Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-118/2012 Javna agencija za javno naročanje Republike Slovenije

    Številka: 018-118/2012-5
    Datum sprejema: 20. 6. 2012

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39., 41. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spr.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sonje Drozdek šinko kot predsednice senata ter mag. Nataše Jeršič in Miriam Ravnikar šurk kot članic senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za "dobavo materiala za tiskanje za potrebe upravnih organov Republike Slovenije" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj DZS, založništvo in trgovina, d. d., Dalmatinova ulica 2, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje pooblaščenega naročnika Javna agencija za javno naročanje Republike Slovenije, Župančičeva ulica 6, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 20. 6. 2012

    odločila:

    1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila za "dobavo materiala za tiskanje za potrebe upravnih organov Republike Slovenije" v sklopih 1, 2, 3 in 4.

    2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 2.484 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

    3. Naročnikova zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

    4. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku 2 (dveh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila.

    Obrazložitev:

    Vlagatelj je v postopku oddaje javnega naročila (objava 23. 2. 2012 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN2077/2012, in 28. 2. 2012 v Uradnem listu Evropske unije, pod št. objave 2012/S 40-064615) še pred potekom roka za predložitev ponudb vložil zahtevek za revizijo z dne 26. 2. 2012 in predlagal, da "se razveljavi celoten postopek oddaje javnega naročila [â??] v sklopih 1, 2, 3 in 4", uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov.

    Vlagatelj je navedel, da:
    - bo naročnik nabavljal zgolj po dveh od štirih razpisanih sklopov, saj naročnik v sklopu 1 naroča istih 179 artiklov kot v sklopu 2, v sklopu 3 pa istih 433 artiklov kot v sklopu 4, pri čemer je edina razlika, da v sklopu 2 in 4 dopušča tudi obnovljen material, s čimer vodi dva vzporedna postopka oddaje javnega naročila, razdelitev na take sklope pa ni mogoča, to naročnikovo ravnanje pa je "v nasprotju s pravili javnega naročanja, pravne varnosti v teh postopkih, obligacijskega prava (2. odstavek 20. člena OZ določa, da stranka, ki se je pogajala, ne da bi imela namen skleniti pogodbo, odgovarja za škodo, ki jo je povzročila drugi stranki, načelo vestnosti in poštenja, idr.) in javnih financ (ZJF v 11. odstavku 2. člena [â??])",
    - opozarja na peti odstavek 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spr.; v nadaljevanju: ZJN-2),
    - točka 11.2.4 Navodil ponudnikom naročniku omogoča nezakonito enostransko zniževanje cene pri istem ponudniku za različen sklop, saj sklop tvori zaključeno enoto in se oddaja ločeno, naročnik pa tudi neupravičeno diskriminira ponudnike, ki bodo oddali ponudbo v obeh sklopih, saj naročnik ne more "objektivno upravičiti" dejstva, da je v ugodnejši položaj postavil ponudnika, ki oddaja ponudbo samo v enem od "dvojčkov sklopov" (npr. samo 1 in ne tudi 2) v razmerju do ponudnika, ki oddaja ponudbo v obeh sklopih (npr. 1 in 2), saj je v slednjem primeru enostransko določil, da velja nižja cena, v prvem primeru pa takšne omejitve ponudniku ne postavlja,
    - je naročnik spregledal sedmi odstavek 48 ZJN-2,
    - je naročnik kršil drugi odstavek 81. člena ZJN-2, ker ni posredoval odgovora na enega izmed postavljenih vprašanj,
    - je merilo ekonomsko najugodnejša ponudba določeno "očitno špekulativno", kar vlagatelj utemeljuje z računskima primerjavama,
    - je merilo "čim-manjši M" nedopustno in diskriminatorno, saj je formula, ki jo je naročnik določil v razpisni dokumentaciji, negospodarna in nasprotuje 6. členu ZJN-2, načelu zagotavljanja konkurence med ponudniki (7. člen ZJN-2), načelu sorazmernosti (10. člen ZJN-2), predvsem pa načelu transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2) in načelu enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2), do ponudnikov pa je sicer tudi nestimulativna,
    - se popust na "uradno veljaven cenik" ne odraža pri večji ali manjši ekonomski koristi oziroma prednosti za naročnika pri izvedbi javnega naročila, če ni določena konstanta, od katere bi bil popust za vse ponudnike enako upoštevan,
    - sta oznaki Cp in Cnp v formuli ekonomsko najugodnejše ponudbe brez korelacije z ekonomsko koristjo za naročnika, zato "bi moral naročnik merila reformirati tako, da bi bila le-ta v skladu s temeljnimi načeli javnega naročanja, in popust na uradno veljaven cenik izločiti iz osnovne formule ter ga ponderirati posebej, vse ob upoštevanju obsega in pomena količin tega blaga v razmerju do celotnega razpisa",
    - razpisna dokumentacija "naravnost vabi k prilagajanju ''uradno veljavnega cenika'' prav za potrebe tega razpisa", ni pa niti jasno, kaj naročnik šteje za "uradno veljaven cenik" v primeru oddaji skupne ponudbe,
    - je naročnik merila v razpisni dokumentaciji določil drugače kot v obvestilu o javnem naročilu, določitev pogajanj pa je v odprtem postopku nezakonita, če pa bila vseeno mogoča, pa nedoločitev predmeta pogajanj, krogov in načina pogajanj predstavlja kršitev ZJN-2 in dopušča arbitrarnost naročnikovega ravnanja,
    - je naročnik opustil določitev pravil žrebanja,
    - naročnik ravna protipravno, ko dovoljuje, da referenčne pogoje iz točke 9.1.3., podtočka 1 Navodil ponudnikom (poleg podizvajalcev) izpolnjujejo tudi drugi gospodarski subjekti, ki v postopku sploh ne sodelujejo,
    - je odgovor, ki ga je naročnik objavil na portalu javnih naročil 22. 3. 2012, ob 8.59, v nasprotju z ZJN-2, saj ne zadošča, če podizvajalec izpolni le točko 2.4 in podtočko 2.4.1 obrazca "prijava", temveč je odločilno, kolikšen del posla je podizvajalec v ponudbi prevzel,
    - naročnik le za določene ponudnike določa strožje pogoje, saj zahteva standard ISO/IEC le za originalni ali nadomestni material za tiskanje, ne pa tudi za nadomestni material za tiskanje, s čimer krši načelo sorazmernosti (10. člen ZJN-2), načelo enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2) in točko j drugega odstavka 45. člena ZJN-2,
    - je kumulacija originalnega, nadomestnega in obnovljivega materiala za tiskanje znotraj enega sklopa v nasprotju z načelom sorazmernosti javnega naročanja (10. člen ZJN-2), saj zgolj za določen material zahteva izpolnjevanje občutno strožjih pogojev, čeprav za to ni objektivnih razlogov, enakopravnost ponudnikov pa je navidezna,
    - s predložitvijo izjave o patentni pravici ponudniki neposredno kršijo pravo Evropske unije, saj patent daje patentno varstvo tudi na področju Evropske unije in ne le na območju Republike Slovenije,
    - je naročnik v obrazcu predračuna označil sklopa kot 5 in 6, morala pa bi biti označena kot 3 in 4.

    Naročnik je s sklepom št. 4301-1/2012/69 z dne 6. 4. 2012 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil, vlagatelju pa naložil povrnitev svojih stroškov.

    Naročnik je med drugim navedel, da:
    - nasprotuje vlagateljevi trditvi, da zaradi nezakonitosti določil razpisne dokumentacije ne more oddati konkurenčne ponudbe in da mu bo zaradi tega nastala škoda pri dejavnosti, ki jo opravlja, vendar mu je vseeno priznal aktivno legitimacijo,
    - je vlagatelj sodeloval v odprtem postopku oddaje javnega naročila, ki je bilo razdeljeno v šest sklopov, razpisna dokumentacija pri tem javnem naročilu pa ni bistveno spremenjena oziroma je celo enaka, zato ne more mimo dejstva, da je vlagatelj v postopku oddaje javnega naročila po odprtem postopku oddal popolno ponudbo, z njim pa je naročnik tudi sklenil okvirni sporazum v dveh sklopih,
    - se vlagatelj želi postaviti v vlogo naročnika in sam oblikovati razpisno dokumentacijo,
    - je pri oblikovanju sklopov sledil 6. členu ZJN-2 in razdelitev javnega naročila na sklope za naročnika pomeni večjo gospodarnost izvedbe javnega naročila,
    - ponudnikov ne diskriminira, saj ti lahko predložijo ponudbo tudi za en sklop,
    - bo sklenil krovni okvirni sporazum po vsakem sklopu z največ petimi kandidati,
    - predmet javnega naročila po sklopih 1 in 2 ter 3 in 4 ni enak, saj sklopa 1 in 3 obsegata originalni in/ali nadomestni material za tiskanje, sklopa 2 in 4 pa originalni, nadomestni ali obnovljen material za tiskanje,
    - ne vodi vzporedno dveh postopkov oddaje javnega naročila,
    - ne naročnik ne Državna revizijska komisija nista pristojna, da "bi ugotavljala oziroma odločala o kršitvah ZJF in OZ",
    - vlagatelj ni navedel, iz katerih razlogov opozarja na peti odstavek 80. člena ZJN-2,
    - je v točki 11.2.4 navodil ponudnikom jasno navedel, da se cene enakih artiklov istega ponudnika ne morejo razlikovati, saj ne more dopustiti, da bi za enak artikel plačeval različne cene,
    - ne more takega pravila določiti za ponudnike, ki bodo predložili ponudbo le v enem sklopu, saj ne obstajata primerjani in primerjalni artikel,
    - naročnik s tem pravilom ni samovoljno posegel v ponudbo, ampak za poseg v skladu z vnaprej določenimi pravili,
    - ni spregledal sedmega odstavka 48. člena ZJN-2, saj se sklopi oddajajo neodvisno drug od drugega,
    - je prek portala javnih naročil odgovoril na postavljeno vprašanje,
    - vlagateljevih primerjalnih računov ni mogoče upoštevati, ker vlagatelj bodisi ni upošteval formule v celoti bodisi ni upošteval enakih parametrov,
    - je pri oblikovanju formule za dodelitev točk ravnal gospodarno in učinkovito, odstotek popusta na uradni cenik pa ima v formuli zelo majhno oziroma neznatno obtežitev, zaradi česar ne more prihajati do špekulacij pri podaji višine odstotka popusta,
    - s formulo naročnik stimulira ponudnike k oddaji nižjih ponudbenih cen za posamezen sklop in zasleduje komercialne namene in je povezana s konkretnimi ponudbami,
    - postavitev izvedenca finančne stroke ni potrebna,
    - ne pristaja na uporabo splošnih uzanc za blagovni promet, saj vanje ni privolil, sicer pa je napisal pravila, kako bo nabavljal artikle,
    - je skupina ponudnikov en ponudnik, zato skupina ponudnikov predloži le en cenik, če pa je bil vlagatelj v dvomih, bi lahko zastavil vprašanje prek portala javnih naročil,
    - je v obrazcu za objavo obvestila o javnem naročilu označil zahtevana polja, izpolniti pa ga ni mogel drugače,
    - je kot tretje merilo določil žreb na jasen in transparenten način,
    - je naročnik tisti, ki določi, kdaj je sklicevanje na kapacitete tretjega primerno, z omejitvijo sklicevanja na tretji odstavek 45. člena ZJN-2 pri izpolnjevanju tehničnega pogoja pa bi postavil omejitev, ki bi neupravičeno omejevala konkurenco na relevantnem trgu med ponudniki, pogoj pa bi bil nesorazmeren,
    - je določil, da reference lahko ponudniki uporabijo pod pogojem, da bo podizvajalec oziroma gospodarski subjekt izvedel posel v delu, v katerem se ponudnik sklicuje na njegove kapacitete in bodo te izkoriščene oziroma uporabljene pri izvedbi tega javnega naročila,
    - se ponudnik ne more sklicevati na reference podizvajalcev in drugih gospodarskih subjektov, če ti ne bodo izvajali posla v delu, v katerem se ponudnik sklicuje na njegove kapacitete in bodo te izkoriščene oziroma uporabljene pri izvedbi javnega naročila,
    - so tehnične zahteve za obnovljeni material za tiskanje, ki ga lahko ponudniki ponudijo v sklopih 2 in 4, zapisane v petem odstavku 2. točke Tehničnih specifikacij in še v nekaterih drugih delih razpisne dokumentacije,
    - je naročnik zadostil 37. členu ZJN-2, kršitve tega člena ZJN-2 pa vlagatelj niti ne očita,
    - je kršitev načela sorazmernosti pavšalna,
    - je v razpisni dokumentaciji določil različne zahteve za različen material, ne pa za ponudnike, saj zanje določa enake pogoje,
    - ni določil, da bi morali ponudniki predložiti kakšno dokazilo iz točke j drugega odstavka 45. člena ZJN-2,
    - s patentno izjavo naročnik ne zahteva, da mora patent veljati le za Republiko Slovenijo, določil pa je, da na geografskem območju, kjer se bo material za tiskanje dobavljal, te pravice ne smejo biti kršene,
    - vlagatelj niti ni navedel nobene kršitve ZJN-2 v zvezi s patentno izjavo, za odločanje o kršitvi drugih predpisov pa ne naročnik ne Državna revizijska komisija nista pristojna,
    - gre pri označitvi sklopov s številkama 5 in 6 v excelovi tabeli za nebistveno tipkarsko napako, sicer pa je iz vseh drugih podatkov in tudi vlagateljevih očitkov razvidno, da gre za številki 3 in 4.

