018-144/2012 Vrtec Antona Medveda Kamnik

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata ter Sonje Drozdek šinko in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Dobava čistilnega, higienskega in pomožnega materiala po sklopih", v sklopu 5: "Papirna konfekcija", začetem na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika EXIM EX d.o.o., Letališka 27, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Cmok & Praznik o.p. d.n.o., Gledališka ulica 2, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper kršitve naročnika Vrtec Antona Medveda Kamnik, Novi trg 26b, Kamnik (v nadaljevanju: naročnik), dne 20. 6. 2012

odločila:

1. Primarni in podrejeni zahtevek vlagatelja se v delu, ki se nanašata na izpodbijanje Obvestila o izbiri ponudnika v sklopu 5: "Papirna konfekcija", izdanega dne 27. 3. 2012, pod št. 602/153/12, zavržeta.

2. Primarni zahtevek vlagatelja se v delu, ki se nanaša na izpodbijanje Obvestila o izbiri ponudnika v sklopu 5: "Papirna konfekcija", izdanega dne 6. 4. 2012, pod št. 602/184/12, zavrne kot neutemeljen, podrejeni zahtevek vlagatelja pa se v tem delu zavrže.

3. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

4. Zahteva naročnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila "Dobava čistilnega, higienskega in pomožnega materiala po sklopih". Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 14. 2. 2012, pod št. objave JN1663/2012. Naročnik je dne 27. 3. 2012, pod št. 602/153/12, izdal Obvestilo o izbiri ponudnika v sklopu 5: "Papirna konfekcija", s katerim je ponudnike obvestil, da bo sklenil okvirni sporazum s ponudniki Valtex & Co, d.o.o. Koprska 72, Ljubljana, Makom, d.o.o. Koroška cesta 64, Velenje in Vafra Commerce d.o.o., Griže 125, Griže, kot najugodnejšega ponudnika za prvi obdobje pa je izbral ponudnika Valtex & Co, d.o.o. Koprska 72, Ljubljana. Naročnik je nato dne 6. 4. 2012, pod št. 602/184/12 izdal novo Obvestilo o izbiri ponudnika za sklop 5, s katerim je ponudnike obvestil, da v tem sklopu ne izbere nobenega ponudnika, ker ni prejel vsaj dveh popolnih ponudb.

