Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-114/2012 RTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d. o. o.

    Številka: 018-114/2012-22
    Datum sprejema: 26. 6. 2012

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata, ter Sonje Drozdek-šinko in Miriam Ravnikar šurk, kot članic senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila "prevoz raznega materiala s tovornim vozilom z dvigalom" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj LAKNER VERA, s. p., LAKNER - PREVOZI POTNIKOV IN STVARI, Pot Josipa Brinarja 11, Hrastnik (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika RTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d. o. o., Trbovlje, Trg revolucije 12, Trbovlje (v nadaljevanju: naročnik), dne 26. 06. 2012

    odločila:

    1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 16. 03. 2012 se ugodi in se razveljavi naročnikova "ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA" številka ZAP-08/11, z dne 05. 03. 2012.

    2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške v znesku 720,00 EUR in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, po poteku tega roka (v primeru zamude) pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka in tečejo do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 22. 11. 2011 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila številka ST-08/11 za prevoze raznega materiala s tovornim vozilom z dvigalom (v nadaljevanju: sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila), obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi pa je bilo dne 11. 01. 2012 objavljeno na Portalu javnih naročil, številka objave JN359/2012 (v nadaljevanju: javno naročilo).

    Naročnik je dne 05. 03. 2012 sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, številka ZAP-08/11 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere med drugim izhaja, da se zadevno javno naročilo odda ponudniku "AGM NEMEC d.o.o., Laško", čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

    Odločitev o oddaji naročila je vlagatelj prejel dne 06. 03. 2012, dne 14. 03. 2012 pa je na pošto priporočeno oddal vlogo z dne 14. 03. 2012, poimenovano "POZIV ZA SPREMEMBO ODLOČITVE O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA številka ZAP-08/11 z dne 05.03.2012".

    Dne 16. 03. 2012 je vlagatelj na pošto priporočeno oddal zahtevek za revizijo z dne 16. 03. 2012 (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo), v katerem Državni revizijski komisiji predlaga, da zahtevku za revizijo ugodi ter razveljavi odločitev o oddaji naročila. Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga tudi, da mu naročnik povrne stroške, ki jih je imel v postopku revizije javnega naročila. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika napačno in brez ustrezne pravne podlage označil za popolno, saj bi moral v primeru, če bi ravnal zakonito, ponudbo izbranega ponudnika označiti za nepopolno, javno naročilo pa oddati vlagatelju. Vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna iz razloga neustrezne nosilnosti vozila, neustrezne dolžine kesona in neustrezne moči vozila, prav tako pa opozarja na "jasno izkazan dvom" v izpolnjevanje preostalih tehničnih zahtev naročnika v ponudbi izbranega ponudnika oziroma na preuranjenost odločitve naročnika.

    Naročnik je dne 06. 04. 2012 sprejel sklep številka 08/11, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, obenem pa je kot neutemeljeno zavrnil tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik vlagateljeve navedbe zavrača kot napačne, pavšalne in nedokazane. Glede zatrjevane neustrezne nosilnosti vozila v ponudbi izbranega ponudnika naročnik ugotavlja, da masa vozila znaša 13.240 kg, to pa ustreza zahtevi razpisne dokumentacije po minimalni nosilnosti vozila 12.000 kg. Glede zatrjevane neustrezne dolžine kesona vozila v ponudbi izbranega ponudnika naročnik ugotavlja, da so nekatera vlagateljeva zatrjevanja absurdna, izpostavlja pa tudi, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil ustrezno izjavo, s katero je potrdil izpolnjevanje omenjenega pogoja. Glede zatrjevane neustrezne moči vozila v ponudbi izbranega ponudnika naročnik ugotavlja, da veljavno prometno dovoljenje izkazuje moč motorja 302 kW, kar ustreza zahtevam razpisne dokumentacije. Glede vlagateljevega opozorila na "jasno izkazan dvom" v izpolnjevanje preostalih tehničnih zahtev naročnika v ponudbi izbranega ponudnika oziroma na preuranjenost odločitve naročnik odgovarja, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil ustrezna dokazila, ki se nanašajo na ponujeno vozilo, vlagatelj pa v zahtevku za revizijo podaja zgolj splošen dvom v izpolnjevanje tehničnih karakteristik ponujenega vozila.