    Naročnik je kot prilogo dopisu št. 4301-1/2012/71 z dne 10. 4. 2012 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

    Vlagatelj se je z vlogo z dne 13. 4. 2012 opredelil do odločitve o zahtevku za revizijo in zavrnil naročnikovo argumentacijo.

    Naročnik je z vlogo št. 4301-1/2012/73 z dne 25. 4. 2012 pojasnil nekatera svoja stališča iz odločitve o zahtevku za revizijo, ker naj bi jih vlagatelj napačno razumel.

    Državna revizijska komisija je vpogledala v "Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila" št. 4301-1/2012/57 z dne 15. 2. 2012, "Sklep o imenovanju strokovne komisije v postopku oddaje javnega naročila" št. 4301-1/2011/59 z dne 21. 2. 2012, objavi obvestil o javnem naročilu in razpisno dokumentacijo. Državna revizijska komisija je zavrnila izvedbo dokaza s postavitvijo izvedenca finančne stroke, saj je v obravnavanem primeru relevantno tolmačenje določb o določitvi merila glede na ZJN-2 in ne pravilnost vlagateljevega izračuna. Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med vlagateljem in naročnikom spornih več vprašanj, ki se nanašajo na pripravo obvestila o javnem naročilu in razpisne dokumentacije. Vlagatelj je zahtevek za revizijo vložil še pred potekom roka za predložitev ponudb in, kar je tudi naročniku nesporno, pravočasno izpodbija njegova ravnanja v razpisni fazi postopka oddaje javnega naročila. Naročnik vlagateljevim očitkom ugovarja.

    Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da naročnik oddaja javno naročilo po odprtem postopku (točka IV.1.1 obvestil o javnem naročilu) in da je v obvestilih o javnem naročilu (gl. priloge B), točkah 2 in 3 Povabila in navodil ponudnikom za pripravo ponudbe (str. 6) ter točki 1 poglavja Tehnična specifikacija (str. 1) predstavil, da ga oddaja v štirih sklopih:
    - sklop 1: originalni ali nadomestni (kompatibilen) material za tiskanje za naprave blagovne znamke HP,
    - sklop 2: originalni ali nadomestni (kompatibilen) ali obnovljen material za tiskanje za naprave blagovne znamke HP
    - sklop 3: originalni ali nadomestni (kompatibilen) material za tiskanje za naprave ostalih blagovnih znamk,
    - sklop 4: originalni ali nadomestni (kompatibilen) ali obnovljen material za tiskanje za naprave ostalih blagovnih znamk.

    Na dejstvo, da je treba šteti, da je naročnik v dokumentaciji postopka oddaje javnega naročila predstavil, da oddaja javno naročilo po odprtem postopku v štirih sklopih, ne vpliva dejstvo, da je iz nekaterih delov razpisne dokumentacije mogoče razbrati drugačno število sklopov, in sicer šest: npr. v točki 1 poglavja Tehnična specifikacija je naročnik zapisal, da je javno naročilo "razdeljeno na 6 sklopov" (ta številka se ne ujema z opisom sklopov, ki sledijo v tej točki), ali pa zapis številk 5 in 6 pri poimenovanju sklopov v obrazcu predračuna (tabela v excelu). Iz nobenega dela razpisne dokumentacije namreč ni mogoče razbrati vsebine in/ali opisov za še dva sklopa poleg že štirih sklopov, ki jih je naročnik izrecno predstavil. Tako je mogoče razbrati, da je napaka v navajanju številke 6 oziroma poimenovanju sklopov 5 in 6 nastala zaradi spregleda teh podatkov pri uporabi razpisne dokumentacije iz postopka oddaje javnega naročila z oznako ODTISK-37/2010 kot podlago za pripravo razpisne dokumentacije v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila (prim. str. 3 odločitve o zahtevku za revizijo). V postopku oddaje javnega naročila z oznako ODTISK-37/2010, v katerem je vlagatelj tudi sodeloval (gl. tudi dokument "Odločitev o oddaji naročila za sklope 1, 2, 3, 5 in 6" št. 4301-13/2011/147 z dne 23. 11. 2011, ki ga je vlagatelj predložil k vlogi z dne 13. 4. 2012), je naročnik razdelil javno naročilo na šest sklopov. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je vlagatelj zoper naročnikova ravnanja v postopku oddaje javnega naročila z oznako ODTISK-37/2010 vložil zahtevek za revizijo, ki ga je Državna revizijska komisija obravnavala v zadevi št. 018-181/2011, vendar s to razliko, da ga je takrat vlagatelj vložil po poteku roka za predložitev ponudb po prejemu naročnikove odločitve o izidu postopka oddaje javnega naročila. Iz navedenega sledi, da se v tem postopku pravnega varstva pri obravnavi vlagateljevih očitkov ni mogoče opreti na procesno prekluzijo (iz četrtega odstavka 25. člena ZPVPJN), na katero (oziroma na enakovreden institut iz šestega odstavka 12. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spr.)) pa bi se lahko oprli pri obravnavi zahtevka za revizijo v zadevi št. 018-181/2011. V zadevi št. 018-181/2011 torej Državna revizijska komisija ni mogla odločati o skladnosti zahtev objav obvestila o javnem naročilu in razpisne dokumentacije z ZJN-2, kar pa lahko stori oziroma celo mora storiti z odločanjem o tokratnem zahtevku za revizijo (tj. zahtevku za revizijo z dne 26. 2. 2012).

    Naročnik je v točki 3 Povabila in navodil ponudnikom za pripravo ponudbe (str. 6-7) tudi predstavil, da "bo na podlagi v nadaljevanju navedenih pogojev in meril izbral ponudnika, s katerim bo sklenil krovni okvirni sporazum", da bo takšnih skleniteljev krovnega okvirnega sporazuma v vsakem sklopu največ pet, da bo med sklenitelji okvirnega sporazuma po posameznem sklopu oblikoval seznam kandidatov tako, da bo za posamezni sklop prvi na seznamu kandidat z ekonomsko najugodnejšo ponudbo, drugi kandidati pa se bodo razporedili po merilu ekonomsko najugodnejša ponudba. Naročnik je še navedel, da bo posamični okvirni sporazum sklenil vsak posamezni naročnik zgolj s ponudnikom z najugodnejšo ponudbo v posameznem sklopu, in sicer do ponovnega odpiranja konkurence, posamezna naročila na podlagi seznama kandidatov pa se izvajajo na način, določen v točki III.2 vzorca krovnega okvirnega sporazuma. Posamezni naročniki bodo material za tiskanje naročali po pravilih krovnega okvirnega sporazuma glede na seznam kandidatov po posameznem sklopu.

    Naročnik je v točki 3 Povabila in navodil ponudnikom za pripravo ponudbe (str. 6) še zapisal, da se "ponudnik [â??] lahko prijavi na enega ali več sklopov".