Vlagatelj je z vlogo z dne 12. 4. 2012 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila v sklopu 5 z dne 27. 3. 2012 in odločitve o oddaji naročila v istem sklopu z dne 6. 4. 2012, oziroma podredno, da se vlagatelju omogoči vpogled v celotno dokumentacijo postopka javnega naročanja in v ponudbe vseh ostalih ponudnikov v tem sklopu, po opravljenem vpogledu pa se vlagatelju omogoči uveljavljanje pravnega varstva. Vlagatelj navaja, da je ravnanje naročnika, ki je najprej izdal odločitev o oddaji naročila z dne 27. 3. 2012, po prejemu vlagateljeve zahteve za vpogled (v kateri je vlagatelj zatrjeval kršitve naročnika) pa je izdal novo odločitev z dne 6. 4. 2012, v kateri je vse ponudbe, razen ponudbe vlagatelja, ocenil za nepopolne (in to zaradi kršitev, ki jih je navajal vlagatelj), najmanj nenavadno in vzbuja sum neenakopravne obravnave ponudnikov. Vlagatelj izpostavi, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v ponudbeno dokumentacijo ponudnikov, ki so bile ovrednotene ugodneje od ponudbe vlagatelja, zaradi česar vlagatelj ni mogel preizkusiti razlogov za takšne odločitve naročnika, kar predstavlja kršitev načela transparentnosti javnega naročanja in omogoča arbitrarnost naročnika pri izboru ponudnikov. Vlagatelj meni, da je vsa dokumentacija, ki predstavlja podlago za ocenjevanje pravilnosti ponudb in primerjanje ponudb po merilih javna, kar izhaja tudi iz odločitev Državne revizijske komisije. Vlagatelju je sicer znano, da mora naročnik zagotoviti varovanje podatkov, ki jih ponudnik označi kot poslovna skrivnost, vendar pa noben od sodelujočih ponudnikov nobenega dela dokumentacije z ustreznim sklepom ni opredelil kot poslovno skrivnost. Ne glede na navedeno vlagatelj meni, da za poslovno skrivnost nikoli ne more biti označena vsebina ponudbe in specifikacija blaga, katere skladnost z razpisno dokumentacijo je v sferi odločanja naročnika. Vlagatelj zato zahteva, da se mu omogoči vpogled v celotno dokumentacijo postopka javnega naročanja in v tiste ponudbe, ki so bile bolje ocenjene od ponudbe vlagatelja. Vlagatelj dalje navede razloge, zaradi katerih meni, da je odločitev z dne 27. 3. 2012 nezakonita. Navaja, da glede na ponujeno ceno ponudnikov, katerih ponudbe so bile ovrednotene ugodnejše od ponudbe vlagatelja, in glede na ceno blaga, ki je predmet javnega naročila v sklopu 5, na tržišču, ti ponudniki naročniku niso ponudili blaga, ki ustreza zahtevanim specifikacijam, oziroma so ponujene cene nerealno nizke in bi jih zato naročnik moral izločiti. Na navedeno je vlagatelj naročnika opozoril v zahtevi za vpogled v dokumentacijo, naročnik pa je zaradi očitanih kršitev nato spremenil odločitev. Vlagatelj še izpostavi, da je naročnik v odločitvi z dne 6. 4. 2012 navedel, da so vse ponudbe, razen ponudbe vlagatelja, nepopolne, ker pa obstaja možnost, da bo navedeno obvestilo kateri od ponudnikov z zahtevkom za revizijo uspešno izpodbijal in bo zato v veljavi ostala odločitev z dne 27. 3. 2012, vlagatelj izkazuje pravni interes za izpodbijanje odločitve z dne 27. 3. 2012. Vlagatelj v nadaljevanju izpodbija tudi odločitev z dne 6. 4. 2012. Navaja, da iz prvega odstavka 15. točke navodil, na katero se sklicuje naročnik, izhaja zgolj, da naročnik v primeru, da za posamezen sklop ne bo prejel najmanj dveh popolnih ponudb, ne bo sklepal okvirnega sporazuma s ponudnikom, ki bo edini oddal popolno ponudbo, to pa ne pomeni, da naročnik s ponudnikom, ki je oddal popolno ponudbo, ni zavezan skleniti pogodbe. V vsakem primeru pa po mnenju vlagatelja ne obstaja pravna podlaga za to, da se ponudnik v sklopu 5 ne izbere in da se pristopi k postopku oddaje javnega naročila s pogajanji z vsemi ponudniki. Vlagatelj opozarja, da je z navedenim ravnanjem naročnika diskriminiran, saj je edini oddal popolno ponudbo, sedaj pa naj bi se postopek javnega naročanja nadaljeval s pogajanji z vsemi ponudniki, tudi tistimi, ki so oddali nepopolno ponudbo. Vlagatelj še poudarja, da naročnik v odločitvi z dne 6. 4. 2012 ni pojasnil in obrazložil, zakaj ponudba vsakega posameznega ponudnika ni popolna, zaradi česar je potrebno v revizijskem postopku z gotovostjo ugotoviti, iz katerih razlogov so ponudbe izločene kot nepopolne. Vlagatelj namreč dopušča možnost, da je katera od ponudb, ki so bile vrednotene kot manj ugodne od ponudbe vlagatelja, popolna in bi zato odločitev naročnika morala biti drugačna.

