", ni mogoče slediti. Izpostaviti gre namreč, da je bila predložitev omenjenega obrazca v okviru predmetnega javnega naročila namenjena izkazovanju izpolnjevanja zahteve po tem, da "Ponudnik v preteklih šestih (6) mesecih pred oddajo ponudbe ni smel imeti dospelih neporavnanih obveznosti". Vlagatelj je svojo ponudbo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila oddal na dan, določen za odpiranje ponudbe (tj. dne 21.3.2012), zato zanj šestmesečno obdobje, na katerega se nanaša obravnavana zahteva, predstavlja obdobje od 21.9.2011 do 21.3.2012. S predložitvijo spornega S.BON-1/P pa vlagatelj dejstvo, da ni imel neporavnanih obveznosti, izkazuje zgolj za obdobje šestih mescev pred dnem priprave navedenega obrazca, to pa je za obdobje od 27.9.2011 do 27.3.2012. Vlagatelj tako niti s svojo ponudbo niti z njeno dopolnitvijo ne izkazuje izpolnjevanja zahteve po tem, da "â??v preteklih šestih (6) mesecih pred oddajo ponudbe ni smel imeti dospelih neporavnanih obveznosti", saj izpolnjevanje te zahteve ni izkazano za obdobje od 21.9.2011 do 26.9.2011. Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil naročnik vlagateljevo ponudbo za sklope B: Majice, E: Rokavice ter F: Ostalo, skladno z določili prvega odstavka 82. člena ZJNVETPS, upravičen in dolžan izločiti - vlagatelj je namreč v roku, ki ga je določil naročnik, ni ustrezno dopolnil. Nezakonitosti takšne odločitve vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati.


V povzetku predstavljenih ugotovitev Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati nezakonitosti naročnikove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila v sklopih B: Majice, C: Delovne obleke, halje, E: Rokavice ter F: Ostalo. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev revizijski zahtevek v delu, o katerem ni bilo odločeno že s 1. točko izreka tega sklepa, zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih s postopkom pravnega varstva.

Ker vlagateljev revizijski zahtevek ni utemeljen (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN), je Državna revizijska komisija, na podlagi določil osmega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo po povračilu stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 28.6.2012


Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija,
Članica Državne revizijske komisije












Vročiti:
- Javno podjetje Energetika, d.o.o., Verovškova ulica 62, Ljubljana,
- Javni holding Ljubljana, d.o.o., Verovškova ulica 70, Ljubljana,
- Odvetnica Judita šlibar, Motnica 17, Trzin,
- Asteko, d.o.o., Vojkova cesta 58, Ljubljana,
- Grip trgovina, d.o.o., Tržaška cesta 135, Ljubljana,
- Zavas, d.o.o., špruha 19, Trzin,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, Ljubljana,
- arhiv, tu.

Natisni stran