018-169/2012 Občina Kranjska Gora

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Miriam Ravnikar šurk kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in Sonje Drozdek šinko kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Obnova poti k Martuljškim slapovom", začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik P. E. D. SAVA, podvodna dela in ekološke sanacije, d.o.o., Maistrov trg 13, Kranj, ki ga zastopa Odvetniška družba Neffat o.p., d.o.o. iz Ljubljane (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Občina Kranjska Gora, Kolodvorska 1 b, Kranjska Gora (v nadaljevanju: naročnik), dne 22. 6. 2012

odločila:

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 9. 5. 2012 se zavrne kot neutemeljen.

2. Pritožba vlagatelja zoper odločitev naročnika o stroških, nastalih v predrevizijskem postopku, se zavrže.

3. Vlagateljeva zahteva za povračilo stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

4. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je 12. 3. 2012 na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN2724/2012, objavil obvestilo o naročilu gradnje "Obnova poti k Martuljškim slapovom" po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi.

Naročnik je 11. 4. 2012 sprejel Odločitev o oddaji naročila, iz katere je razvidno, da je naročnik kot najugodnejšega ponudnika izbral skupno ponudbo partnerjev EHO projekt, d.o.o., Linhartova 9, Ljubljana, kot vodilnega partnerja, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Avbreht, Zajc in partnerji o.p. d.o.o. iz Ljubljane, in Feniks Zoran Radetič s.p., Koroška cesta 90, Tržič, kot partnerja (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve odločitve izhaja, da je naročnik prejel tri ponudbe, od katerih je ponudbi ponudnika BIOSAN d.o.o. Vrhnika in vlagateljevo ponudbo izločil kot nepopolni, ker nobeden od njiju na poziv naročnika na dopolnitev formalno nepopolne ponudbe ni priložil pojasnil razpisne dokumentacije.

Vlagatelj je z vlogo z dne 9. 5. 2012 vložil zahtevek za revizijo zoper naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je izbrani ponudnik oddal ponudbo, v kateri je navedel, da bo dela, ki so predmet javnega razpisa, izvedel skupaj s samostojnim podjetnikom Feniks Zoran Radetič s.p. Vendar vlagatelj opozarja, da podjetnik Zoran Radetič, ki ima registrirano dejavnost pod Feniks Zoran Radetič s.p., ne obstaja, saj je umrl. Vlagatelj navaja, da je v 4. odstavku 72. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZGD-1) določeno, da če podjetnik umre, lahko podjetnikov dedič, ki nadaljuje zapustnikovo podjetje, v firmi še naprej uporablja tudi ime in priimek zapustnika. Z nadaljevanjem zapustnikovega podjetja preidejo na podjetnikovega dediča podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Podjetnikov dedič kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika in se v skladu s 74. členom ZGD-1 vpiše kot podjetnik. Glede na navedeno, kot navaja vlagatelj, ni jasno, kdo je morebitni dedič zapustnikovega podjetja, predvsem pa po mnenju vlagatelja partner izbranega ponudnika, Feniks Zoran Radetič s.p., ne izpolnjuje pogoja 2.1.6 v razpisni dokumentaciji, saj pri njem obstaja razlog, iz katerega je mogoče sklepati, da javnega naročila ne bo mogel izvršiti. Ravno tako morebitni dedič ni predložil dokazil, iz katerih bi bilo razvidno, da ima lastnost dediča ter da bo z dejavnostjo nadaljeval. Vlagatelj nadalje navaja, da izbrani ponudnik skupaj s partnerjem ni kadrovsko in tehnično usposobljen za izvedbo del po predmetnem javnem razpisu, saj ne razpolaga z ustrezno mehanizacijo ali z ustreznimi kadri za izvedbo vseh razpisanih del. Vlagatelj tudi izpostavlja, da izbrani ponudnik ni dal treh referenc, kot je bilo to zahtevano v razpisni dokumentaciji, ampak le dve delno ustrezni referenci. Vlagatelj v nadaljevanju izpodbija tudi nezakonito ravnanje naročila glede izločitve njegove ponudbe, ker vlagatelj k ponudbi ni priložil pojasnil razpisne dokumentacije. Vlagatelj meni, da je nepredložitev pojasnil razpisne dokumentacije nebistvena pomanjkljivost, zaradi katere naročnik njegove ponudbe ne bi smel izločiti kot nepopolne. Vlagatelj zahteva razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila oziroma podrejeno razveljavitev celotnega postopka javnega naročanja ali odpravo kršitve, in povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Izbrani ponudnik je 17. 5. 2012 vložil pripravljalno vlogo, v kateri se je izjasnil do navedb vlagatelja. Izbrani ponudnik zahteva tudi povračilo stroškov postopka pravnega varstva.