Naročnik je dne 25. 4. 2012, pod št. 602/211/12, izdal sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Naročnik najprej izpostavi vprašanje plačila ustrezne višine takse v zvezi z zahtevkom za revizijo zoper odločitev z dne 6. 4. 2012, nato pa v zvezi z odločitvijo z dne 27. 3. 2012 pojasni, da jo je, na podlagi petega odstavka 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), iz utemeljenih razlogov in z namenom odprave ugotovljenih nepravilnosti (na katere ga je vlagatelj opozoril v zahtevi za vpogled), razveljavil že sam in sprejel novo odločitev z dne 6. 4. 2012. Naročnik je zato vlagatelja v dopisu z dne 6. 4. 2012 tudi obvestil, da razume, da je zaradi izdaje nove odločitve zahteva za vpogled brezpredmetna. Naročnik opozarja, da so navedbe vlagatelja med seboj v nasprotju, saj vlagatelj po eni strani pritrjuje, da je naročnik ravnal pravilno, ker je spremenil obvestilo o izboru in izločil ponudbe kot nepopolne, po drugi strani pa to isto ravnanje izpostavlja kot kršitev. Naročnik v zvezi z odločitvijo z dne 6. 4. 2012 pojasni, da je po prejemu vlagateljeve zahteve za vpogled pri posameznih ponudnikih za sklop 5 ugotovil, da posamezni artikli ne izpolnjujejo v celoti vseh zahtev glede tehničnih specifikacij, zaradi česar je izdal sklepe o izločitvi ponudb, pri katerih je ugotovil odstopanje od tehničnih zahtev, oziroma druge pomanjkljivosti, zaradi katerih so ponudbe bile nepopolne. Po mnenju naročnika pa vlagatelj sploh ne more vlagati zahtevka za revizijo iz razloga, da bi ugotavljal, ali je še kakšna druga ponudba popolna, oziroma, ali je bila neupravičeno izločena kot nepopolna, saj bi aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo iz tega razloga imel le ponudnik, katerega ponudbo je naročnik izločil. Glede vlagateljevih očitkov o napačnem razumevanju 15. točke navodil pa naročnik izpostavlja, da je v tej točki jasno in nedvoumno določil, da bo sklenil okvirni sporazum za posamezen sklop s tremi ponudniki, ki bodo podali najugodnejše ponudbe, pod pogojem, da bo število ponudnikov, ki bodo izpolnjevali pogoje, zadostno in da bo naročnik prejel dovolj sprejemljivih ponudb, naročnik pa ne bo sklenil okvirnega sporazuma v primeru, da za posamezen sklop ne bo prejel ponudb vsaj dveh ponudnikov, ki bosta izpolnjevala vse pogoje iz razpisne dokumentacije. Naročnik je v razpisni dokumentaciji tudi določil, da bo naročilo za prvih 12 mesecev med sklenitelji okvirnega sporazuma oddal ponudniku, ki bo v tem postopku oddal najugodnejšo ponudbo za posamezen sklop, s tem ponudnikom pa bo nato sklenjena pogodba za obdobje 12 mesecev. Naročnik poudarja, da javno naročilo oddaja na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma, kar pomeni, da pogodbe ni mogoče skleniti, če naročnik za določen sklop ne dobi vsaj dveh popolnih ponudb in ne sklene okvirnega sporazuma. V zvezi z zatrjevanimi kršitvami o vpogledu v dokumentacijo naročnik ne ugovarja navedbam vlagatelja, da je celotna dokumentacija o oddanem javnem naročilu po datumu oddaje naročila javna in da mora naročnik ponudniku na njegovo zahtevo omogočiti vpogled. Naročnik je ob prvi zahtevi za vpogled kontaktiral s pooblaščencem vlagatelja in mu sporočil, da bo vpogled po dopolnjeni zahtevi organiziral v zakonitem roku, najmanj tri dni pred potekom obdobja mirovanja. Ker pa je naročnik nato sprejel novo odločitev v zvezi z oddaji naročila, je prenehala tudi podlaga oziroma zahteva za vpogled, kot je bila postavljena v zahtevi vlagatelja z dne 4. 4. 2012 in z dne 5. 4. 2012. Glede navedbe vlagatelja, da noben od sodelujočih ponudnikov nobenega dela ponudbe ni označil kot poslovno skrivnost, naročnik opozarja, da so navedbe brezpredmetne oziroma preuranjene, saj do vpogleda sploh še ni prišlo. Naročnik je vlagatelju zgolj v telefonskem razgovoru pojasnil, da so deli ponudb označeni kot poslovna skrivnost in jo je naročnik dolžan varovati. Naročnik dalje pojasni, da je dne 11. 4. 2012 prejel dopis pooblaščenca vlagatelja, da vztraja pri vpogledu v ponudbe ostalih ponudnikov, pri tem pa je naročnik še pred odločitvijo o tem, kdaj in kje bo opravljen vpogled, dne 16. 4. 2012 prejel zahtevek za revizijo. Naročnik pri tem opozarja, da se zahtevi za vpogled z dne 5. 4. 2012 in z dne 10. 4. 2012 po vsebini in zahtevanem vpogledu razlikujeta, pri tem pa je mogoče ugotoviti, da se prva zahteva nanaša na odločitev naročnika z dne 27. 3. 2012, druga zahteva pa je posledica sprejete odločitve z dne 6. 4. 2012. Ne glede na navedeno je naročnik, s sklepom, št. 602/209/12, z dne 23. 4. 2012, vlagatelju omogočil vpogled v ponudbe drugih ponudnikov in ostalo dokumentacijo.