    Naročnik je v prilogi spremnega dopisa številka 08/11, z dne 11. 04. 2012, ki ga je Državna revizijska komisija prejela istega dne, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

    Državna revizijska komisija je dne 13. 04. 2012 prejela vlagateljevo vlogo, poimenovano "PRIPRAVLJALNA VLOGA IN PREDLOG ZA PRIČETEK REVIZIJSKEGA POSTOPKA", v kateri se vlagatelj opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo.

    Z dopisom z dne 25. 04. 2012 je Državna revizijska komisija Republiko Slovenijo, Upravno enoto Laško, zaprosila za posredovanje podatkov, dne 04. 05. 2012 pa je prejela vlogo (številka 217-2/2012- 44, z dne 03. 05. 2012) omenjene upravne enote, poimenovano "Posredovanje podatkov" (v nadaljevanju: vloga številka 217-2/2012- 44).

    Z dopisom z dne 07. 05. 2012 je Državna revizijska komisija gospodarski subjekt AVTO CELJE, d. d., Celje, zaprosila za posredovanje podatkov, dne 10. 05. 2012 pa je prejela vlogo omenjenega gospodarskega subjekta, poimenovano "Posredovanje podatkov", z dne 09. 05. 2012, skupaj s prilogo (v nadaljevanju: vloga z dne 09. 05. 2012).

    Državna revizijska komisija je v prilogi dopisa z dne 10. 05. 2012 vlogo številka 217-2/2012- 44 in vlogo z dne 09. 05. 2012 posredovala naročniku, vlagatelju in izbranemu ponudniku.

    Z dopisom z dne 10. 05. 2012 je Državna revizijska komisija Republiko Slovenijo, Upravno enoto Laško, zaprosila za posredovanje pojasnila, dne 17. 05. 2012 pa je prejela vlogo (številka 217-2/2012-50, z dne 15. 05. 2012) omenjene upravne enote, poimenovano "Prošnja za posredovanje pojasnila".

    Državna revizijska komisija je dne 18. 05. 2012 prejela vlogo izbranega ponudnika z dne 17. 05. 2012, pa tudi vlagateljevo vlogo z dne 16. 05. 2012 (v nadaljevanju: vloga z dne 16. 05. 2012).

    Dne 01. 06. 2012 je Državna revizijska komisija opravila dejanja, namenjena ugotavljanju dejstev. O opravi omenjenih dejanj je bil sestavljen zapisnik, ki ga je Državna revizijska komisija v prilogi dopisa z dne 01. 06. 2012 posredovala naročniku, vlagatelju in izbranemu ponudniku.

    Z dopisom z dne 05. 06. 2012 je Državna revizijska komisija za posredovanje podatkov zaprosila gospodarski subjekt RTI, d. o. o., Maribor, dne 15. 06. 2012 pa je prejela vlogo omenjenega gospodarskega subjekta, znak 0601-78/12, MO, z dne 13. 06. 2012.

    Državna revizijska komisija je dne 08. 06. 2012 prejela vlagateljevo vlogo z dne 07. 06. 2012, poimenovano "IZJASNITEV O DOKAZIH, DEJSTVIH IN NAVEDBAH, ki jih je pridobila Državna revizijska komisija" (v nadaljevanju: vloga z dne 07. 06. 2012).