Naročnik je 28. 5. 2012 sprejel odločitev, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zavrnil je tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Naročnik je še odločil, da mora vlagatelj izbranemu ponudniku povrniti stroške za prvo pripravljalno vlogo. V obrazložitvi naročnik pojasnjuje, da je stališče vlagatelja glede neobstoja samostojnega podjetnika Feniks Zoran Radetič s.p. napačno. Naročnik pojasnjuje, da s smrtjo nosilca podjetja s.p., torej fizične osebe, podjetje ne preneha niti se ne izbriše iz sodnega registra oziroma registra poslovnih subjektov pri AJPES-u, ampak lahko podjetnikov dedič zapustnikovo podjetje nadaljuje. Naročnik navaja, da je iz ponudbe izbranega ponudnika razvidno, da partnerja izbranega ponudnika, Feniks Zoran Radetič s.p., zastopa prokuristka M. I., ki je oseba, pooblaščena za podpis pogodbe. Podjetje bo v poslovni register AJPES vpisano, dokler se ne prenese na pokojnikovega dediča, oziroma bo izbrisano in bo prenehalo šele, če noben pokojnikov dedič ne bo prevzel podjetja. Podan ni noben dejanski stan iz točke 2.1.6. razpisne dokumentacije, ki bi partnerja Feniks Zoran Radetič s.p. oviral pri tem, da sodeluje pri ponudbi. Na dan poteka roka za predložitev ponudb je bilo podjetje Feniks Zoran Radetič s.p. vpisano v poslovni register ter obstaja, njegova zastopnica in prokuristka pa je M. I. Naročnik kot neutemeljene zavrača tudi vlagateljeve navedbe glede nezadostne kadrovske in tehnične sposobnosti izbranega ponudnika, pri čemer naročnik razlaga, da pogojev, ki naj bi jih izpolnjevali kadri in na katerih utemeljenost svojega zahtevka za revizijo gradi vlagatelj, v razpisni dokumentaciji ni zahteval. Čeprav drži, da je iz javno dostopnih podatkov izhajalo, da ima izbrani ponudnik majhno število zaposlenih, je naročnik iz tega razloga izbranega ponudnika (in vlagatelja) pozval, naj mu posreduje seznam ter število strokovnega kadra in delavcev, ki bodo sodelovali pri izvedbi predmetnega javnega naročila, kar je izbrani ponudnik storil in svojo ponudbo v tem delu ustrezno obrazložil. Glede nezadostnih referenc naročnik odgovarja, da vlagatelj referenco izbranega ponudnika za posel "Sanacija plazu Sorški potok - odsek Martinji vrh" le pavšalno izpodbija, pri čemer naročnik zatrjuje, da gre pri referenčnem poslu za istovrsten posel tistemu v predmetnem naročilu. Za ostali dve referenci, ki naj bi po prepričanju vlagatelja predstavljali le eno referenco, saj gre za identičen objekt, pa naročnik odgovarja, da to ne drži, saj je naročnik ugotovil, da gre za dve referenci za dva ločena objekta, ki sta bila izvršena v različnih časovnih obdobjih. Prav tako so neutemeljene navedbe vlagatelja, da izbrani ponudnik ni predložil nobene reference za najobsežnejši sklop del, saj naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da mora ponudnik predložiti reference, ki bi obsegale točno omenjeni posamezni sklop del. V zvezi s ponudbo vlagatelja naročnik ponavlja, da je bilo v razpisni dokumentaciji zahtevano, da morajo ponudniki ponudbi priložiti tudi morebitna pojasnila, dopolnila ali spremembe razpisne dokumentacije, vendar jih vlagatelj, kljub pozivu naročnika, ni predložil, zato je naročnik ravnal zakonito, ko je njegovo ponudbo izločil.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 29. 5. 2012 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 5. 6. 2012 odstopil tudi vlagateljevo pritožbo. Vlagatelj je 31. 5. 2012 vložil pritožbo zoper naročnikovo odločitev o stroških v predrevizijskem postopku, v kateri izpostavlja, da mu je naročnik naložil plačilo stroškov izbranega ponudnika, čeprav mu njegove pripravljalne vloge ni vročil. Vlagatelj pa kljub temu poudarja, da izbrani ponudnik ni upravičen do povračila stroškov, saj ti niso bili potrebni. Vsa dejstva, ki jih je izbrani ponudnik navajal v vlogi, so taka, ki bi jih lahko naročnik oziroma Državna revizijska komisija ugotovila že na podlagi obstoječe dokumentacije. Vlagatelj zato predlaga, da Državna revizijska komisija ugotovi, da je naročnik kršil vlagateljevo pravico do vpogleda v dokumentacijo ter naročniku naloži, da mora vlagatelju povrniti celotne potrebne stroške predrevizijskega oziroma revizijskega postopka, ne glede na utemeljenost zahtevka za revizijo.

Po pregledu dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija, zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju, ugotovila, da je zahtevek za revizijo neutemeljen.

Med naročnikom in vlagateljem je spor, ali je naročnik ravnal zakonito, ko je vlagateljevo ponudbo zaradi neustrezne dopolnitve formalno nepopolne ponudbe izločil, ponudbo izbranega ponudnika pa kljub njeni nepopolnosti označil za popolno.

Državna revizijska komisija je najprej presojala vlagateljeve revizijske očitke, ki se nanašajo na ravnanje naročnika z njegovo ponudbo. Vlagatelj mora namreč zato, da bi se lahko presojale kršitve naročnika, ki so povezane z ugotavljanjem popolnosti ponudbe izbranega ponudnika, v revizijskem postopku najprej dokazati, da je naročnik njegovo ponudbo neupravičeno izločil iz postopka.

Med strankama ni sporno, da je naročnik v razpisni dokumentaciji določil, da bodo vsa morebitna pojasnila, dopolnila ali spremembe sestavni del razpisne dokumentacije, zato jih mora ponudnik priložiti k ponudbi. Navedeno potrjuje tudi vsebina razpisne dokumentacije: točka 1.5. (Pojasnjevanje, dopolnitve in spremembe razpisne dokumentacije) in točka 3.1. (Priprava ponudbene dokumentacije) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe.

Prav tako med njima ni sporno, da vlagatelj v ponudbi ni priložil dodatnih pojasnil razpisne dokumentacije, ki jih je naročnik 16. 3. 2012 in 20. 3. 2012 objavil na Portalu javnih naročil, niti ni tega storil po pozivu naročnika za dopolnitev ponudbe (poziv z dne 2. 4. 2012), ampak si vlagatelj in naročnik nasprotujeta v tem, ali je bil naročnik zaradi te pomanjkljivosti vlagateljeve ponudbe sploh upravičen vlagatelja pozivati na dopolnitev. Vlagatelj namreč zatrjuje, da gre za nebistveno formalno pomanjkljivost, zaradi česar vlagateljeve ponudbe sploh ni mogoče označiti za formalno nepopolno.

Skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je formalno nepopolna ponudba tista, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila, pri čemer v primeru, kadar je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. Ker se v skladu z določbo prvega odstavka 78. člena ZJN-2 odpravljajo (le) tiste pomanjkljivosti ponudbe, ki jih je mogoče označiti za formalne, navedeno v povezavi s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 pomeni, da vse tiste formalne pomanjkljivosti, ki niso bistvene, niso več upoštevane, ponudniku jih ni treba odpravljati, naročnik pa jih lahko v celoti prezre. ZJN-2 sicer ne definira, katere pomanjkljivosti je mogoče uvrstiti med nebistvene, zato je treba (ne)bistvenost ugotavljati v vsakem postopku posebej, upoštevajoč konkretne okoliščine posameznega primera. Kot nebistvene pomanjkljivosti je mogoče obravnavati predvsem posamezne napake v zvezi z obličnostjo ponudbe, parafami, pomanjkljivo označenimi stranmi, vpisi ponudbenih besedil nad ali pod za to predvidenim mestom ipd., razen v primeru, če naročnik sam kakšni takšni formalnosti izrecno pripiše poseben pomen v razpisni dokumentaciji ali če izrecno določi, da gre za bistveno sestavino ponudbe, zaradi neupoštevanja katere bo ponudba izločena.

Državna revizijska komisija se sicer strinja z naročnikom, da je bilo v razpisni dokumentaciji določeno, da so vsa morebitna pojasnila, dopolnila ali spremembe sestavni del razpisne dokumentacije in jih mora ponudnik priložiti k ponudbi, vendar pa je, kot že navedeno, predvsem napake v zvezi z obličnostjo ponudbe mogoče šteti za nebistvene pomanjkljivosti, kolikor naročnik takšni formalnosti izrecno ne pripiše posebnega pomena, oziroma določi pravne posledice (izločitev ponudbe), če formalnost v ponudbi ni ustrezno upoštevana. V konkretnem primeru naročnik zahtevi, da mora ponudnik ponudbi priložiti tudi pojasnila razpisne dokumentacije, ni pripisal takšnega posebnega pomena, poleg tega Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre le za manjkajočo dokumentacijo, ki pa v ničemer ne vpliva na vsebinsko pravilnost ponudbe. Ali je vlagatelj pojasnila razpisne dokumentacije, objavljena na Portalu javnih naročil, upošteval pri pripravi ponudbe (kar je bil verjetno namen naročnika, ko je zahteval predložitev pojasnil razpisne dokumentacije), je naročnik lahko ugotovil iz drugih ponudbenih dokumentov, ki jih je predložil vlagatelj (npr. iz predračuna, na katerega se je pojasnilo naročnika tudi nanašalo). Prav tako je vlagatelj v ponudbi priložil še pisno izjavo, s katero je pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavil, da je njegova ponudba izdelana v skladu z Navodili ponudnikom za izdelavo ponudbe in da v celoti sprejema pogoje razpisne dokumentacije za predmetno javno naročilo, torej tudi pojasnila razpisne dokumentacije (ki v skladu z 2. odstavkom 71. člena ZJN-2 postanejo del razpisne dokumentacije), s tem pa še na takšen način potrdil, da je pri pripravi ponudbe upošteval (tudi) pojasnila razpisne dokumentacije. Zato gre pritrditi vlagatelju, da nepredložitev pojasnil razpisne dokumentacije predstavlja nebistveno pomanjkljivost ponudbe, ki je vlagatelju ni bilo treba odpravljati, naročnik pa njegove ponudbe zaradi te pomanjkljivosti ni bil upravičen izločiti. Državna revizijska komisija je v posledici ugotovljenega vlagateljeve navedbe v tem delu štela za utemeljene.

V zvezi z vlagateljevimi očitki glede ponudbe izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija najprej presojala navedbe, s katerimi vlagatelj zatrjuje, da partner izbranega ponudnika, Feniks Zoran Radetič s.p., ne izpolnjuje pogoja za priznanje sposobnosti ponudnika, določenega v točki 2.1.6. razpisne dokumentacije, saj podjetnik Zoran Radetič, ki ima registrirano dejavnost pod Feniks Zoran Radetič s.p., zaradi smrti ne obstaja.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji, v 2. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: Navodila), določil, da so vsi pogoji za ugotavljanje sposobnosti, ki so uvrščeni v razpisno dokumentacijo, obvezni pogoji, ki jih morajo v primeru skupne ponudbe izpolnjevati partnerji za sodelovanje v predmetnem javnem naročilu.

V točki 2.1.6. je naročnik glede osnovne sposobnosti ponudnika zapisal: "Zoper ponudnika (partnerja/jev pri skupni ponudbi, podizvajalca/cev) ni bil podan predlog za začetek likvidacije ali stečajnega postopka ali za začetek postopka prisilne poravnave ali ni v postopku prisilne poravnave ali v postopku prisilnega prenehanja ali z njegovimi posli iz drugih razlogov upravlja sodišče ali ni opustil poslovno dejavnost ali ni v katerem koli podobnem položaju; (dokazilo; Izjava ponudnika o izpolnjevanju pogojev - obr. 4.2.)". V citirani določbi razpisne dokumentacije gre za implementacijo zakonske določbe iz c) točke šestega odstavka 42. člena ZJN-2.

Kot je med strankama postopka nesporno, je moral (glede na določbe razpisne dokumentacije) ponudnik za to, da mu je naročnik priznal osnovno sposobnost, izkazati, da ni v katerem od omenjenih položajev, citiranih v točki 2.1.6. Navodil. Pri izbranem ponudniku, ki nastopa v skupini dveh partnerjev, sta navedeni pogoj morala izpolniti oba partnerja.

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je partner izbranega ponudnika, Feniks Zoran Radetič s.p., v ponudbi priložil podpisano Izjavo ponudnika o izpolnjevanju pogojev, s katero je pod materialno in kazensko odgovornostjo izjavil, da citirani pogoj izpolnjuje. Izjavo je podpisala prokuristka M. I.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da partner izbranega ponudnika, Feniks Zoran Radetič s.p., omenjenega pogoja ne izpolnjuje, saj je podjetnik Zoran Radetič, ki ima registrirano dejavnost pod Feliks Zoran Radetič s.p., umrl in zato ne obstaja. Vlagatelj še dodaja, da tudi ni jasno, kdo je morebitni dedič zapustnikovega podjetja, predvsem pa pri njem obstaja razlog, iz katerega je mogoče sklepati, da javnega naročila ne bo mogel izvršiti.