    Naročnik je v točki 2 poglavja Tehnična specifikacija (str. 1-2) zapisal "Skupna določila sklopov":
    "Ponudniki lahko v Sklopu 1 in Sklopu 3 ponudijo originalni material za tiskanje (črnila, tonerje, bobne in trakove in ostalo) ali nadomestni (kompatibilen) material za tiskanje.
    Ponudniki lahko v Sklopu 2 in Sklopu 4 ponudijo ali obnovljeni material za tiskanje ali nadomestni (kompatibilen) material za tiskanje ali originalni material za tiskanje.
    Kot originalni material za tiskanje se šteje material za tiskanje istega proizvajalca kot tiskalniki in fotokopirni stroji ter telefaks naprave. Originalni material za tiskanje mora biti v originalni embalaži proizvajalca strojev ali naprav za tiskanje. Ustrezati mora standardu ISO/IEC 19752:2004 (material za črnobele stroje oziroma naprave za tiskanje) oziroma ISO/IEC 19798:2007 (material za barvne stroje oziroma naprave za tiskanje) oziroma ISO/IEC 24711:2007 (kartuše).
    Kot nadomestni (kompatibilen) material za tiskanje se šteje material za tiskanje, ki je izdelan po enaki proizvodni specifikaciji kot originalen material za tiskanje, kar pomeni, da je nadomestni (kompatibilen) material za tiskanje visoko kvaliteten in je nadomestek za originalni material za tiskanje. Od originalnega materiala za tiskanje se razlikuje v tem, da blagovna znamka materiala za tiskanje ni enaka blagovni znamki proizvajalca strojev ali naprav za tiskanje. Ustrezati mora standardu ISO/IEC 19752:2004 (material za črnobele stroje oziroma naprave za tiskanje) oziroma ISO/IEC 19798:2007 (material za barvne stroje oziroma naprave za tiskanje) oziroma ISO/IEC 24711:2007 (kartuše).
    Kot obnovljeni material za tiskanje (''refil'') se šteje recikliran material za tiskanje. Le-ta mora biti pred obnovo testiran ali je ohišje materiala za tiskanje še primerno za ponovno polnjenje, kartuše morajo biti pred ponovnim polnjenjem, v kolikor je to potrebno, oprane ter nato napolnjene s kvalitetnim črnilom, pred ponovnim polnjenjem tonerjev pa morajo biti testirane vse komponente tonerja. Obnovljeni material za tiskanje mora biti visoko kvaliteten.
    Ne glede na to ali ponudnik ponudi originalni material za tiskanje ali nadomestni (kompatibilen) material za tiskanje ali obnovljeni material za tiskanje, mora ponuditi tisti material za tiskanje, ki ga bo sposoben dobavljati v celotnem času izvajanja pogodbe, (npr.: v času priprave ponudbe ponudnik razpolaga z informacijo, da določenega materiala za tiskanje v originalu ali nadomestnega (kompatibilnega) ali obnovljenega ne bo mogoče dobavljati v celotnem obdobju veljavnosti pogodbe, ponudi tisti material za tiskanje, ki ga bo sposoben dobavljati v obdobju do ponovnega odpiranja konkurence, to je vsaj 12 mesecev).
    Ponudnik mora za ves ponujeni material za tiskanje zagotavljati 12-mesečno garancijo za brezhibno delovanje. Garancija začne teči od vsakokratnega prevzema materiala za tiskanje.
    V primeru, da bo zaradi uporabe materiala za tiskanje prišlo do kakršne koli okvare strojev za tiskanje, fotokopiranje in strojev, pri katerih se ta material uporablja, bodo morali kandidati, s katerimi bo naročnik podpisal krovne okvirne sporazume po posameznem sklopu in bodo uvrščeni na seznam kandidatov v okviru posameznega sklopa, povrniti vse stroške popravila oziroma stroške vzpostavite stroja v stanje pred okvaro."

    Naročnik je v točki 3 poglavja Tehnična specifikacija (str. 2-3) opisal posamezne sklope:
    "Sklop 1: ORIGINALNI ali NADOMESTNI (kompatibilen) MATERIAL ZA TISKANJE za naprave blagovne znamke HP

    V sklopu 1 ponudniki lahko ponudijo originalni ali nadomestni (kompatibilen) material za tiskanje za naprave blagovne znamke Hewlett-Packard - HP. Ponudniki morajo ponuditi vse artikle navedene v sklopu 1 predračuna, vendar tako, da lahko za posamezen artikel ponudijo samo eno izmed vrst materiala za tiskanje (ali original ali nadomesten (kompatibilen) material), za artikle znotraj sklopa pa lahko ponudijo različne vrste materiala za tiskanje (prvi artikel je lahko ponujen v originalu, drugi artikel nadomestni (kompatibilen),â??). Ob tem je potrebno upoštevati določilo šestega odstavka 2. točke teh specifikacij.

    Sklop 2: ORIGINALNI ali NADOMESTNI (kompatibilen) ali OBNOVLJEN MATERIAL ZA TISKANJE za naprave blagovne znamke HP

    V sklopu 2 ponudniki lahko ponudijo ali obnovljen material za tiskanje ali nadomestni (kompatibilen) material za tiskanje ali originalni material za tiskanje za naprave blagovne znamke Hewlett-Packard - HP. Ponudniki morajo ponuditi vse artikle navedene v sklopu 2 predračuna, vendar tako, da lahko za posamezen artikel ponudijo samo eno izmed vrst materiala za tiskanje (ali original ali obnovljen ali nadomesten (kompatibilen) material), za artikle znotraj sklopa pa lahko ponudijo različne vrste materiala za tiskanje (prvi artikel je lahko ponujen v originalu, drugi artikel obnovljen, tretji artikel nadomestni (kompatibilen),â??). Ob tem je potrebno upoštevati določilo šestega odstavka 2. točke teh specifikacij.

    Sklop 3: ORIGINALNI ali NADOMESTNI (kompatibilen) MATERIAL ZA TISKANJE za naprave ostalih blagovnih znamk

    V sklopu 3 ponudniki lahko ponudijo originalni ali nadomestni (kompatibilen) material za tiskanje za naprave naslednjih blagovnih znamk: Brother, Canon, Dell, Epson, Konica Minolta, Kyocera, Nashuatec Ricoh, OKI, Olympia, Panasonic, Primera Bravo, Samsung, Sharp, Toshiba, Triumph, Xerox. Ponudniki morajo ponuditi vse artikle navedene sklopu 3 predračuna, vendar tako, da lahko za posamezen artikel ponudijo samo eno izmed vrst materiala za tiskanje (ali original ali nadomesten (kompatibilen) material), za artikle znotraj sklopa pa lahko ponudijo različne vrste materiala za tiskanje (prvi artikel je lahko ponujen v originalu, drugi artikel nadomestni (kompatibilen),â??). Ob tem je potrebno upoštevati določilo šestega odstavka 2. točke teh specifikacij.

    Sklop 4: ORIGINALNI ali NADOMESTNI (kompatibilen) ali OBNOVLJEN MATERIAL ZA TISKANJE za naprave ostalih blagovnih znamk
    V Sklopu 4 ponudniki lahko ponudijo ali obnovljen material za tiskanje ali nadomestni (kompatibilen) material za tiskanje ali originalni material za tiskanje za naprave naslednjih blagovnih znamk: Brother, Canon, Dell, Epson, Konica Minolta, Kyocera, Nashuatec Ricoh, OKI, Olympia, Panasonic, Primera Bravo, Samsung, Sharp, Toshiba, Triumph, Xerox.. Ponudniki morajo ponuditi vse artikle navedene v sklopu 4 predračuna, vendar tako, da lahko za posamezen artikel ponudijo samo eno izmed vrst materiala za tiskanje (ali original ali obnovljen ali nadomesten (kompatibilen) material), za artikle znotraj sklopa pa lahko ponudijo različne vrste materiala za tiskanje (prvi artikel je lahko ponujen v originalu, drugi artikel obnovljen, tretji artikel nadomestni (kompatibilen),â??). Ob tem je potrebno upoštevati določilo šestega odstavka 2. točke teh specifikacij."

    Naročnik je pri predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo (26. člena ZPVPJN) ugotovil, da vlagatelj izkazuje aktivno legitimacijo, kot jo določa prva alinea prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, vendar nasprotuje očitku, da "zaradi nezakonitosti določil razpisne dokumentacije ne more oddati konkurenčne ponudbe in mu bo zaradi tega nastala gospodarska škoda pri dejavnosti, ki jo opravlja in ki je predmet tega naročila". Tako kot naročniku tudi Državni revizijski komisiji ni sporno, da vlagatelj izkazuje interes za dodelitev javnega naročila, ki je prvi izmed kumulativnih elementov aktivne legitimacije iz prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, saj opravlja dejavnost, ki je predmet javnega naročila (drugi odstavek 14. člena ZPVPJN), glede drugega elementa aktivne legitimacije iz prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN pa se bo Državna revizijska komisija opredelila pri obravnavi posameznih vlagateljevih očitkov. Namreč, ni mogoče spregledati, da vlagatelj z nekaterimi očitki ne uveljavlja varstva svojega položaja v postopku oddaje javnega naročila, temveč naročniku očita kršitve, za katere ni izkazano, da posegajo v njegov položaj, ampak bi jih bilo mogoče obravnavati kot kršitve v javnem interesu, za katere pa konkretni vlagatelj, ker ni eden izmed subjektov iz drugega odstavka 6. člena ZPVPJN, ni aktivno legitimiran (druga alinea prvega odstavka 14. člena ZPVPJN). Konkretni vlagatelj glede na ZPVPJN namreč ni določen kot eden izmed zagovornikov javnega interesa.


    Glede zahtevka za revizijo v delu, ki ga je vlagatelj označil "1.":

    Vlagatelj zatrjuje, da bo naročnik naročal le po dveh od razpisanih štirih sklopov, nezakonito pa vodi dva vzporedna postopka javnega naročanja za sklopa 1 in 2 ter sklopa 3 in 4.

    Glede na pristojnosti Državne revizijske komisije, določene v ZPVPJN, Državna revizijska komisija ni pristojni organ za ugotavljanje domnevnih kršitev Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99 s spr.), zato se do očitanih kršitev slednjega zakona ni opredeljevala.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni jasno, zakaj vlagatelj opozarja na peti odstavek 80. člena ZJN-2, saj svojega opozorila ni konkretiziral, ni pa sicer niti še nastopila situacija, da je naročnik že sprejel odločitev o oddaji javnega naročila in želi odstopiti od izvedbe javnega naročila.

    Skladno z 31. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je "sklop" del javnega naročila, ki tvori zaključeno celoto in ga je mogoče oddati ločeno.

    Oblikovanje potreb je v domeni naročnika, saj je naročnik odgovoren za svoje poslovanje. Vsebino predmeta nabave določi naročnik, pri čemer mora upoštevati pravila, ki jih določa ZJN-2, da bi ta predmet nabavil (prim. prvi odstavek 1. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik upoštevati tudi temeljna načela (5. člen ZJN-2), saj izvajanje javnega naročanja mora temeljiti na načelih, določenih v 5. členu ZJN-2.

    V drugem odstavku 6. člena ZJN-2 je določeno, da če predmet javnega naročila dopušča in če to prispeva k večji gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila, mora naročnik oblikovati razpisno dokumentacijo tako, da je mogoče ponudbo oddati po sklopih. Pri tem mora zagotovi nediskriminatorno obravnavo in s tem večjo dostopnost javnega naročila gospodarskim subjektom.