    Po pregledu in proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje tega javnega naročila, proučitvi prejetih dodatnih pojasnil, navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

    Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da iz odločitve o oddaji naročila (tretji odstavek obrazložitve na prvi strani) izhaja, da je naročnik v postopku oddaje zadevnega javnega naročila do roka, določenega za oddajo ponudb, prejel dve ponudbi: ponudbo izbranega ponudnika in ponudbo vlagatelja. Naročnik je formalno popolnost, pravilnost, primernost in sprejemljivost ponudb ugotavljal po vrstnem redu glede na merilo najnižja cena oziroma "skupna ponudbena vrednost brez DDV" (drugi odstavek 9. člena Navodila za izdelavo ponudbe), po ugotovitvah naročnika pa je ponudba izbranega ponudnika popolna.

    V posledici navedene ugotovitve je Državna revizijska komisija v nadaljevanju pristopila k vsebinski (meritorni) obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika napačno in brez ustrezne pravne podlage označil za popolno, saj bi moral v primeru, če bi ravnal zakonito, ponudbo izbranega ponudnika označiti za nepopolno, javno naročilo pa oddati vlagatelju. Po zatrjevanju vlagatelja (točka IV. na strani 7 zahtevka za revizijo) namreč tovorno vozilo, ki ga je izbrani ponudnik navedel v svoji ponudbi in s katerim namerava izvajati predmet zadevnega javnega naročila, ne izpolnjuje naročnikove zahteve "po moči motorja nad 300kW", saj je iz potrdila o skladnosti razvidno, da znaša največja neto moč motorja 228 kW.

    V razpisni dokumentaciji postopka oddaje zadevnega javnega naročila (4. člen Navodila za izdelavo ponudbe) je naročnik določil, da mora za pravilnost ponudbe ponudnik med drugim predložiti dokumentacijo in ostale izjave iz 8. člena Navodila za izdelavo ponudbe, pa tudi izpolnjeno izjavo (OBR-I/4), s podpisom katere ponudnik tudi potrjuje, da se v celoti strinja in sprejema razpisne pogoje naročnika za izvedbo javnega naročila. V 8. členu Navodila za izdelavo ponudbe je naročnik zapisal, da bo priznal sposobnost ponudnikom na osnovi izpolnjevanja pogoja, ki se glasi: "Izpolnjevanje pogojev glede vozila. Ponudnik mora priložiti izjavo o izpolnjevanju pogojev glede vozila za posamezen sklop in priložiti na izjavi navedene priloge.
    Dokazilo: izjava ponudnika (OBR-I/8)
    Priloga: dokumenti o vozilu" (12. točka 8. člena Navodila za izdelavo ponudbe).

    Pod obrazcem predračuna je naročnik določil tehnične specifikacije za izvedbo zadevnega javnega naročila (za izvajanje storitev na področju Hrastnika), med drugim tudi tehnično zahtevo tovornega vozila "kamion nad 300 kW" (8. točka predzadnjega odstavka). Med vlagateljem in naročnikom ni spora o tem, da je zahtevo "kamion nad 300 kW" razumeti, da se nanaša na moč motorja (tovornega) vozila.

    V posledici doslej navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da so morali ponudniki za to, da jim bo naročnik priznal sposobnost za izvedbo zadevnega javnega naročila, izkazati oziroma dokazati tudi pogoje glede (tovornega) vozila. Kot dokazilo, s katerim izkazujejo oziroma dokazujejo izpolnjevanje pogojev glede (tovornega) vozila, med drugim tudi tehnične zahteve tovornega vozila "kamion nad 300 kW", so morali ponudniki tako priložiti izjavo o izpolnjevanju pogojev glede vozila za posamezen sklop (OBR-I/8) ter na izjavi navedene priloge (priloga k izjavi so bili dokumenti o vozilu). V Izjavi o vozilu (OBR-I/8) je naročnik predvidel, da ponudniki z njo izjavijo, da izpolnjujejo pogoje in zahteve glede vozila, navedene v razpisni dokumentaciji, pri čemer so morali ponudniki pod opisom tovornega vozila izpolnjevati tudi zahtevo "kamion nad 300 kW". Prav tako so morali ponudniki v omenjeni izjavi navesti (obkrožiti), ali imajo (tovorno) vozilo v lasti ali na razpolago (pogodba o razpolaganju z vozilom je morala biti v tem primeru veljavna najmanj do dne 31. 12. 2012 in je morala biti priloga k tej izjavi).

    Ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je ta v njej med drugim predložil
    - izjavo (OBR-I/4) z dne 25. 01. 2012, s podpisom katere je potrdil, da se v celoti strinja in sprejema razpisne pogoje naročnika za izvedbo javnega naročila,
    - Izjavo o vozilu (OBR-I/8) z dne 25. 01. 2012, v kateri je izjavil, da izpolnjuje pogoje in zahteve glede vozila, navedene v razpisni dokumentaciji, med drugim tudi zahtevo "kamion nad 300 kW". Izbrani ponudnik je v omenjeni izjavi prav tako navedel (obkrožil), da ima (tovorno) vozilo, s katerim namerava izvajati predmet zadevnega javnega naročila, v lasti,
    - fotokopijo prometnega dovoljenja za (tovorno) vozilo, s katerim namerava izvajati predmet zadevnega javnega naročila.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz fotokopije prometnega dovoljenja za (tovorno) vozilo, s katerim namerava izbrani ponudnik izvajati predmet zadevnega javnega naročila, ki se v ponudbi nahaja za Izjavo o vozilu (OBR-I/8) z dne 25. 01. 2012, v rubriki "(P2) Moč motorja [kW]:" izhaja, da znaša moč motorja (tovornega) vozila, s katerim namerava izbrani ponudnik izvajati predmet zadevnega javnega naročila, 302 kW.

    Vendar pa iz potrdila o skladnosti, ki ga je svojemu zahtevku za revizijo priložil vlagatelj, izhaja podatek, da ima (tovorno) vozilo, s katerim namerava izbrani ponudnik izvajati predmet zadevnega javnega naročila (sodeč po njegovi identifikacijski številki), največjo neto moč motorja 228 kW. Vsebinsko enak podatek v rubriki "P.1.2. - nazivna moč" (motorja) izhaja tudi iz Potrdila o skladnosti za posamično odobreno vozilo, z dne 08. 04. 2008 (v nadaljevanju: potrdilo o skladnosti za posamično odobreno vozilo), ki ga je pridobila Državna revizijska komisija, pri čemer iz priloge VI Pravilnika o ugotavljanju skladnosti vozil (Uradni list RS, št. 30/2004 in sprem.; v nadaljevanju: Pravilnik o ugotavljanju skladnosti vozil), na podlagi katerega je bilo omenjeno potrdilo o skladnosti za posamično odobreno vozilo izdano, izhaja, da rubrika "P.1.2" predstavlja podatek "največja neto moč (kW):". številka omenjenega potrdila o skladnosti za posamično odobreno vozilo se ujema s številko potrdila o skladnosti, ki je v rubriki "(1K) številka potrdila o skladnosti" navedena na fotokopiji prometnega dovoljenja za (tovorno) vozilo, s katerim namerava izbrani ponudnik izvajati predmet zadevnega javnega naročila.

    V posledici doslej navedenega Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da se podatek o moči motorja (tovornega) vozila, s katerim namerava izbrani ponudnik izvajati predmet zadevnega javnega naročila, v potrdilu o skladnosti, ki ga je svojemu zahtevku za revizijo priložil vlagatelj (enako pa tudi v potrdilu o skladnosti za posamično odobreno vozilo, ki ga je pridobila Državna revizijska komisija), ter prometnem dovoljenju, ki je bilo izdano na podlagi omenjenega potrdila o skladnosti za posamično odobreno vozilo, razlikujeta.