Glede na točko 2.1.6. Navodil, ki določa več možnih situacij, zaradi katerih je naročnik dolžan ponudnika izločiti iz postopka javnega naročanja, in upoštevajoč vlagateljeve revizijske navedbe, Državna revizijska komisija sklepa, da vlagatelj zatrjuje, da gre pri partnerju Feniks Zoran Radetič s.p. za položaj, ko je podjetnik Feniks Zoran Radetič s.p. opustil poslovno dejavnost, oziroma gre za podobni položaj, saj naj bi partner Feniks Zoran Radetič s.p. zaradi smrti podjetnika Zorana Radetiča prenehal obstajati.

Državna revizijska komisija takšnemu stališču vlagatelja ni mogla pritrditi. ZGD-1 v 3. členu določa, da je podjetnik po tem zakonu fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. ZGD-1 v prvem odstavku 74. člena določa, da lahko podjetnik začne opravljati dejavnost, ko je pri AJPES vpisan v Poslovni register Slovenije, vendar pa v primeru smrti podjetnika glede na določbe ZGD-1 velja, da v trenutku smrti podjetnika ne pride tudi do prenehanja opravljanja dejavnosti, ampak Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) podjetje po uradni dolžnosti iz Poslovnega registra Slovenije izbriše: "na podlagi obvestila pristojnega matičnega organa, da je podjetnik umrl, razen če ji dedič podjetnika v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa o dedovanju predloži izjavo, da bo nadaljeval zapustnikovo podjetje v skladu s četrtim odstavkom 72. člena tega zakona" (četrta točka 74. člena 72. člena ZJN-2). Četrti odstavek 72. člena ZGD-1 določa: "Če podjetnik umre, lahko podjetnikov dedič, ki nadaljuje zapustnikovo podjetje, v firmi še naprej uporablja tudi ime in priimek zapustnika. Z nadaljevanjem zapustnikovega podjetja preidejo na podjetnikovega dediča podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Podjetnikov dedič kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika in se v skladu s 74. členom tega zakona vpiše kot podjetnik."

Do prenehanja dejavnosti podjetnika zaradi smrti torej pride šele, ko (in če) pride do izbrisa podjetnika iz registra po uradni dolžnosti s strani pristojnega organa (AJPES). Dokler podjetnik ni izbrisan iz registra podjetnikov, se zanj uporabljajo pravila, ki veljajo za podjetnika, vključno s pravno relevantnimi posledicami (Dušan Pšeničnik v: Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 494, 495).

V konkretnem primeru je med strankama nesporno, da je podjetnik Zoran Radetič umrl, kar je razvidno tudi iz Poslovnega registra Slovenije (vpogled v ePRS na dan 15. 6. 2012), kjer je zabeleženo: "Po podatkih Centralnega registra prebivalstva je nosilec dejavnosti umrl, kar pomeni, da bo v PRS vpisan vse do izbrisa iz PRS oziroma do prenosa poslovanja na pokojnikovega dediča.". Vendar pa gre pritrditi naročniku, da je podjetje Feniks Zoran Radetič s.p. v Poslovni register Slovenije še vedno vpisano, to pa pomeni, da podjetje, kljub smrti nosilca dejavnosti, ni prenehalo oziroma še vedno obstaja, zato gre šteti, da svojo dejavnost še vedno opravlja (kar je v nasprotju s tem, kar smiselno zatrjuje vlagatelj).

Vlagatelj tudi zatrjuje, da ni jasno, kdo je morebitni dedič zapustnikovega podjetja, oziroma da pri podjetniku Feniks Zoran Radetič s.p. obstaja razlog, iz katerega je mogoče sklepati, da javnega naročila ne bo mogel izvršiti oziroma ne bo mogel podpisati pogodbe z naročnikom.

V zvezi s tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da ZGD-1 ureja tudi primere, ko podjetnik podeli prokuro (33. člen ZGD-1 v povezavi z 71. členom ZGD-1), tj. splošno obliko pooblastila, katerega obseg določa zakon. Prokura daje upravičenje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe (v konkretnem primeru podjetnika), razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen (35. člen ZGD-1). V 7. odstavku 72. člena ZGD-1 je še določeno, da tudi v primeru smrti podjetnika prokura ne preneha. Smisel sedmega odstavka 72. člena ZGD-1 je, da kljub podjetnikovi smrti podjetje ne ostane brez poslovodstva, ampak deluje naprej, čeprav nosilec poimensko ni znan.

Navedeno v konkretnem primeru, ko ima podjetje Feniks Zoran Radetič s.p. prokuristko I.M. (vpogled v ePRS na dan 15. 6. 2012), pomeni, da lahko tam tudi po smrti podjetnika (ne glede na to, kdo je potencialni dedič)m opravlja vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost podjetnika, razen odsvojitev in obremenitev nepremičnin (slednje v konkretnem primeru niti ni sporno), zato ni videti razloga, da podjetje Feniks Zoran Radetič s.p., ki ga zastopa prokuristka I.M., z naročnikom ne bi mogel skleniti pogodbe o izvedbi predmetnega javnega naročila.

Na podlagi ugotovljenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je bil pri partnerju izbranega ponudnika, Feniks Zoran Radetič s.p., v trenutku poteka roka za oddajo ponudb, podan kateri od položajev, naštetih v točki 2.1.6. Navodil, zaradi katerega bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti iz postopka oddaje javnega naročila, zato gre vlagateljeve navedbe v tem delu zavrniti kot neutemeljene.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo dalje navaja, da izbrani ponudnik skupaj s partnerjem ni kadrovsko in tehnično usposobljen za izvedbo razpisanih del.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pogoj glede tehnične in kadrovske sposobnosti določil v točki 2.3. Navodil, kjer je navedel: "Ponudnik mora imeti zadostno število strokovnega kadra in zadostne strojne kapacitete za izvedbo gradnje, najmanj 30% vseh predvidenih del mora izvesti z lastnimi delavci, ki so pri ponudniku v delovnem razmerju; (dokazilo: Izjava ponudnika o izpolnjevanju pogojev - Obr. - 4.5.)"