    Javno naročilo, ki ga razpisuje naročnik, je javno naročilo blaga, slednje pa je opredeljeno v 8. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-2 kot javno naročilo, katerega predmet je nakup, zakup, najem ali nakup blaga na kredit, z možnostjo odkupa ali brez te možnosti. Javno naročilo, katerega predmet je dobava blaga in vključuje storitev namestitve in inštalacije, ki je vezana na to blago oziroma, da se blago lahko uporablja v skladu z njegovim namenom, se obravnava kot "javno naročilo blaga".

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj navaja številne argumente, ki pa za rešitev zadeve niso relevantni (npr. sklicevanje na predpise, ki niso s področja javnega naročanja), so napačni (npr. da bo naročnik nabavljal le v sklopu 2 in 4, kar ni res, saj v primeru, če bi bile cene v sklopu 1 in 3 nižje, bi naročnik nabavljal artikle v sklopih 1 in 3) ali pa so presplošni in nekonkretizirani (npr. zakaj ne bi pri posameznih sklopih šlo za zaključeno celoto âˆ" vlagatelj npr. ne trdi, da je naročnik združil v sklope blago, ki bi po klasifikaciji proizvodov pomenili različno blago).

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljevo trditev, da bo "naročnik naročal zgolj po dveh od teh štirih sklopov" (str. 3 zahtevka za revizijo), ob trditvah, da naročnik vodi dva vzporedna postopka javnega naročanja (str. 4 zahtevka za revizijo) in da nabavlja iste artikle v sklopih v paru (str. 3 in 4 zahtevka za revizijo), zato gre za podvajanje sklopov (sklopa 1 in 2 ter sklopa 3 in 4) (gl. str. 4 zahtevka za revizijo), treba obravnavati kot očitek, da naročnik s tako izvedbo postopka oddaje javnega naročila ne zagotavlja transparentnega javnega naročanja, kar je zahteva iz 8. člena ZJN-2.

    Kot izhaja iz opisa sklopov, naročnik v sklopih 1 in 2 nabavlja material za tiskanje za naprave blagovne znamke HP, pri čemer lahko ponudniki v sklopu 2 ponudijo poleg originalnega ali nadomestnega (kompatibilnega) materiala tudi obnovljen material, česar pa v sklopu 1 ne morejo, saj je naročnik sklop 1 določil tako, da ponudnikom daje možnost, da ponudijo le originalen ali nadomesten (kompatibilen) material. Podoben koncept je naročnik določil za sklopa 3 in 4, kjer nabavlja material za tiskanje za naprave drugih blagovnih znamk (in ne za naprave blagovne znamke HP). Iz obrazca predračuna (tabela v excelu) izhaja, da naročnik v sklopih 1 in 2 nabavlja 179 artiklov, v sklopih 3 in 4 pa 433 artiklov. Iz primerjave podatkov je razvidno, da sta sklopa 1 in 3 le sklopa 2 in 4 v ožjem obsegu možnosti ponudbe vrste artiklov (originalen, nadomesten ali obnovljen material), ne pa samih artiklov. Iz točke 2 poglavja Tehnična specifikacija (str. 1-2) je razvidno, da se kot originalni material za tiskanje šteje material za tiskanje "istega proizvajalca kot tiskalniki in fotokopirni stroji ter telefaks naprave" (poudarila Državna revizijska komisija). Glede na to, da je naročnik dopustil, da ponudniki v sklopih 2 in 4 ponudijo tudi obnovljen material za tiskanje (ne pa le originalnega ali nadomestnega (kompatibilnega)), razpisna dokumentacija daje zadosti jasno sporočilo, da naročnik šteje, da je tak material za tiskanje enakovreden originalnemu ali nadomestnemu (kompatibilnemu) materialu za tiskanje. Iz same strukture razpisne dokumentacije je tako mogoče razbrati, da je naročnik tehnične specifikacije iz sklopa 2 in 4 oblikoval na način, ki je podoben tistemu, ki ga zasleduje deveti odstavek 37. člena ZJN-2, ki naročniku, če tega ne opravičuje predmet javnega naročila, onemogoča pripravo tehničnih specifikacij na način, da se sklicujejo na posamezno znamko ali vir ali na posebni postopek ali na blagovne znamke, patente, tipe ali posebno poreklo ali proizvodnjo, če bi se s takim navajanjem dajala prednost nekaterim podjetjem ali nekaterim proizvodom ali bi s tem bili izločeni; to sklicevanje je dovoljeno v primerih ko drugače ni mogoče opisati predmeta naročila, v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 37. člena ZJN-2; pri takem sklicevanju se navede besed(il)o "ali enakovredni".

    Ker sta sklopa 2 in 4 oblikovana tako, da pokažeta, da pri oddaji javnega naročila razlogov za omejitev ponudbe na originalni ali nadomestni (kompatibilni) material za tiskanje ni, Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta sklopa 1 in 3 po vsebini že v celoti vsebovana v sklopih 2 in 4, zato ocenjuje, da je naročnik v spornem delu pripravil razpisno dokumentacijo na način, ki ni skladen z načelom transparentnosti javnega naročanja (kršitev 8. člena ZJN-2). Zaradi tako oblikovane razpisne dokumentacije, kot to zatrjuje vlagatelj (str. 4 zahtevka za revizijo), "potekata dva vzporedna postopka oddaje javnega naročila".

    Četudi bi katerikoli ponudnik (in s tem tudi vlagatelj) lahko predložil enaki ponudbi v obeh parih sklopov (ker npr. ne bi ponudil obnovljenega materiala v sklopih 2 in 4), pa tako oblikovana razpisna dokumentacija ne daje ponudnikom jasnega in predvidljivega položaja v nadaljevanju izvedbe postopka oddaje javnega naročila. Vendar že samo obstoj dejstva, da bi ponudnik lahko predložil v obeh parih sklopov dvakrat enaki ponudbi, pokaže na spornost oblikovanja razpisne dokumentacije na sedanji način.

    Ker je Državna revizijska komisija ocenila, da je zahtevek za revizijo v tem delu utemeljen, je za odpravo naročnikovega neskladnega ravnanja treba razveljaviti obvestili o javnem naročilu in razpisno dokumentacijo v delu, ki se nanaša na določitev sklopov.


    Glede zahtevka za revizijo v delu, ki ga je vlagatelj označil "2.":

    Vlagatelj zatrjuje, da je točka 11.2.4 Povabila in navodil ponudnikom za pripravo ponudbe (str. 16) v delu, ki določa pravilo o upoštevanju nižje cene enakega artikla po parih sklopov, določena nezakonito.

    Zaradi ugotovitev Državne revizijske komisije v zvezi z določitvijo sklopov in razveljavitvijo obvestil o javnem naročilu in razpisne dokumentacije v delu, ki predstavlja temelj za uporabo spornega pravila iz točke 11.2.4 Povabila in navodil ponudnikom za pripravo ponudbe (str. 16), je odpadla potreba, da Državna revizijska komisija odloči o spornosti določitve uporabe tega pravila.


    Glede zahtevka za revizijo v delu, ki ga je vlagatelj označil "3.":

    Vlagatelj navaja, da je naročnik kršil drugi odstavek 81. člena ZJN-2, ker prek portala javnih naročil ni posredoval dodatnega pojasnila na vprašanje "Kdo bo dobavitelj istega artikla, ki je v sklopu 1 in 2, oziroma v sklopu 3 in 4, v primeru da sta izbrana različna ponudnika in oba nudita original po različnih cenah""

    Z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2A), in sicer od 1. 3. 2008, je bil črtan dotedanji prvi odstavek 81. člena ZJN-2, ostalo pa je besedilo dotedanjega drugega odstavka, ki ga sestavlja ena poved. Ta določa, da so naročniki dolžni na portalu javnih naročil ali prek njega posredovati dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb, pod pogojem, da je bila zahteva posredovana pravočasno.

    Čeprav vlagatelj trdi, da naročnik ni posredoval dodatnega pojasnila na izpostavljeno sporno vprašanje, pa ni mogoče spregledati, da je naročnik, kar že ugotavlja vlagatelj, nanj odgovoril (objava na portalu javnih naročil 8. 3. 2012, ob 16.02), čeprav po vlagateljevo "zgolj" (str. 6 zahtevka za revizijo) z vsebino "V kolikor bo prišlo do situacije, da bo v sklopu 1 in 2 ali 3 in 4 s strani različnih ponudnikov ponujen enak artikel (na primer original v sklopu 1 in original v sklopu 2), bo naročnik posamezno naročilo naročil pri ponudniku, ki bo ponudil nižjo ceno enakega artikla."

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik na izpostavljeno vprašanje odgovoril in odgovor poslal v objavo na portal javnih naročil. Naročnik torej ni. Vlagatelj ne zatrjuje, da bi posredovano pojasnilo bilo prepozno. Upoštevajoč te okoliščine Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, da bi naročnik kršil 81. člen ZJN-2. Državna revizijska komisija še ugotavlja, da se vlagatelj v resnici ne strinja z vsebino dodatnega pojasnila, ki je bilo objavljeno na portalu javnih naročil 8. 3. 2012, ob 16.02. Vendar zaradi ugotovitev, ki jih je Državna revizijska komisija podala k tistim delom zahtevka za revizijo, ki ju je vlagatelj označil "1." in "2.", ni ugotavljala, ali vlagatelj (ne)upravičeno ugovarja vsebini podanega pojasnila.


    Glede zahtevka za revizijo v delih, ki jih je vlagatelj označil "4.", "5.", "6." in "7.":

    Vlagatelj v delih zahtevka za revizijo, ki jih je označil "4.", "5.", "6." in "7.", izpodbija določbe v zvezi z merilom. Ker vlagatelj izpostavlja eno temo, je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo v teh delih obravnavala skupaj.

    Državna revizijska komisija je najprej obravnavala zahtevek za revizijo v delu, ki ga je vlagatelj označil "7.".

    Vlagatelj v delu zahtevka za revizijo, ki ga je označil "7.", navaja, da je naročnik ravnal v nasprotju s tretjim odstavkom 48. člena ZJN-2, saj je v razpisni dokumentaciji določil merila drugače kot v obvestilih o javnem naročilu.

    Tretji odstavek 48. člena ZJN-2 določa, da v primeru, če naročnik navede merila v obvestilu o javnem naročilu in v razpisni dokumentaciji, morajo ta biti enaka.