Naročnik je z vlogo z dne 24. 4. 2012 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo izvedenega postopka javnega naročanja in predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 30. 4. 2012 opredelil o navedbah naročnika v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V zvezi z vpogledom vlagatelj opozori, da je naročnik zamolčal, da je vlagatelju poslal dopis z dne 16. 4. 2012, v katerem je vlagatelja obvestil, da bo o njegovi zahtevi za vpogled odločil v okviru vloženega zahtevka za revizijo. Naročnik je vlagatelju sicer omogočil vpogled dne 25. 4. 2012, vendar le v ponudbene predračune ponudnikov, iz katerih se ni dalo ugotoviti, ali so ponudbe res nepopolne, zaradi neskladnosti ponujenega blaga z zahtevanimi specifikacijami, saj je naročnik v navedenih obrazcih že izpolnil polja, ki vsebujejo specifikacijo, ponudniki pa so vnašali le podatke o ceni. Kot izhaja iz zapisnika o vpogledu, je vlagatelj zato predlagal, da se mu omogoči vpogled v ponudbeno dokumentacijo, iz katere bi bila razvidna natančna specifikacija ponujenega blaga, pri čemer naj se prikrije kakršenkoli podatek glede trgovskega imena oziroma blagovne znamke ponujenega blaga. Vlagatelj tudi nasprotuje naročniku v tem, da nima pravnega interesa za preverjanje zakonitosti naročnikovih sklepov o izločitvi drugih ponudb, saj se je naročnik prav zaradi tega odločil, da v sklopu 5 ne izbere nobenega ponudnika. Kolikor bi se zato izkazalo, da je vsaj še ena ponudba, poleg ponudbe vlagatelja, popolna, bi moral naročnik odločiti drugače. Tudi dejstvo, da noben od ostalih ponudnikov ni vložil zahtevka za revizijo, ne pomeni, da so bili sklepi o izločitvi zakoniti. Vlagatelj je ob vpogledu naročnika tudi izrecno pozval, da mu omogoči vpogled v navedene sklepe o izločitvi ponudb, vendar naročnik na navedeno ni pristal, tega pa tudi ni vnesel v zapisnik o vpogledu v ponudbe. Prav tako je vlagatelj od naročnika zahteval, da konkretno za vsakega izločenega ponudnika navede razloge za izločitev ponudbe, saj težko verjame, da so prav vse ponudbe izločene zaradi neskladnosti ponujenega blaga z zahtevanimi specifikacijami, vendar je bilo vlagatelju pojasnjeno, da bo to podrobneje navedeno v odločitvi o zahtevku za revizijo. Vlagatelju je bilo na vpogledu tudi pojasnjeno, da je odločitev o zahtevku za revizijo že napisana in jo lahko vlagatelj pričakuje naslednji dan po pošti, kar po mnenju vlagatelja kaže na dejstvo, da je naročnik izvedel vpogled v dokumentacijo zgolj zaradi zadostitve formalnim zakonskim pogojem. Ne glede na navedeno vlagatelj ugotavlja, da naročnik tudi v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo ni specificiral, zakaj je izločil vsako od posameznih ponudb. Vlagatelj glede na navedeno predlaga Državni revizijski komisiji, da preveri pravilnost postopanja naročnika v zvezi z izločitvijo ponudb preostalih ponudnikov zaradi domnevne nepopolnosti, saj to vlagatelju, kljub večkratnim zahtevam, ni bilo omogočeno.