Ob upoštevanju določb razpisne dokumentacije glede skupne ponudbe (točka 1.8. Navodil), da se izpolnjevanje citiranega kadrovskega in tehničnega pogoja ugotavlja kumulativno, za vse partnerje skupaj, je lahko izbrani ponudnik citirani pogoj izpolnil skupaj z obema partnerjema.

Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ni kadrovsko in tehnično usposobljen za izvedbo razpisanih del, saj ne razpolaga z ustrezno mehanizacijo in ustreznimi kadri za izvedbo del, zahtevanih v postavki 1.1.2. Ponudbenega predračuna, kjer je naročnik zahteval: "Izdelava dostopne poti preko desnega krila druge pregrade z dovozom nasipnega materiala in po zaplavku do P 13 na dolžini 300 m". Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik s kadri, ki jih je navedel v ponudbi, teh del ne bo mogel opraviti, saj so vsi kadri iz ponudbe projektanti, ki nimajo izpita za voznika kamiona in ustrezne izobrazbe strojnika TGM.

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je izbrani ponudnik priložil Pogodbo o skupnem nastopu in oddaji ponudbe, v kateri sta se vodilni partner EHO projekt d.o.o. in partner Feniks Zoran Radetič s.p. dogovorila, da bo dela pri predmetnem javnem naročilu v deležu 70 % celotne ponudbe, ki zajemajo vodenje in koordinacijo del, izdelavo tehnične in projektne dokumentacije, dobavo materiala, transporte in montažo, opravil vodilni partner EHO projekt d.o.o. Gradbena dela, transport in storitve montaže in vrtalna dela po ponudbi v deležu 30 % od celotne ponudbe bo opravil partner Feniks Zoran Radetič s.p. Izbrani ponudnik je tudi priložil podpisano Izjavo o izpolnjevanju tehničnih in kadrovskih pogojev (Obr.- 4.5.).

Naročnik je izbranega ponudnika z vlogo z dne 2. 4. 2012 pozval k dopolnitvi ponudbe (poziv z dne 2. 4. 2012), saj je, kot izhaja iz vsebine poziva, pri vpogledu na spletno stran AJPES ugotovil, da je imel vodilni partner EHO projekt d.o.o. v letu 2010 povprečno število zaposlencev 2, partner Feniks Zoran Radetič s.p. pa 2,25. Zato je izbranega ponudnika pozval, da mu posreduje seznam ter število strokovnega kadra in delavcev, ki bodo sodelovali pri izvedbi predmetnega javnega naročila.

Kot pravilno ugotavlja že vlagatelj, je izbrani ponudnik naročniku 4. 4. 2012 poslal seznam delavcev, v katerem je navedel, da bodo pri izvedbi naročila za vodenje del, vrtanje, montažo in sidranje sodelovali D. Ž., Ž. J., D. L., R.G., vsi zaposleni pri vodilnem partnerju EHO projekt d.o.o., ter M. I., I. J. in E. S., ki so zaposleni pri partnerju Feniks Zoran Radetič s.p., njihovo področje del pa zajema vrtanje, sidranje, montažo in geodetska dela. Izbrani ponudnik je še pojasnil, da se bodo dela izvajala z namensko vrtalno garnituro Lumesa H90, ki je specializirana za tovrstna dela in je v lasti partnerja Feniks Zoran Radetič s.p., za obseg navedene delovne ekipe pa je izjavil, da je ustrezen za dosego realizacije v roku, kot ga načrtuje naročnik. Dodal je še, da vodilni partner EHO projekt d.o.o. na področju varovanja pred padajočim kamenjem zagotavlja dobavo lovilnih ograj skladno z evropskim tehničnim soglasjem ETA G027.

Državna revizijska komisija je navedbe vlagatelja glede neustrezne strojne mehanizacije zavrnila kot neutemeljene, saj so nezadostne, da bi jih Državna revizijska komisija lahko preizkusila. Zgolj zatrjevanje, da izbrani ponudnik nima ustrezne mehanizacije za izvedbo del po postavki 1.1.2 Ponudbenega predračuna, je presplošno. Glede na to, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni točno določil strojnih kapacitet, ki so potrebne in ki jih bo naročnik štel kot zadostne za izvedbo razpisanih del, ampak je to prepustil strokovni oceni ponudnikov, ki so pripravljali ponudbe, izbrani ponudnik pa je na poziv naročnika na dopolnitev ponudbe tudi pojasnil, s katero strojno mehanizacijo se bodo opravljala dela, bi moral vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti vsaj, zakaj ponujena mehanizacija ni ustrezna glede na predvidena dela. Vlagatelj je namreč v zahtevku za revizijo dolžan navesti tako očitane kršitve kot tudi dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo (5. in 6. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN), pri čemer mora najprej ustrezno oblikovati trditveno podlago, da jo je sploh mogoče preizkusiti s predlaganimi dokazi, česar pa vlagatelj ni storil.

Vlagatelj zatrjuje tudi, da so vsi kadri, ki jih je ponudil vodilni partner EHO projekt d.o.o., projektanti, zato navedenih del pri postavki 1.1.2 Ponudbenega predračuna ne bodo mogli izvesti, saj nimajo izpita za voznika kamiona in ustrezne izobrazbe strojnika TGM.