    Naročnik je, kar je tudi vlagatelju nesporno, izpolnil točko IV.2.1) obvestil o javnem naročilu, ki se nanaša na "Merila za oddajo", in sicer z besedilom "Ekonomsko najugodnejša ponudba glede na merila, navedena v specifikacijah, povabilu k oddaji ponudb ali na začetek pogajanj in v opisni dokumentaciji". Iz navedenega besedila niso razvidna merila, kot to zmotno zatrjuje vlagatelj, saj to besedilo napotuje na seznanitev z merili v dokumentacijo iz postopka oddaje javnega naročila. Besedilo, ki ga je naročnik navedel v točki IV.2.1) obvestil o javnem naročilu, je besedilo, ki ga kot alternativnega v prvem razdelku pri merilu ekonomsko najugodnejša ponudba v točki IV.2.1 določa "Standardni obrazec 2 - obvestilo o naročilu". "Standardni obrazec 2 - obvestilo o naročilu" je bil določen z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 842/2011 z dne 19. avgusta 2011 o standardnih obrazcih za objavo obvestil na področju javnega naročanja in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1564/2005 (UL L 222/1 z dne 27. 8. 2011; v nadaljevanju: Uredba 842/2011). Uredba 842/2011 velja od 16. 9. 2011 (6. člen Uredbe 842/2011) ter je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah (gl. besedilo v zaključku Uredbe 842/2011).

    Naročnik je merila opredelil v točki 10 Povabila in navodil ponudnikom za pripravo ponudbe (str. 13):
    "Merilo je ekonomsko najugodnejša ponudba po posameznem sklopu, ki se za vse razpisane sklope izračuna po formuli:

    (10*Cp/Cnp)
    M=C*(1âˆ"(--------------))
    100

    Posamezne oznake v formuli pomenijo:

    M = število točk (manjši kot je M, ugodnejši je ponudnik)"

    C = Skupna ponudbena cena za celoten sklop, ki je seštevek, za celoten nabor izdelkov pomnožen z ocenjenimi količinami, z vključenim DDV

    Cp = Popust ponudnika na svoj uradno veljavni cenik. Ponudnik navede popust na uradno veljavni cenik za posamezen sklop, veljaven za artikle, ki niso navedeni v ponudbenem predračunu v sklopu.

    Cnp = Popust ponudnika, ki je ponudil največji popust svojega uradno veljavnega cenika.

    Izbrana bo ponudba, ki bo imela najmanjše številom točk (M) za posamezen sklop. Če se za dve ali več ponudb za isti sklop ugotovi enak M, bo za posamezen sklop izbrana ponudba ponudnika, ki bo ponudil nižjo ponudbeno ceno za celoten sklop, v kolikor pa bosta enaki tudi skupni ceni po sklopu, pa z žrebom."

    Vlagatelj se je z merili seznanil (gl. str. 7 zahtevka za revizijo) in jim tudi ugovarja (zahtevek za revizijo v delu, ki ga je vlagatelj označil "4." in "5.").

    Državna revizijska komisija zavrača vlagateljeve očitke o kršitvi tretjega odstavka 48. člena ZJN-2, pri čemer dodaja, da je tudi nejasno, v čem naj bi "merilo" iz obvestil o javnem naročilu odstopalo od merila iz razpisne dokumentacije, saj vlagatelj tega ni konkretiziral.

    Vlagateljeve trditve, da je naročnik glede na besedilo iz točko IV.2.1) obvestil o javnem naročilu v postopku oddaje javnega naročila, ki poteka po odprtem postopku (gl. točka IV.1.1 obvestil o javnem naročilu), določil pogajanja, niso utemeljene. Vlagatelj je očitno spregledal, da je v spornem besedilu iz točko IV.2.1) obvestil o javnem naročilu naveden veznik "ali", ki jasno sporoča, da so merila lahko navedena v različnih naročnikovih dokumentih. Iz naročnikove dokumentacije ne izhaja, da je naročnik določil pogajanja. Glede na navedeno so zato brezpredmetna vlagateljeva opozorila o naročnikovi opustitvi določitve vsebine pogajanj.

    Vlagatelj v delih zahtevka za revizijo, ki ju je označil "4." in "5.", izpostavlja argumente, s katerimi utemeljuje, da je naročnik merilo določil na špekulativen način.

    Skladno s prvim odstavkom 48. člena ZJN-2 lahko naročnik odda javno naročilo na podlagi merila najnižja cena (točka b) ali pa merila ekonomsko najugodnejša ponudba z uporabo različnih meril v povezavi s predmetom naročila, kot so na primer kakovosti, cene, tehničnih prednosti, estetskih in funkcionalnih lastnosti, okoljskih lastnosti, stroškov poslovanja, stroškovne učinkovitosti, poprodajnih storitev in tehnične pomoči, datuma dobave ter roka za dobavo ali dokončanje del (točka a). Merila pri merilu ekonomsko najugodnejša ponudba so določena primeroma, ta pa morajo biti v povezavi s predmetom javnega naročila.

    Naročnik je v razpisni dokumentaciji navedel, da oddaja javno naročilo na podlagi merila ekonomsko najugodnejša ponudba, pri čemer bo izračunaval koeficient M po formuli, ki jo je predstavil v točki 10 Povabila in navodil ponudnikom za pripravo ponudbe (str. 13). Iz formule je razvidno, da je za izračun koeficienta M poleg cene relevanten tudi popust. Ker popust pomeni zmanjšanje prodajne cene oziroma znesek, za katerega se zmanjša prodajna cena (gl. DZS, 1995), je razvidno, da je popust tesno povezan z vprašanjem cene. Ne glede na odgovor, ali je merilo zaradi izračuna koeficienta M na podlagi meril, ki so dejansko usmerjena le v ceno, v resnici le najnižja cena ali pa ohranja status merila ekonomsko najugodnejša ponudba, je merilom skupno to, da jih mora naročnik pripraviti tako, da bo pri njihovi uporabi zagotovil enakopravno obravnavo ponudnikov (9. člen ZJN-2).

    Merilo, ki se nanaša na popust, je treba obravnavati ob upoštevanju zahteve po "uradno veljavnem ceniku". Naročnik je v točki 11.2.2 Uradni cenik artiklov izven ponudbenega predračuna (str. 15âˆ"16 Povabila in navodil ponudnikom za pripravo ponudbe) navedel:
    "Od celotnega javnega naročila je razpisanih približno 90% blaga. Posamični naročniki bodo povpraševali tudi po blagu, ki ni opredeljeno v obrazcu ''predračun'' v posameznem sklopu.
    V vseh razpisanih sklopih bodo dovoljene dobave blaga izven obrazca ''predračun''za posamezen sklop, v višini največ 10 % pogodbene vrednosti posameznega sklopa v prvem letu izvajanja krovnega okvirnega sporazuma in 10 % pogodbene vrednosti posameznega sklopa v drugem letu, vendar ne več kot 20 % v obdobju 24 mesecev. Blago izven obrazca ''predračun'' za posamezen sklop bo naročnik plačeval na osnovi ponudnikovega uradno veljavnega cenika za artikle sorodne artiklom posameznega sklopa po podpisu krovnega okvirnega sporazuma z upoštevanim popustom na ponudnikov uradno veljavni cenik. V ceniku morajo biti vsi artikli posameznega sklopa, ki jih ima ponudnik v svoji ponudbi in le niso vključeni v obrazec predračun. v kolikor bo v uradno veljavnem ceniku tudi takšen artikel, se le ta črta iz uradno veljavnega cenika. Cenik se bo lahko dopolnjeval samo iz razloga, če v tem času posamični naročnik potrebuje dodaten artikel. Cene iz ponudnikovega uradno veljavnega cenika za originalni material za tiskanje ne smejo biti višje od priporočenih cen ponudnikovih dobaviteljev. Cene v uradno veljavnem ceniku za sklop za katerega ponudnik odda ponudbo, so fiksne za vsakokratno obdobje 12 mesecev in vključujejo tudi dostavo na vse predvidene lokacije posamičnih naročnikov in so prikazane kot cene na enoto z DDV.
    Ponudnik v Obrazcu ''ponudbe'' navede popust na svoj uradno veljavni cenik v % (odstotkih) za sorodne artikle sklopa za katerega oddaja ponudbo. Ponudnikov popust na uradno veljavni cenik mora vključevati tudi dostavo na vse predvidene lokacije posamičnih naročnikov in je fiksen za vsakokratno obdobje 12 mesecev."

    V zvezi s predložitvijo uradno veljavnega cenika je naročnik prejel tudi posamezna vprašanja, na katera je odgovoril prek portala javnih naročil. Naročnik je:
    - 16. 3. 2012, ob 9.26, na vprašanje "Ali v priloženem ceniku za artikle izven ponudbenega predračuna ne sme biti artiklov kateri so v predračunu, neglede kaj se nudi original - alternativa - kompatibila""
    odgovoril: "V Navodilih ponudnikom v točki 11.2.2 je v drugem odstavku navedeno "V ceniku morajo biti vsi artikli posameznega sklopa, ki jih ima ponudnik v svoji ponudbi in le niso vključeni v obrazec predračun. V kolikor bo v uradno veljavnem ceniku tudi takšen artikel, se le ta črta iz uradno veljavnega cenika.". (glej stran 15, "Navodil ponudnikom")",
    - 19. 3. 2012, ob 12.28, na vprašanji "Spoštovani, v primeru, da se prijavimo na prvi sklop in da ponudimo mešane artikle original in kompatibilno vas sprašujemo; a.) Ali se cenik izven specifikacije predloži za ORIGINAL artikle ali za KOMPATIBILNE artikle" b.) Ali mora biti cenik izven specifikacije prikazan na ponudnikovi spletni strani" Lep pozdrav!" odgovoril: "a.) Odločitev posameznega ponudnika je za katere artikle (original ali kompatibile), ki so izven obrazca predračun bo predložil svoj cenik in jih nato le-te dobavljal. Ponudnik ne more hkrati podati cenika za originalne in kompatibile artikle znotraj posameznega sklopa. b.) Ne",
    - 22. 3. 2012, ob 9.28, na vprašanje "Odgovarjate da "Odločitev posameznega ponudnika je za katere artikle (original ali kompatibile), ki so izven obrazca predračun bo predložil svoj cenik in jih nato le-te dobavljal. Ponudnik ne more hkrati podati cenika za originalne in kompatibile artikle znotraj posameznega sklopa." Ali to pomeni, da v ceniku izven ne sme biti artiklov, ki so v predračunu neglede kaj se nudi""
    odgovoril: "Ne glede na to kateri artikel ponudnik ponudi v obrazcu predračun, le-ta ne sme nato biti še enkrat naveden v ceniku izven. V zvezi z navedenim je naročnik že podal odgovor, prav tako pa je jasno navedeno v razpisni dokumentaciji in sicer v Navodilih ponudnikom v točki 11.2.2 je v drugem odstavku navedeno "V ceniku morajo biti vsi artikli posameznega sklopa, ki jih ima ponudnik v svoji ponudbi in le niso vključeni v obrazec predračun. V kolikor bo v uradno veljavnem ceniku tudi takšen artikel, se le ta črta iz uradno veljavnega cenika.". (glej stran 15, "Navodil ponudnikom")."