Vlagatelj je, po pozivu Državne revizijske komisije, z vlogo z dne 11. 5. 2012, doplačal takso za vloženi zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na izpodbijanje odločitve naročnika z dne 6. 4. 2012 v višini 32,00 EUR.

Državna revizijska komisija je pri odločanju o zahtevku za revizijo v dokazne namene vpogledala v prejeto listinsko dokumentacijo, ostale dokazne predloge pa je kot nepotrebne zavrnila, saj je ocenila, da je dejansko stanje dovolj razjasnjeno z izvedenimi listinskimi dokazi.

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da naročnik predmetno javno naročilo oddaja v več sklopih, po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, z namenom sklenitve okvirnega sporazuma z več gospodarskimi subjekti. Med strankama je nastal spor glede naročnikovih ravnanj v sklopu 5: "Papirna konfekcija", v katerem je naročnik prejel osem pravočasnih ponudb, in sicer v zvezi s sprejeto odločitvijo naročnika o oddaji naročila (izdano dne 27. 3. 2012, pod št. 602/153/12), da okvirni sporazum sklene s tremi ponudniki, javno naročilo za prvo obdobje 12 mesecev pa odda ponudniku Valtex & Co. d.o.o., Koprska ulica 72, Ljubljana, ter v zvezi s sprejeto odločitvijo naročnika (izdano dne 6. 4. 2012, pod št. 602/184/12), da javnega naročila ne odda (oziroma, da ne sklene okvirnega sporazuma) z nobenim ponudnikom.

Državna revizijska komisija v zvezi z zahtevkom za revizijo v delu, ki se nanaša na izpodbijanje odločitve o oddaji naročila z dne 27. 3. 2012, in s katerim vlagatelj primarno predlaga razveljavitev te odločitve, podrejeno pa vpogled v celotno dokumentacijo izvedenega postopka javnega naročanja in v ponudbe vseh ostalih ponudnikov, ugotavlja, da je naročnik navedeno odločitev o oddaji javnega naročila že sam razveljavil, oziroma, je ta odločitev postala brez pravnega učinka.

Naročnik je namreč, na podlagi petega odstavka 79. člena ZJN-2, sprejel novo odločitev z dne 6. 4. 2012, da za ta sklop ne izbere nobenega ponudnika. Določba petega odstavka 79. člena ZJN-2 naročniku omogoča, da lahko do pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila, z namenom odprave nezakonitosti, po predhodni ugotovitvi utemeljenosti, svojo odločitev na lastno pobudo spremeni in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo. Naročnik sprejme novo odločitev upoštevaje določbe tega člena. Naročnik lahko spremeni odločitev o oddaji naročila po prejemu zahtevka za pravno varstvo le, če je pred spremembo te odločitve odločil o zahtevku za revizijo. V tem primeru mora biti nova odločitev o oddaji naročila skladna z odločitvijo o zahtevku za revizijo.