Državna revizijska komisija v zvezi s temi navedbami pritrjuje naročniku, da iz razpisne dokumentacije ni nikjer razvidno, da bi naročnik zahteval, da mora ponudnik za izvedbo del po postavki 1.1.2. Ponudbenega predračuna ponuditi kader, ki ima izpit za voznika kamiona in mora po izobrazbi biti strojnik TGM. Kot izhaja iz razpisne dokumentacije, naročnik ni natančneje specificiral, s kakšnim kadrom mora razpolagati ponudnik, da bo dokazal ustrezno stopnjo kadrovske sposobnosti, pač pa je določil, da mora imeti zadostno število strokovnega kadra za izvedbo predmetne gradnje. S tem je naročnik ponudniku kot strokovnjaku prepustil odločitev o tem, s kakšnim kadrom bo izvedel razpisana dela, kar tudi ni v nasprotju s pravili javnega naročanja, saj ta prepuščajo naročniku odločitev o tem, ali bo od ponudnikov zahteval določeno izobrazbeno ali strokovno kvalifikacijo oseb pri izvajalcu gradnje (glej e) točko drugega odstavka 45. člena ZJN-2). Izbrani ponudnik je ponudil sedem delavcev, ki bodo izvajali dela pri predmetnem javnem naročilu, naročnik pa je ocenil, da je izbrani ponudnik s tem zadostil zahtevam razpisne dokumentacije in njegovo ponudbo v tem delu štel za ustrezno. V kolikor vlagatelj meni, da je mogoče obravnavani pogoj iz razpisne dokumentacije razumeti le na način, da ga lahko izpolni ponudnik, katerega kader razpolaga z izpitom za voznika kamiona in poklicno izobrazbo za strojnika TGM, kot gre razumeti njegove navedbe, bi moral (glede na splošno opredelitev pogoja) vlagatelj zatrjevati in dokazati, da ta ne dopušča druge razlage kot te, da sta prav izpit za kamion in izobrazba za strojnika TGM nujno potrebna za izvedbo teh del, ter da jih ni mogoče izvesti na drug način in s kadrom (tudi) druge izobrazbe, česar pa vlagatelj ni uspel storiti. Zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč trditveno in dokazno breme, ki je na vlagateljevi strani (6. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN), njegove navedbe v tem delu zavrnila kot neutemeljene.

Prav tako je Državna revizijska komisija kot neutemeljene zavrnila vlagateljeve navedbe, da izbrani ponudnik s priglašenimi kadri ne bo uspel pravočasno izvesti del, objavljenih v predmetnem javnem razpisu. Vlagatelj v zvezi s tem navaja le, da glede na izkaz poslovnega izida v preteklih letih pri obeh partnerjih izbranega ponudnika, po katerih naj bi vsak od partnerjev v povprečju imel tri oziroma dva zaposlena, izbrani ponudnik ne bo mogel pravočasno izvesti del.

Kot gre ugotoviti iz spisovne dokumentacije, je naročnik že med pregledom ponudb ravno zaradi dejstva (ki ga v zahtevku za revizijo kot ključnega za ugotovitev, da izbrani ponudnik nima dovolj kadra), da je glede na javno dostopne podatke o preteklem poslovanju partnerjev izbranega ponudnika ugotovil, da imata majhno število zaposlenih, izbranega ponudnika pozval, naj mu posreduje seznam ter število strokovnega kadra. Pri tem ne gre prezreti, da naročnik tudi glede števila delavcev, s katerimi bo izvajalec izvajal dela pri predmetnem javnem naročilu, v razpisni dokumentaciji ni ničesar izrecno določil, temveč je le zapisal, da mora ponudnik zagotoviti zadostno število strokovnega kadra, torej je oceno, koliko kadra bo dejansko potrebnega za izvedbo del, prepustil strokovni presoji ponudnika. Izbrani ponudnik je naročniku posredoval seznam sedmih delavcev, ki bodo opravljali dela pri predmetnem javnem naročilu in so zaposleni bodisi pri partnerju EHO projekt d.o.o. bodisi pri partnerju Feniks Zoran Radetič s.p. Na podlagi ponudbene dokumentacije gre torej ugotoviti, da bo izbrani ponudnik dela opravljal s sedmimi delavci, kar je naročnik štel za ustrezno.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo, kljub temu, da je bil seznanjen, da je število priglašenih delavcev pri izbranem ponudniku večje od tistega, ki naj bi izhajalo iz javno dostopnih podatkov o preteklem poslovanju obeh partnerjev izbranega ponudnika, nikjer ne navede, zakaj tudi to število ni zadostno za pravočasno izvedbo del. Vlagatelj prav tako ne ponudi svoje ocene o tem, koliko delavcev bi moralo biti vključenih, da bi bila dela pravočasno izvedena, ali kako drugače izkaže, da priglašeno število delavcev ni zadostno za priznanje kadrovske sposobnosti izbranega ponudnika. Vlagatelj sicer navede, da je število zaposlenih pri partnerju Feniks Zoran Radetič s.p. manjše, saj je Zoran Radetič umrl, kar pa ne drži, saj gre ugotoviti, da Zoran Radetič ni bil naveden na seznamu usposobljenega kadra za izvedbo del in je, kljub njegovi smrti, število priglašenih kadrov ostalo nespremenjeno. Vlagateljeve navedbe, da je delavka M. I., ki jo je partner Feniks Zoran Radetič s.p. navedel v seznamu usposobljenega kadra, zgolj prokuristka, ki ne opravlja del, za katere naj bi bil zadolžen partner Feniks Zoran Radetič s.p., pa nima nobene podlage v ponudbeni dokumentaciji, niti dejstev, ki bi tak zaključek nakazovala, vlagatelj ne ponudi. Zato je Državna revizijska komisija tudi vlagateljeve navedbe v tem delu zavrnila kot neutemeljene.

Kot zadnje je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve navedbe v zvezi z neustreznimi referencami izbranega ponudnika.

Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ni navedel dovolj ustreznih referenc, saj referenca Sanacija Sorški potok - odsek Martinj Vrh za izvedbo lovilnih sidranih slopov proti padajočem kamenju ni ustrezna zaradi popolnoma neistovetnega objekta z objekti, predvidenimi v razpisni dokumentaciji, pri ostalih dveh referencah pa gre dejansko za eno referenco, ki jo je izbrani ponudnik razdelil na dva dela.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji, skladno z alinejo a) drugega odstavka 45. člena ZJN-2, v točki 2.3.2. Navodil, določil pogoj za ugotavljanje tehnične sposobnosti ponudnika, in sicer: "Ponudnik je v obdobju zadnjih petih let pred objavo tega naročila uspešno izvedel najmanj tri istovrstne posle, kot je to naročilo, vrednost posameznega posla, brez DDV, pa je bila enaka ali višja od 30.000,00 â?? (naročnica bo upoštevala samo uspešno zaključena pogodbena dela). Za istovrstni posel bo naročnica upoštevala zavarovanje poti, cest, ipd. pred padajočim kamenjem z podajno lovilnimi ograjami; (dokazilo; Izjava ponudnika o izpolnjevanju pogojev - Obr. - 4.6. - Izpolnjen seznam opravljenih gradenj ter izjava - potrdilo za posamezno referenčno delo - Obr. - 4.6.a. [â??]
Opomba: [â??] Pri skupni ponudbi je pogoj izpolnjen, če je kdorkoli izmed partnerjev tak posel izvedel sam ali skupaj z enim ali več partnerji, s katerimi nastopa v ponudbi."

Državna revizijska komisija je že večkrat presodila, da reference predstavljajo enega izmed (možnih) pogojev, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, če želijo sodelovati v postopku oddaje javnega naročila. Referenca je po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je v preteklosti primerljivo naročilo že uspešno opravil. Na podlagi dejstva, da je ponudnik v preteklosti že uspešno izvedel primerljivo naročilo, je mogoče sklepati, da ima ustrezno znanje, opremo in izkušnje, potrebne za izvedbo javnega naročila. Razumljivo je, da se morajo referenčna dela nanašati na istovrstna oziroma primerljiva opravila, katerih izvedba se pričakuje od izvajalca, saj je le na ta način mogoče ugotavljati, ali bo izvajalec tudi razpisano naročilo izvedel uspešno. Na kakšen način in v kolikšnem obsegu mora ponudnik izkazovati istovrstnost oziroma primerljivost izvedenih opravil je v vsakem posameznem primeru odvisno od naročnika in konkretne opredelitve zahteve v razpisni dokumentaciji, pri kateri naročnik upošteva zlasti specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne zahteve v zvezi z njegovo izvedbo, kadar je to potrebno.

Ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je izbrani ponudnik za vsakega od partnerjev predložil Seznam opravljenih gradenj v zadnjih petih letih pred objavo predmetnega javnega naročila (Obr.-4.6.) in potrdila za vsakega od referenčnih del, ki so bila navedena v seznamu. Skupaj je izbrani ponudnik predložil potrdila za štiri referenčna dela. Vodilni partner EHO projekt d.o.o. je priložil dve referenci: 1) referenco Občine Železniki za sanacijo plazu Sorški potok - odsek Martinj vrh (izvedba lovilnih sidranih slopov proti padajočem kamenju), zaključeno v letu 2011, ter 2) referenco Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Direkcije RS za ceste, za izvedbo podajno lovilne ograje na cesti Veliki Kamen - Brestanica, zaključeno v letu 2011. Partner Feniks Zoran Radetič s.p. je predložil dve referenci Turističnega društva Gorje za vrtanje in postavitev podajno lovilnih ograj Trumer v soteski Blejski vintgar. Dela so bila pri eni zaključena aprila leta 2011, pri drugi pa junija leta 2009.
Pri vseh referencah je vrednost presegala vrednost 30.000,00 EUR, ki jo je v razpisni dokumentaciji kot minimalno določil naročnik.

Vlagatelj kot neustrezno izpodbija referenco Občine Železniki za sanacijo plazu Sorški potok - odsek Martinj vrh (izvedba lovilnih sidranih slopov proti padajočem kamenju), saj bi naj bil objekt popolnoma neistoveten z objekti, predvidenimi v razpisni dokumentaciji.

Državna revizijska komisija se v tem delu strinja z naročnikom, da vlagatelj svoje trditve o neistovetnosti referenčnega objekta z zahtevanim v razpisni dokumentaciji, ni z ničemer pojasnil, čeprav bi to (glede na že omenjeno trditveno in dokazno breme na njegovi strani) moral. Tudi sicer gre ugotoviti, da gre pri predmetnem javnem naročilu za obnovo poti k Martuljškim slapovom, ki zajema dela za postavitev lovilne palisade in montažo podajno lovilne ograje (gl. Ponudbeni predračun), naročnik pa je v razpisni dokumentaciji določil, da bo kot istovrstni posel upošteval zavarovanje poti, cest, ipd. pred padajočim kamenjem z podajno lovilnimi ograjami. Glede na to, da je tudi pri referenčnem delu šlo za izvedbo lovilnih sidranih slopov proti padajočemu kamenju pri sanaciji plazu, se Državna revizijska komisija strinja z oceno naročnika, da je ta posel mogoče šteti za istovrsten tistemu iz predmetnega javnega naročila. Razlogov oziroma dejstev, ki bi nakazovali drugačen zaključek, vlagatelj ni navajal, zato je Državna revizijska komisija vlagateljeve navedbe, da naročnik sporne reference izbranega ponudnika ne bi smel upoštevati, zavrnila kot neutemeljene.

Vlagatelj vse reference, ki jih je navedel izbrani ponudnik, izpodbija kot neustrezne tudi zato, ker se nobena ne nanaša na najobsežnejši sklop razpisanih del, tj. postavitev palisade iz profilov I 140 in dvojne mreže.