    Kot naslednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je tako potrdilo o skladnosti za posamično odobreno vozilo kot prometno dovoljenje v konkretnem primeru šteti za javni listini. Za takšno listino se namreč na podlagi prvega odstavka 224. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.; v nadaljevanju: ZPP), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, šteje listina v fizični in elektronski obliki, ki jo v predpisani obliki izda državni organ v mejah svoje pristojnosti, in listina, ki jo izda v taki obliki samoupravna lokalna skupnost, družba ter druga organizacija ali posameznik pri izvrševanju javnega pooblastila, ki ji je poverjeno z zakonom. Potrdilo o skladnosti za posamično odobreno vozilo tako ob upoštevanju določbe prvega odstavka 41. člena oziroma prvega odstavka 42. člena Pravilnika o ugotavljanju skladnosti vozil (na obrazcu in na način, kot je določen v Poglavju B Priloge VI omenjenega pravilnika) izda strokovna organizacija, ki je izvedla postopke oziroma posamično odobritev vozila, prometno dovoljenje pa je na podlagi šestega odstavka 194. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/2004 in sprem.; v nadaljevanju: Zakon o varnosti cestnega prometa) izdala registracijska organizacija iz prvega odstavka 193. člena Zakona o varnosti cestnega prometa.

    Javna listina vsebuje dvoje (izpodbojnih) dokaznih pravil. Prvo (izpodbojno) dokazno pravilo je pravilo o pristnosti, ki pomeni, da je javno listino izdal tisti, ki je na njej označen kot izdajatelj. Drugo (izpodbojno) dokazno pravilo je pravilo o resničnosti njene vsebine, torej tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (224. člen ZPP). Vlagatelj v zahtevku za revizijo prvega (izpodbojnega) dokaznega pravila o pristnosti ne izpodbija, izpodbija pa drugo (izpodbojno) dokazno pravilo o resničnosti vsebine prometnega dovoljenja (kot javne listine), katerega fotokopija se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika. Vlagatelj torej v zahtevku za revizijo izpodbija dokazno informacijo javne listine, kot je navedena v rubriki "(P2) Moč motorja [kW]:" prometnega dovoljenja, katerega fotokopija se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika.

    Ker je bilo v času, ko je bilo izdano prometno dovoljenje, katerega fotokopija se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika, predlogu za registracijo vozila (kot dokazilo) treba priložiti tudi dokument o skladnosti vozila s tehničnimi predpisi, ki urejajo področje vozil, prometno dovoljenje pa se je izdalo za registrirano vozilo (druga alinea prvega odstavka 194. člena Zakona o varnosti cestnega prometa, v povezavi s šestim odstavkom istega člena), je Državna revizijska komisija v konkretnem primeru sledila podatku o nazivni moči motorja (tovornega) vozila, s katerim namerava izbrani ponudnik izvajati predmet zadevnega javnega naročila, kot izhaja iz potrdila o skladnosti za posamično odobreno vozilo, torej podatku, da znaša nazivna moč motorja oziroma največja neto moč motorja (tovornega) vozila, s katerim namerava izbrani ponudnik izvajati predmet zadevnega javnega naročila, 228 kW (ne pa 302 kW, kot to izhaja iz prometnega dovoljenja za omenjeno vozilo). Omenjeni podatek (228 kW) je Državna revizijska komisija namreč štela za izvirni podatek, saj se prometno dovoljenje izda ob upoštevanju podatkov iz potrdila o skladnosti (v prometno dovoljenje se v rubriko "(1K)" vpiše "številka potrdila o skladnosti").

    Zaključek Državne revizijske komisije, da je v konkretnem primeru potrebno kot nazivno moč motorja oziroma največjo neto moč motorja (tovornega) vozila, s katerim namerava izbrani ponudnik izvajati predmet zadevnega javnega naročila, šteti podatek 228 kW (ne pa podatka 302 kW, kot to izhaja iz prometnega dovoljenja za omenjeno vozilo), izhaja tudi iz dokumentov (Zvezne republike) Nemčije, poimenovanih
    - "Zulassungsbescheinigung Teil I" (v rubriki "P.2" je zapisan podatek "0228"),
    - "Zulassungsbescheinigung Teil II" (v rubriki "Nennleistung in kW" je zapisan podatek "0228").