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da pridobivanje artiklov po nižji ceni od tiste, ki jih ponudnik ponuja na trgu, pomeni ekonomsko korist za naročnika, saj naročnik za določen artikel lahko plača manj. Naročnikovo ravnanje je racionalno in naravnano na gospodarnost. Vendar je ta ekonomska korist nastala zaradi drugače oblikovane cene, kar kaže na to, da se v takem primeru odpira vprašanje merila najnižje cene in ne merila ekonomsko najugodnejša ponudba. Poleg tega Državna revizijska komisija dodaja, da tudi višina popusta (npr. 20 % ali 60 %) ne pove, ali je nabava artikla z višjim popustom res gospodarna, ker višina popusta samo pokaže, da se bo neka cena znižala (in za koliko), ne pokaže pa, ali je končna cena tudi po popustu višja ali nižja od cene konkurenčnega ponudnika, ki popusta npr. ni dal ali pa je dal manjši popust. Da bi bila izbira res gospodarnejša oziroma da bi se z zanesljivostjo vedelo, koliko finančne koristi nudi popust, bi pokazala šele ugotovitev končne cene (torej cene, v kateri je že upoštevan popust). Vlagatelj sicer večkrat izpostavlja spornost zaradi nedoseganja gospodarnosti (kot kršitev temeljnega načela iz 6. člena ZJN-2), vendar konkretni vlagatelj ni nosilec varstva javnega interesa, saj ni subjekt iz drugega odstavka 6. člena ZPVPJN in zato za uveljavljanje kršitve načela gospodarnosti ni aktivno legitimiran (prim. druga alinea prvega odstavka 14. člena ZPVPJN glede na prvo alineo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN). Z zahtevkom za revizijo vlagatelj uveljavlja varstvo svojega položaja, domnevno negospodarno naročnikovo ravnanje pa ni tako, da bi mu onemogočalo ali oviralo možnost sodelovanja pri oddaji javnega naročila. Vlagatelj pa s svojimi argumenti odpira vprašanje kršitev drugih temeljnih načel, o čemer ima interes, da se odloči v postopku pravnega varstva po ZPVPJN.

    Ne glede na to, ali je določba o uradno veljavnem ceniku jasna (Državna revizijska komisija tudi ni ugotavljala, kaj je treba šteti za "uradno veljavni cenik", saj, kot bo to razvidno iz nadaljevanja, ni ključno za rešitev zadeve), je treba pojasniti, da vlagatelj neutemeljeno izpostavlja, da "ni jasno, kaj bo naročnik štel za ''uradno veljavnen ceniku'' pri oddaji skupne ponudbe, ko bo več partnerjev imelo več ''uradno veljavnih cenikov''" (str. 10 zahtevka za revizijo; del, ki ga je označil "6."). Kot ponudnik lahko nastopa tudi skupina gospodarskih subjektov (tretji odstavek 4. člena ZJN-2) in se to skupino šteje kot en ponudnik. Iz tega zato sledi, da skupina ponudnikov pripravi en uradno veljavni cenik in je ta relevanten za naročnika. Res pa je, da so pri svojem poslovanju izven izvedbe javnega naročila člani skupine ponudnikov samostojni gospodarski subjekti in zato ima lahko vsak član skupine ponudnikov svoj uradno veljavni cenik.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da v primeru, da bi morali zaključiti, da merilo, kot je sedaj oblikovano, v resnici ni ekonomsko najugodnejša ponudba, temveč najnižja cena (kot ko določa alinea b prvega odstavka 48. člena ZJN-2), bi merilo imelo napako, ker končna (najnižja) cena posameznega sklopa ni v celoti znana, saj naročnik izračunava za določen delež artiklov, ki jih nabavlja prek uradno veljavnega cenika, koeficient prek popusta.

    V primeru, če pa bi morali zaključiti, da je kljub ugotavljanju dejansko le cenovnih elementov ponudbe, merilo še naprej ekonomsko najugodnejša ponudba, to merilo dopušča špekulacije, kot to opozarja vlagatelj. V primeru, da bi izračunavali vrednosti po formuli, kot jih je vlagatelj sicer prikazal šele v vlogi z dne 13. 4. 2012, s katero se je izjasnil o odločitvi o zahtevku za revizijo (Državna revizijska komisija je izračun upoštevala, saj gre le za dodaten primer že predstavljenemu primeru v zahtevku za revizijo), bi ponudnik z vrednostjo ponudbe 300 enot in popustom 60 % dosegel koeficient M 270, ponudnik z vrednostjo ponudbe 285 in popustom 30 % pa koeficient M 270,75. Državna revizijska komisija meni, da je ekonomska korist za naročnika, ki naj jo nudi merilo, ko gre za cenovne elemente, v tem, da mu je znana končna cena, ne pa da je seznanjen z golim popustom, ne da bi bila znana posledica takega popusta (ali bo cena zaradi popusta res nižja od cene konkurenčnega ponudnika).

    Državna revizijska komisija nadalje tudi ugotavlja, da gre pri razpisanih artiklih za blago, ki je prosto dostopno na trgu in za te artikle ne veljajo enotne cene. Zato v obravnavanem primeru ne gre za situacijo, ko bi bilo sicer mogoče ugotavljati ekonomsko ugodnost ali najnižjo ceno že na podlagi višine popusta. Namreč, v primeru enotnih cen, bi vsi ponudniki izhajali iz enakega izhodišča (za vse ponudnike bi veljala enaka cena) in bi višina popusta v takem primeru iz enakih izhodišč prikazovala končno ceno (torej ceno, v kateri je upoštevan popust). V takem primeru bi bila višina popusta stvarni pokazatelj ugodnosti za naročnika.

    Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da sporno merilo ni pripravljeno v skladu z ZJN-2, saj ponudb ne bo razlikovalo glede na njihovo dejansko večjo ekonomsko ugodnost za naročnika oziroma nižjo ceno, temveč dopušča izbor ponudbe v nasprotju s smislom meril âˆ" ugotavljati prednosti ponudbe pred drugimi ponudbami. Ker tako določeno merilo ne zadošča zagotavljanju enakopravne obravnave ponudnikov in ponudb (kršitev 9. člena ZJN-2), ga je treba razveljaviti.

    Ob takem zaključku Državna revizijska komisija tudi ni posebej ugotavljala, ali so podane še druge kršitve, ki jih zatrjuje vlagatelj, saj tudi v primeru, če te niso podane, je treba to merilo razveljaviti.


    Glede zahtevka za revizijo v delu, ki ga je vlagatelj označil "8.":

    Vlagatelj zatrjuje, da je opustitev pravil postopka žreba v nasprotju z vsemi temeljnimi načeli, zlasti pa načelom transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2).

    Čeprav je Državna revizijska komisija razveljavila merilo, se je opredelila tudi do vprašanja žreba, saj je to vprašanje lahko relevantno tudi za morebitna kasnejša naročnikova ravnanja v zvezi s pripravo novega merila.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 10 Merila (str. 13 Povabila in navodil ponudnikom za pripravo ponudbe) določil, da "[i]zbrana bo ponudba, ki bo imela najmanjše število točk (M) za posamezen sklop. Če se za dve ali več ponudb za isti sklop ugotovi enak M, bo za posamezen sklop izbrana ponudba ponudnika, ki bo ponudil nižjo ponudbeno ceno za celoten sklop, v kolikor pa bosta enaki tudi skupni ceni po sklopu, pa z žrebom."

    Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da naročnik ni določil osnovnih pogojev pod katerimi se bo izžrebanje opravilo. Pojem žreba, ki je opredeljen v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (DZS, 1995) in na pomen katerega se v odločitvi o zahtevku za revizijo sklicuje naročnik, po oceni Državne revizijske komisije sam po sebi še ne opredeljuje načina, kako se bo žrebanje izvršilo, ali bo izvedeno javno ob prisotnosti ponudnikov, v naročnikovih prostorih, v več krogih, s čimer se zagotavlja načelo transparentnosti in enakopravne obravnave ponudnikov. Prav tako žreba na področju javnega naročanja ni mogoče primerjati z žrebom iz Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92 s spr.), kajti volitve ves čas spremlja državna volilna komisija, ki na državni ravni skrbi za zakonitost volitev in enotno uporabo določb navedenega zakona, ki se nanašajo na volilne postopke, medtem ko nad naročnikovim ravnanjem v postopku javnega naročanja s strani države ni nadzora; edini nadzorniki so pravzaprav ponudniki, ki so v postopku javnega naročanja udeleženi (ti pa lahko sprožijo postopke pravnega varstva po ZPVPJN). Glede na to, da naročnik ni niti navedel, ali bo žrebanje potekalo javno, ni mogoče z gotovostjo vedeti, ali bodo ponudniki naročnikovo ravnanje sploh lahko spremljali oziroma ali bo žrebanje sploh potekalo na transparenten način, glede na to da naročnik v zvezi s tem vnaprej ni določil nobenih pravil. Po drugi strani pa bi se lahko naročnik v primeru zapletov glede žreba pozneje lahko skliceval na določbo četrtega odstavka 25. člena ZPVPJN, in sicer, da so kakršnikoli očitki glede tega prepozni. Zato Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo uspel izkazati, da je naročnik s tem, ko v razpisni dokumentaciji ni določil osnovnih pravil žreba, ki bo odločil o izbrani ponudbi, ravnal v nasprotju z načelom transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2), po katerem mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku.

    Državna revizijska komisija je glede na zgoraj navedeno ugotovila pomanjkljivost v določitvi dela vsebine razpisne dokumentacije.


    Glede zahtevka za revizijo v delu, ki ga je vlagatelj označil "9.":

    Vlagatelj zatrjuje, da naročnik protipravno dopušča, da referenčne pogoje izpolnjujejo tudi drugi gospodarski subjekti, ki v postopku oddaje javnega naročila ne sodelujejo.

    Naročnik je v točki III.2.3, podtočka 1 in v 1. podtočki točke 9.1.3 Povabila in navodil ponudnikom za pripravo ponudbe (str. 11) določil referenčni pogoj, skladno s katerim mora ponudnik izkazati kvalitetno in pravočasno opravljeno dobavo v zadnjih treh letih od objave obvestila o javnem naročilu, in sicer za posamezne sklope.