V zvezi s temi navedbami Državna revizijska komisija sprejema argumente naročnika, da v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da mora ponudnik predložiti reference, ki naj bi obsegale točno omenjeni oziroma posamezni sklop del, ampak je jasno navedel, da mora ponudnik izkazati, da je izvedel istovrstne posle, pri čemer je posebej še določil, da se bo kot istovrstni posel upoštevalo zavarovanje poti, cest ipd. pred padajočim kamenjem s podajno lovilnimi ograjami. Naročniku gre pritrditi, da je glede referenc v razpisni dokumentaciji jasno zapisal, da bo kot istovrstne štel že tiste, pri katerih je ponudnik s podajno lovilnimi ograjami zavaroval poti, ceste ipd. pred padajočim kamenjem, ne da bi morali ponudniki izkazovati tudi, da so ta dela zajemala tudi postavitev palisade iz profilom I 140 in dvojne mreže, tako določenemu pogoju pa (glede na opis del iz referenčnih potrdil) vse dane reference izbranega ponudnika zadostijo, zato je Državna revizijska komisija te vlagateljeve navedbe zavrnila kot neutemeljene.

Ob ugotovljenem se Državna revizijska komisija ni spuščala v presojo, ali gre pri referencah partnerja Feniks Zoran Radetič s.p., ki se obe nanašata na identičen objekt (vrtanje in postavitev podajno lovilnih ograj Trumer v soteski Blejski vintgar za naročnika Turistično društvo Gorje v letih 2009 in 2011), dejansko za en ali dva različna posla, saj tudi morebitna ugotovitev, da gre dejansko le za en posel oziroma za eno referenco in ne za dve, kot je to navedel izbrani ponudnik, ugotovljeno ne bi v ničemer vplivalo na pravilnost ponudbe izbranega ponudnika v tem delu. Tudi če bi Državna revizijska komisija ugotovila, da gre le za eno referenco, bi izbrani ponudnik ob upoštevanju ostalih dveh, ki jih je navedel vodilni partner EHO projekt d.o.o., še vedno zadostil naročnikovemu pogoju po izkazanih treh referencah.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija ugotovila, da vlagatelj ni uspel izkazati naročnikovih kršitev pri ravnanju s ponudbo izbranega ponudnika. Čeprav je Državna revizijska komisija tekom revizijskega postopka ugotovila, da je naročnik kršil zakon, ker je vlagateljevo ponudbo izločil kot nepopolno, pa je treba vlagateljev zahtevek za revizijo kljub temu zavrniti kot neutemeljen, saj je Državna revizijska komisija istočasno ugotovila, da naročniku ni mogoče očitati kršitev v postopku oddaje javnega naročila pri ravnanju s ponudbo izbranega ponudnika. Ob upoštevanju, da je izbrani ponudnik glede na merilo najnižje ponudbene cene (točke 4.3. Navodil) ponudil nižjo ponudbeno ceno kot vlagatelj (ponudbena vrednost izbranega ponudnika je bila 70.441,81 EUR z DDV, ponudbena vrednost vlagatelja pa 79.791,39 EUR z DDV), se vrstni red popolnih ponudb ne bi spremenil, ampak bi bil kot najugodnejši še vedno izbran izbrani ponudnik. Zato je treba, skladno s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo zavrniti kot neutemeljen.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je z vlogo z dne 31. 5. 2012 vložil pritožbo zoper odločitev naročnika o stroških v predrevizijskem postopku.

Skladno s prvim odstavkom 30. člena ZPVPJN se revizijski postopek začne, ko Državna revizijska komisija od naročnika prejme zahtevek za revizijo. Če se vlagatelj ne strinja z začetkom revizijskega postopka, Državni revizijski komisiji poda predlog za umik zahtevka. Državna revizijska komisija v revizijskem postopku odloča o (ne)utemeljenosti zahtevka za revizijo. Povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku in revizijskem postopku, je skladno s 70. členom ZPVPJN odvisna od (ne)utemeljenosti zahtevka za revizijo (načelo uspeha), iz česar izhaja, da je odločitev o stroških akcesorne narave, glede na odločitev o glavni stvari (zahtevku za revizijo).

Kolikor se torej začne revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo, to, glede na naravo postopka pravnega varstva in akcesorno naravo stroškov, vključuje tudi odločanje o stroških in vlagatelj zoper odločitev naročnika o stroških ne vloži (posebne) pritožbe, oziroma je le-ta nedopustna. Državna revizijska komisija bo namreč v tem primeru odločala o zahtevku za revizijo in posledično tudi o stroških, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Takšno stališče Državne revizijske komisije je tudi sicer že bilo sprejeto v več njenih odločitvah.

Ker se je v konkretnem primeru, skladno s prvim odstavkom 30. člena ZPVPJN, začel revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo, ki vključuje tudi odločanje o stroških, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku, je potrebno pritožbo kot nedopustno zavreči.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Vlagatelj v zahtevku za revizijo uveljavlja povračilo stroškov. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo četrtega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku (četrti odstavek 70. člena ZPVPJN).

Izbrani ponudnik je v vlogi z dne 17. 5. 2012 priglasil odvetniške stroške za izjasnitev izbranega ponudnika, izdatke in 20 % DDV (četrti odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija zahtevo izbranega ponudnika za povračilo navedenih stroškov zavrača, saj ocenjuje, da stroški niso bili potrebni. Naročnik je o vlagateljevem zahtevku za revizijo lahko v celoti odločil že na podlagi ponudbene dokumentacije, izbrani ponudnik pa v svoji vlogi ni navedel nobenih dejstev, ki bi bistveno pripomogla k rešitvi zadeve. Zato je bilo potrebno zahtevo izbranega ponudnika za povračilo stroškov zavrniti.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točka izreka tega sklepa utemeljena.



V Ljubljani, dne 22. 6. 2012


Predsednica senata
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.
predsednica Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Odvetniška družba Neffat o.p., d.o.o., Miklošičeva cesta 18, Ljubljana
- Občina Kranjska Gora, Kolodvorska 1 b, Kranjska Gora
- Odvetniška pisarna Avbreht, Zajc in partnerji o.p., d.o.o., šestova ulica 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, Ljubljana
- arhiv (tu)

Natisni stran