    Izpostavljeni zaključek je Državna revizijska komisija napravila tudi ob upoštevanju dejstva, da je predstavnica vlagatelja pri opravi dejanj, namenjenih ugotavljanju dejstev, dne 01. 06. 2012 na zapisnik izjavila, da motor na (tovornem) vozilu, s katerim namerava izbrani ponudnik izvajati predmet zadevnega javnega naročila, ni bil zamenjan. V tem smislu je pritrditi tudi vlagatelju, ki v opombi 1 vloge z dne 07. 06. 2012 ugotavlja, da "[p]redmetno vrednost" (to je vrednost 228 kW; navezala Državna revizijska komisija) "le še dodatno potrjuje navedba izbranega ponudnika, da na predmetnem vozilu motor ni bil zamenjan".

    Upoštevaje vse doslej navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo uspel izkazati oziroma dokazati, da je naročnik s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil za popolno (in izbranemu ponudniku priznal sposobnost za izvedbo zadevnega javnega naročila), pa četudi v navezavi nanjo ni izkazano, da izpolnjuje tehnično zahtevo tovornega vozila "kamion nad 300 kW", v razpisni dokumentaciji zapisano pod obrazcem predračuna (8. točka predzadnjega odstavka), kršil omenjeno določbo razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila (v povezavi z 12. točko 8. člena Navodila za izdelavo ponudbe), pa tudi prvi odstavek 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), v povezavi s 16., 19. in 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 ter 9. členom ZJN-2. V postopku oddaje javnega naročila mora namreč naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb (v skladu z 78. členom ZJN-2), upoštevaje (v konkretnem primeru) drugi odstavek 41. člena ZJN-2, izločiti ponudbe, ki niso popolne, pri čemer je
    âˆ" popolna tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2),
    âˆ" nepravilna tista ponudba, ki (med drugim) ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2),
    âˆ" neprimerna tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega
    naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).
    Ker je pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika vsebinske (ne pa formalne) narave, ponudnik pa v postopku dopustnih dopolnitev ponudbe, izvedenem na podlagi 78. člena ZJN-2, prav tako ne sme spreminjati tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, v ZJN-2 ni najti ustrezne pravne podlage, da bi naročnik v konkretnem primeru izbranemu ponudniku dopustil in omogočil dopolnitev njegove ponudbe. Glede na navedeno naročnik s tem, ko ni ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna in neprimerna, v posledici pa nepopolna, tudi ni zagotovil, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja (ponudbo izbranega ponudnika je v odnosu do ponudbe vlagatelja obravnaval neenakopravno), pa čeprav bi moral na podlagi prvega odstavka 9. člena ZJN-2 to zagotoviti, prav tako pa je s svojim ravnanjem ustvaril okoliščine, ki pomenijo nedopustno diskriminacijo ponudnikov (izbranega ponudnika v razmerju do vlagatelja), pa čeprav na podlagi drugega odstavka 9. člena ZJN-2 tega ne bi smel storiti.

    Ob upoštevanju dejstva, da je vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo uspel izkazati oziroma dokazati zatrjevano kršitev naročnika že z navedenimi dokazi in njihovo izvedbo, je Državna revizijska komisija (tudi s spoštovanjem 9. člena ZPVPJN) zavrnila izvedbo dokaznega predloga "meritve moči vozila" in dokaznega predloga po pridobitvi izvedenskega mnenja o moči motorja (tovornega) vozila, s katerim namerava izbrani ponudnik izvajati predmet zadevnega javnega naročila (izvedba omenjenega dokaznega predloga je tudi sicer predlagana zgolj "po potrebi"), saj je ocenila, da je dejansko stanje dovolj razjasnjeno s preostalimi izvedenimi dokazi.