    V zvezi z referenčnim pogojem je naročnik prek portala javnih naročil prejel vprašanje:
    "Naročnika prosimo za potrditev pravilnosti razumevanja določb razpisne dokumentacije glede izpolnjevanja pogojev za priznanje tehnične sposobnosti. In sicer, da ponudnik predmetne pogoje lahko izpolnjuje skladno z določbo 3. odstavka 45. člena. Za odgovor se vam zahvaljujemo", na katerega je odgovoril (objava na portalu javnih naročil 7. 3. 2012, ob 12.29):
    "Ponudnik lahko izpolnjuje tehnični pogoj oziroma sposobnost naveden pod točko 9.1.3 podtočka 1 Navodil ponudnikom skupaj s podizvajalci ali tako, da se sklicuje na kapacitete drugih gospodarskih subjektov, v skladu s 3. odstavkom 45. člena ZJN-2, pod pogojem, da bo podizvajalec oziroma gospodarski subjekt izvedel posel v delu v katerem se ponudnik sklicuje na njegove kapacitete in bodo le te izkoriščene oziroma uporabljene pri izvedbi predmetnega naročila. V tem primeru mora ponudnik v ponudbi predložiti njihove dokumente, ki se nanašajo na dokazovanje pogojev in dokazilo, da bo zaradi tega imel na voljo sredstva za izvedbo naročila in sicer pisni dogovor z drugim subjektom sklenjen za ta namen ipd.."

    Navedeni odgovor je skladno z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2 postal del razpisne dokumentacije.

    Vlagatelj ne ugovarja možnosti, da se reference dokazujejo s podizvajalci, temveč ugovarja temu, da bi jih bilo dopustno dokazovati z drugimi gospodarski subjekti, ki pri izvedbi posla ne sodelujejo, ker reference niso kapaciteta v pomenu iz tretjega odstavka 45. člena ZJN-2.

    Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da se je že izrekla, da referenc ni primerno obravnavati kot kapacitete drugega gospodarskega subjekta v smislu tretjega odstavka 45. člena ZJN-2. Vendar je obravnavani primer drugačen. Naročnik je namreč v pojasnilu, ki je bilo objavljeno na portalu javnih naročil 7. 3. 2012, ob 12.29, omogočil, da se ponudnik sklicuje na reference kot na "kapacitete" drugega gospodarskega subjekta po tretjem odstavku 45. člena ZJN-2, vendar je k temu dodal pogoj, da bo "gospodarski subjekt izvedel posel v delu v katerem se ponudnik sklicuje na njegove kapacitete in bodo le te izkoriščene oziroma uporabljene pri izvedbi predmetnega naročila". Iz slednjega je razvidno, da naročnik zahteva aktivno udeležbo drugega gospodarskega subjekta pri izvedbi javnega naročila in torej ne gre za primer, ko bi drugi gospodarski subjekt ne izvajal vsaj dela javnega naročila za ponudnika. V tem primeru naročnik ne omogoča, da bi drugi gospodarski subjekt ponudniku "dal na razpolago" svoje reference, a ne bi bil udeležen pri izvedbi javnega naročila. Čeprav je naročnikovo pojasnilo do določene mere lahko nejasno, pa je po vsebini razvidno, da naročnik temu drugemu gospodarskem subjektu glede na zahtevo po izvedbi vsaj dela posla daje status bodisi soponudnika (prim. opis ponudnika iz 15. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2) bodisi podizvajalca (15.a točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Upoštevajoč navedeni kontekst to naročnikovo pojasnilo zato ni v nasprotju z ZJN-2 in niti z odločitvami Državne revizijske komisije, na katere se sklicuje vlagatelj.


    Glede zahtevka za revizijo v delu, ki ga je vlagatelj označil "10.":

    Vlagatelj navaja, da je naročnikov odgovor, objavljen na portalu javnih naročil 22. 3. 2012, ob 8.59, protipraven, saj naj ne bi zadostovalo, da se za podizvajalca izpolni le obrazec prijava v točki 2.4 in podtočki 2.4.1, temveč je relevantno, kolikšen del posla je podizvajalec prevzel v ponudbi.

    Vlagatelj se zdi sporen odgovor, objavljen na portalu javnih naročil 22. 3. 2012, ob 8.59:
    "Poleg vseh ostalih zahtev iz razpisne dokumentacije, mora ponudnik, ki bo izvajal predmet javnega naročila z enim ali več prijavljenimi podizvajalci v obrazcu "prijava" izpolni točko 2.4 in podtočko 2.4.1.. Zahtevani podatki so oziroma bodo obvezna sestavina krovnega okvirnega sporazuma.", s katerim je naročnik odgovoril na vprašanje:
    "Glede na vaš odgovor, da lahko ponudnik izpolnjuje tehnični pogoj oziroma sposobnost naveden pod točko 9.1.3 podtočka 1 Navodil ponudnikom skupaj s podizvajalci ali tako, da se sklicuje na kapacitete drugih gospodarskih subjektov, v skladu s 3. odstavkom 45. člena ZJN-2, vas prosimo za pojasnilo, ali morata podizvajalec (oz. drug gospodarski subjekt) v ponudbi prevzeti ustrezen % posla, ali to ni pomembno."

    Navedeni odgovor je skladno z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2 postal del razpisne dokumentacije.

    V obrazcu prijava, ki je sestavni del ponudbene dokumentacije (točka 11.1(4) Povabila in navodil ponudnikom za pripravo ponudbe (str. 13)), mora ponudnik za podizvajalce (glede na odgovor, objavljen na portalu javnih naročil 22. 3. 2012, ob 8.59) izpolniti točko 2.4 (tabela za vpis podatkov o podizvajalcih) in podtočko 2.4.1 (Podatki o delih podizvajalca in podatki o podizvajalcu; razdelki: Predmet, Količina, Vrednost teh del v EUR z DDV, Kraj izvedbe teh del in Rok izvedbe teh del).

    Kot je razvidno iz odgovora, objavljenega na portalu javnih naročil 22. 3. 2012, ob 8.59, je vpis podatkov v točko 2.4 in podtočko 2.4.1 obrazca prijava le del obveznosti ponudnika pri nastopanju s podizvajalci, saj sta ti zahtevi podani "Poleg vseh ostalih zahtev iz razpisne dokumentacije". Ker je tudi odgovor, objavljen na portalu javnih naročil 7. 3. 2012, ob 12.29, postal del razpisne dokumentacije, je treba upoštevati tudi zahteve iz slednjega odgovora. Ta pa ponudniku omogoča sklicevanje na podizvajalčeve reference le pod pogojem, da bo "podizvajalec [â??] izvedel posel v delu v katerem se ponudnik sklicuje na njegove kapacitete in bodo le te izkoriščene oziroma uporabljene pri izvedbi predmetnega naročila". Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni mogla pritrditi vlagateljevim očitkom.


    Glede zahtevka za revizijo v delu, ki ga je vlagatelj označil "11.":

    Vlagatelj navaja, da naročnik krši načelo sorazmernosti, načelo enakopravne obravnave ponudnikov in točko j drugega odstavka 45. člena ZJN-2, ker zahteva standard ISO/IEC le za originalni in nadomestni material za tiskanje, ne pa tudi za obnovljeni material za tiskanje.

    Naročnik je v 2. točki poglavja Tehnična specifikacija (str. 1) med drugim določil:
    - originalni material za tiskanje mora ustrezati standardu ISO/IEC 19752:2004 (material za črnobele stroje oziroma naprave za tiskanje) oziroma ISO/IEC 19798:2007 (material za barvne stroje oziroma naprave za tiskanje) oziroma ISO/IEC 24711:2007 (kartuše),
    - nadomestni (kompatibilen) material za tiskanje mora ustrezati standardu ISO/IEC 19752:2004 (material za črnobele stroje oziroma naprave za tiskanje) oziroma ISO/IEC 19798:2007 (material za barvne stroje oziroma naprave za tiskanje) oziroma ISO/IEC 24711:2007 (kartuše),
    - obnovljeni material za tiskanje mora biti visoko kvaliteten.

    Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da naročnik zahteva standard ISO/IEC le za originalni in nadomestni material za tiskanje, ne pa tudi za obnovljeni material za tiskanje, vendar vlagatelj niti ne zatrjuje, da tudi za obnovljeni material za tiskanje (lahko) veljajo izpostavljeni standardi ali pa da za tak material veljajo kakšni drugi standardi. Vlagatelj torej navaja le očitna dejstva, kaj je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji.

    Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik zahteval, da mora material za tiskanje ustrezati določenim zahtevam, in ne določa, da mora kakšen konkreten ponudnik (kar pomeni, da tudi vlagatelj ne) zagotoviti lastnosti materiala za tiskanje kako drugače kot drugi ponudniki. Vlagatelj lahko ponudi kateregakoli izmed teh materialov za tiskanje in ta material za tiskanje bo moral izpolnjevati določene zahteve, kar enako velja za vse ponudnike, ki ponujajo isti material. Kateri material bo ponudil vlagatelj, je njegova poslovna odločitev, saj naročnik ne določa, da mora vlagatelj ponuditi kaj drugače kot drugi ponudniki. Zato vlagatelj naročniku neutemeljeno očita, da je kršil ZJN-2. Tudi očitek, da je "očitno" podana nezmožnost konkuriranja med ponudniki, ki ponujajo originalni in nadomestni material, s ponudniki, ki ponujajo obnovljeni material (str. 15 zahtevka za revizijo), ni utemeljen, saj, kot že navedeno, naročnik nobenemu ponudniku ne določa, da mora dokazovati kaj več kot drugi ponudniki, vlagatelju pa naročnik tudi ne onemogoča, da ponudi le nadomestni material.

    Vlagatelj navaja, da naročnik "neupravičeno diskriminira ponudnike, ki ponujajo originalen oz. nadomesten material, saj so njihovi stroški zaradi nujnosti spoštovanja vseh tehničnih zahtev razumljivo višji, zato gre za nedopusten poseg v načelo enakopravne obravnave ponudnikov" (str. 15 zahtevka za revizijo), vendar morebitne višje stroške nosijo proizvajalci materiala za tiskanje. Vlagatelj ne zatrjuje, da je proizvajalec materiala za tiskanje. Državna revizijska komisija dodaja, da tudi v primeru, če bi bil vlagatelj proizvajalec originalnega materiala za tiskanje, naročnik ne nabavlja materiala za tiskanje za naprave blagovne znamke "DZS, založništvo in trgovina, d. d." (slednje verjetno sploh ne obstajajo), in je tudi s tega pogleda vlagateljevo zatrjevanje kršitev neutemeljeno.