    V posledici dosedanjih ugotovitev je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 16. 03. 2012 ugodila in razveljavila naročnikovo "ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA" številka ZAP-08/11, z dne 05. 03. 2012.

    Ker je Državna revizijska komisija že iz doslej navedenega razloga razveljavila odločitev o oddaji zadevnega javnega naročila, vlagateljevega zahtevka za revizijo v preostalem delu (v katerem zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna tudi iz razloga neustrezne nosilnosti vozila in neustrezne dolžine kesona, obenem pa opozarja na "jasno izkazan dvom" v izpolnjevanje preostalih tehničnih zahtev naročnika v ponudbi izbranega ponudnika oziroma na preuranjenost odločitve naročnika) ni obravnavala. Tudi obravnava preostalega dela vlagateljevega zahtevka za revizijo namreč v ničemer ne bi mogla vplivati na predmetno odločitev Državne revizijske komisije in na vlagateljev položaj v tem postopku.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo (pa tudi v vlogi z dne 16. 05. 2012 in v vlogi z dne 07. 06. 2012) predlaga, da mu naročnik povrne stroške, ki jih je imel v postopku revizije javnega naročila, to je "materialni stroški" "20 EUR", "DDV" "20%" in "taksa" "720,00 EUR". Vlagatelj povrnitev navedenih stroškov zahteva "v roku 15 dni po pravnomočnosti odločitve, v primeru zamude pa tudi zakonite zamudne obresti, ki tečejo od šestnajstega dne po pravnomočnosti odločitve dalje".

    Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

    Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN, v povezavi s tretjo alineo prvega odstavka 71. člena ZPVPJN) kot potreben in opredeljeno naveden strošek priznala strošek dolžne plačane takse (za zahtevek za revizijo) v znesku 720,00 EUR.

    Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala stroškov, katerih povračilo vlagatelj od naročnika zahteva pod postavko "materialni stroški" "20 EUR", saj vlagatelj teh stroškov v svoji zahtevi za povračilo ni opredeljeno navedel, kot to zahteva peti odstavek 70. člen ZPVPJN. V posledici navedenega Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala niti stroškov, katerih povračilo vlagatelj od naročnika zahteva pod postavko "DDV" "20%".

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo (pa tudi v vlogi z dne 16. 05. 2012 in v vlogi z dne 07. 06. 2012) predlaga, da mu naročnik prav tako povrne "vse morebitno dodatne nastale stroške". V skladu s petim odstavkom 70. člena ZPVPJN mora vlagatelj v svoji zahtevi za povračilo stroškov opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo, kar pomeni, da vlagateljev predlog, da se mu povrnejo tudi vsi morebitno dodatno nastali stroški v postopku odločanja o zahtevku za revizijo, ne zadostuje, temveč bi bil posamezne stroške, ki so mu (morebiti) v postopku odločanja o zahtevku za revizijo še dodatno nastali, vlagatelj dolžan specificirati. Ker vlagatelj ni opredeljeno navedel, kateri (morebitni) dodatni stroški so mu v postopku odločanja o zahtevku za revizijo (poleg že priznanih) še nastali, je Državna revizijska komisija vlagateljev predlog za povrnitev stroškov v izpostavljenem delu na podlagi petega odstavka 70. člena ZPVPJN zavrnila.

    Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške v znesku 720,00 EUR in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa (313. člen ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN), po poteku tega roka (v primeru zamude) pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka in tečejo do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    V Ljubljani, dne 26. 06. 2012


    Predsednica senata
    mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.,
    članica Državne revizijske komisije


    Vročiti:
    - RTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d. o. o., Trbovlje, Trg revolucije 12, 1420 Trbovlje
    - LAKNER VERA, s. p., LAKNER - PREVOZI POTNIKOV IN STVARI, Pot Josipa Brinarja 11, 1430 Hrastnik
    - AGM NEMEC, d. o. o., Sedraž 3, 3270 Laško
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
    - v arhiv - tu

    Natisni stran