    Vlagatelj navaja, da ni objektivnih razlogov, da naročnik "zgolj za določen material zahteva izpolnjevanje občutno strožjih pogojev" in da je zato kumulacija originalnega, nadomestnega in obnovljenega materiala za tiskanje v enem sklopu "v popolnem nasprotju z načelom sorazmernosti javnega naročanja" (str. 16 zahtevka za revizijo), vendar je ta vlagateljev očitek preveč nekonkretiziran, da bi ga bilo mogoče preizkusiti. S tem, ko so v isti sklop vključeni vsi navedeni artikli, je na ponudniku izbira, katerega bo ponudil.

    Državna revizijska komisija le še dodaja, da je glede na 37. člen ZJN-2 tehnične specifikacije mogoče oblikovati s sklicevanjem na standarde (prim. točka a tretjega odstavka 37. člena ZJN-2, ki celo zahteva, da se morajo tehnične specifikacije sklicevati na standarde), zato tudi ni razumljivo, ko vlagatelj izpostavlja težavo v nujnosti spoštovanja tehničnih zahtev. Sicer pa je treba le še dodati, da je naročnik kot kupec upravičen tudi zahtevati neko stopnjo kakovosti izdelka, stvarno napako pa ima že stvar, ki nima lastnosti, ki so potrebne za njeno običajno rabo ali za promet (1. točka 459. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001 s spr.).


    Glede zahtevka za revizijo v delu, ki ga je vlagatelj označil "12.":

    Vlagatelj izpodbija naročnikovo zahtevo, da morajo ponudniki predložiti izjavo o patentni pravici.

    Na portalu javnih naročil je bilo 15. 3. 2012 objavljeno obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, pod št. objave JN2884/2012. Naročnik je točko VI.3.6 tega obvestila (Besedilo, ki ga je treba dodati k izvirnemu obvestilu) izpolnil:
    "Mesto besedila, ki ga je treba dodati: III.2.3) Tehnična sposobnost
    Besedilo, ki ga je treba dodati: 5. Ponudnik naročniku zagotavlja, da ves ponujen material za tiskanje ne krši patentnih pravic na geografskem območju Republike Slovenije.

    DOKAZILO:
    Izjava ponudnika o patentni pravici".

    Iz spremenjene in dopolnjene razpisne dokumentacije, ki je bila dostopna prek povezave na naročnikovi spletni strani (www.ajn.si), je razvidno, da je naročnik pripravil obrazec izjave o patentni pravici, ki so ga morali ponudniki potrditi (podpis in žig). Ponudniki so morali pod kazensko in materialno odgovornostjo izjaviti, da "podjetje: _ - pri predmetnem naročilu za ves ponujeni material za tiskanje zagotavlja in se zavezuje, da ne krši patentnih pravic na geografskem območju republike Slovenije v skladu z Zakonom o industrijski lastnini (Ur. l. RS 51/06 - ZIL-1-UPB3)".

    V zvezi s podajo izjave o patentni pravici je naročnik prejel več vprašanj, na katere je tudi odgovoril prek portala javnih naročil (prvič 16. 3. 2012, ob 9.46, drugič 26. 3. 2012, ob 8.53, tretjič 26. 3. 2012, ob 8.56, in četrtič 27. 3. 2012, ob 10.20).

    Vlagatelj zatrjuje, da je zaradi objave obvestila o javnem naročilu v Uradnem listu Evropske unije relevanten geografski trg evropski trg in ne le slovenski trg, patent pa daje patentno varstvo tudi na področju Evropske unije in ne le na območju Republike Slovenije, zato "s predložitvijo takšne izjave o patentni pravici ponudniki neposredno kršijo pravila evropskih direktiv s področja javnega naročanja" (str. 16 zahtevka za revizijo) in še številne druge predpise Evropske unije, ki jih vlagatelj našteje.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni jasno, v čem ali zakaj naj bi bila s podajo take izjave kršena "pravila evropskih direktiv s področja javnega naročanja" (str. 16 zahtevka za revizijo) kot niti ne drugi posamično našteti predpisi (ki sicer ne sodijo v pristojnost Državne revizijske komisije). Vlagatelj svojega očitka namreč ni konkretiziral. Četudi patent, glede na vlagateljeve trditve, daje patentno varstvo na širšem geografskem območju, kot je Republika Slovenija, je patent na takem širšem območju varovan skladno s predpisi, ki urejajo ta vprašanja, in ponudnike (kot gospodarske subjekte) ta pravila (predpisi, ki urejajo ta vprašanja), tudi brez podaje izjave naročniku, zavezujejo, da ne kršijo pravic imetnika patenta. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, da je naročnik kršil pravila javnega naročanja.


    Glede zahtevka za revizijo v delu, ki ga je vlagatelj označil "13.":

    Vlagatelj kot končno še navaja, da sta v obrazcu predračuna v formatu excel napaki, saj je v tem obrazcu navedeno, da gre za sklopa 5 in 6, moralo pa bi biti navedeno, da gre za sklopa 3 in 4.

    Državna revizijska komisija je že ugotovila, da sta v obrazcu predračuna (tabela v excelu) dva sklopa označena s številkama 5 in 6 (gl. vrstico 1 vsake tabele), vendar hkrati ugotavlja, da sta ti tabeli oštevilčeni tudi na jezičkih listov obrazca predračuna, in sicer kot sklopa 3 in 4. Za navedbama številk 5 in 6 sta ta sklopa tudi poimenovana, in sicer na način, ki vsebinsko ne odstopa od poimenovanj in vsebine (opisa) iz obvestil o javnem naročilu (gl. priloge B), točke 2 Povabila in navodil ponudnikom za pripravo ponudbe (str. 6) in točke 1 poglavja Tehnična specifikacija (str. 1). Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem (strinja pa se tudi naročnik), da gre pri navedbi številk 5 in 6 za napaki, vendar je kljub njuni prisotnosti, četudi se ju ne popravi, v celoti jasno, da se ta lista v tabeli v excelu nanašata na sklopa 3 in 4. To je v obravnavanem primeru toliko bolj očitno, saj je naročnik razpisal štiri sklope, kar pomeni, da sklopa 5 in 6 ne obstajata. Zato tudi ne more priti do zamenjave vsebine sklopov 3 in 4 z vsebino sklopov 5 in 6. Tako je ti napaki mogoče glede na vse relevantne okoliščine primera spregledati in to ne glede na vlagateljevo opozorilo na prvi odstavek točke 11.2.4 Povabila in navodil ponudnikom za pripravo ponudbe (str. 16), ki določa: "Ponudnik mora v obrazcu ''ponudba'' ponujati cene za vse pozicije za sklop na katerega se prijavlja.", in "v izogib zahtevkom za revizijo v fazi po sprejemu odločitve o oddaji naročila glede vprašanja, v katerih sklopih je bila oddana ponudba", saj so vsa relevantna dejstva glede vsebine razpisne dokumentacije, kot že navedeno, kljub njuni prisotnosti v celoti jasna, čemur tudi pritrjuje vlagateljeva ugotovitev, da gre za sklopa 3 in 4, ne pa sklopa 5 in 6. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni sledila vlagateljevemu očitku.

    Glede na ugotovljene kršitve, ki vplivajo na oblikovanje predmeta javnega naročila in merila, Državna revizijska komisija zaključuje, da je treba zahtevku za revizijo ugoditi na način, kot to predlaga vlagatelj, zato je skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in v celoti razveljavila postopek oddaje javnega naročila za "dobavo materiala za tiskanje za potrebe upravnih organov Republike Slovenije" v sklopih 1, 2, 3 in 4.

    Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

    V primeru, da se bo naročnik odločil ponoviti postopek oddaje javnega naročila, mora pripraviti obvestili o javnem naročilu in razpisno dokumentacijo na način, da bo odpravil pomanjkljivosti, ki so se izkazale v postopku pravnega varstva. Naročnik mora pri svojih ravnanjih upoštevati, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (prvi odstavek 8. člena ZJN-2), zagotoviti pa mora tudi enakopravno obravnavo ponudnikov (9. člen ZJN-2).

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

    Ker je vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009), s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008; v nadaljevanju: ZOdvT) in s 6. delom tarife po ZOdvT, ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške takse v višini 1.500 eurov, stroške za nagrado za postopek pravnega varstva v višini 800 eurov, povečane za 20 % DDV, kar znese skupaj 960 eurov, in izdatke po tarifni št. 6002 v višini 20 eurov, povečane za 20 % DDV, kar znese 24 eurov.

    Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 2.484 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Državna revizijska komisija ni priznala povračila priglašenih stroškov za odvetniško nagrado nad priznanimi, ker jih glede na okoliščine in obseg storitev ne ocenjuje za potrebne stroške (prim. tretji odstavek 70. člena ZRPJN). Zato je Državna revizijska komisija kot neutemeljeno zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 2.484 eurov.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točka izreka tega sklepa utemeljena.

    Naročnik je s sklepom št. 4301-1/2012/69 z dne 6. 4. 2012 odločil, da mu mora vlagatelj povrniti stroške v višini 551,20 eurov, ki predstavljajo stroške za delo javnih uslužbencev za obravnavo zahtevka za revizijo. Ker je (končna) odločitev o stroških odvisna od odločitve o zahtevku za revizijo (njegove (ne)utemeljenosti), o čemer v primeru nadaljevanja postopka pravnega varstva v revizijskem postopku (prvi odstavek 29. člena ZPVPJN) odloča Državna revizijska komisija (ki posledično odloči tudi o stroških postopka), je Državna revizijska komisija v tem primeru naročnikovo odločitev o stroških štela kot priglasitev stroškov naročnika.

    Državna revizijska komisija naročniku ne priznava stroškov, naloženih vlagatelju v višini 551,20 eurov, že zato ne, ker je vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel in je torej izkazal, da je zahtevek za revizijo utemeljen (prim. četrti odstavek 70. člena ZPVPJN).

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točka izreka tega sklepa utemeljena.

    Državna revizijska komisija na podlagi prvega odstavka 41. člena ZPVPJN naročniku nalaga, da ji v dveh mesecih od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje naročila. Poročilo mora skladno s tretjim odstavkom 41. člena ZPVPJN vsebovati: navedbo naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala, in opis načina odprave nepravilnosti.

    Državna revizijska komisija ocenjuje, da je rok dveh mesecev za predložitev odzivnega poročila, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, primeren in dovolj dolg.

    Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ni izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje njenih napotkov ali ji naročnik odzivnega poročila ne bo predložil, bo začela postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.


    V Ljubljani, 20. 6. 2012

    Predsednica senata
    Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
    članica Državne revizijske komisije






    Vročiti:
    - Javna agencija za javno naročanje Republike Slovenije, Župančičeva ulica 6, 1000 Ljubljana,
    - Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, d. o. o., Brdnikova ulica 44, 1000 Ljubljana,
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
    - v arhiv, tu.

    Natisni stran