Kot izhaja iz spisovne dokumentacije, je naročnik novo odločitev glede izbora ponudnikov, izdal dne 6. 4. 2012, torej še pred pravnomočnostjo prvotne odločitve (izdane dne 27. 3. 2012) in še pred prejemom zahtevka za revizijo vlagatelja zoper prvotno odločitev (dne 16. 4. 2012). Naročnik je tako lahko uporabil možnost iz petega odstavka 79. člena ZJN-2 in sprejel novo odločitev (z dne 6. 4. 2012) o tem, da ne izbere nobenega ponudnika, s katero je nadomestil prvotno odločitev (z dne 27. 3. 2012), zato je ta (prvotna) odločitev postala brez pravnega učinka. Kot to pojasni naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo, je navedeno možnost uporabil zato, ker je vlagatelj v okviru zahteve za vpogled v prejete ponudbe (z dne 4. 4. 2012 in 5. 4. 2012), opozoril, da bi morale biti ponudbe šestih ponudnikov (ki so bile glede na merilo uvrščene pred ponudbo vlagatelja) izločene iz postopka javnega naročanja, naročnik pa je te navedbe preveril in jim nato sledil na način, da je sprejel novo odločitev (z dne 6. 4. 2012), v kateri je ugotovil, da vsi ponudniki (razen vlagatelja) ne izpolnjujejo vseh pogojev iz razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija glede na ugotovljeno zaključuje, da v navedenem ravnanju naročnika ni najti razlogov, ki bi potrjevali vlagateljeve domneve o neenakopravni obravnavi ponudnikov, saj je prav vlagatelj bil tisti, ki je naročnika opozoril na domnevne nepravilnosti pri ugotavljanju popolnosti ponudb. Vlagatelj pa s tem, ko je naročnik izdal novo odločitev, na podlagi petega odstavka 79. člena ZJN-2, več ne izkazuje aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo (ki je potrebna za vsebinsko presojo zahtevka skladno s 14. členom ZPVPJN) v delu, ki se nanaša na izpodbijanje prvotne odločitve o oddaji naročila (z dne 27. 3. 2012) in s tem povezane zatrjevane kršitve o domnevni nepopolnosti ponudb. Kot že navedeno, je naročnik navedena ravnanja razveljavil že sam, z izdajo nove odločitve (z dne 6. 4. 2012), zato četudi bi vlagatelj (ali kateri drug ponudnik) uspel z zahtevkom za revizijo, vloženega zoper novo odločitev o oddaji naročila (z dne 6. 4. 2012) in bi ta odločitev v postopku pravnega varstva bila razveljavljena, navedeno ne pomeni (kot to napačno predpostavlja vlagatelj), da ostane prvotna odločitev o oddaji naročila (z dne 27. 3. 2012) v veljavi. Odločitev o oddaji javnega naročila namreč potem, ko je enkrat razveljavljena (v postopku pravnega varstva) ali nadomeščena z novo odločitvijo (na podlagi petega odstavka 79. člena ZJN-2), ne more več, oziroma ponovno, stopiti v veljavo.

Državna revizijska komisije je, ob ugotovljenem, na podlagi tretjega odstavka 31. člena ZPVPJN, primarni in podrejeni zahtevek vlagatelja v delu, ki se nanašata na izpodbijanje Obvestila o izbiri ponudnika v sklopu 5: "Papirna konfekcija", izdanega dne 27. 3. 2012, pod št. 602/153/12, zavrgla, saj vlagatelj ne more (več) izkazovati, da mu je ali bi mu lahko z zatrjevanimi domnevnimi kršitvami nastala škoda.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju pristopila k obravnavi zahtevka za revizijo v delu, ki se nanaša na izpodbijanje odločitve naročnika, izdane dne 6. 4. 2012, pod št. 602/184/12, da v sklopu 5 ne izbere nobenega ponudnika, ker ni prejel vsaj dveh popolnih ponudb. Kot izhaja iz obrazložitve navedene odločitve, je naročnik po opravljenih izločitvah ponudb ugotovil, da je edino popolno ponudbo predložil vlagatelj, zato je, skladno s prvim odstavkom 15. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodila), sprejel odločitev, da v sklopu 5 javnega naročila ne odda, ker ni prejel vsaj dveh popolnih ponudb.

Državna revizijska komisija v zvezi z zatrjevanimi kršitvami najprej izpostavlja, da je (v nasprotju z naročnikovim stališčem v odločitvi o zahtevku za revizijo) treba vlagatelju priznati aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo, saj bi vlagatelj v primeru utemeljenosti zahtevka za revizijo dosegel razveljavitev odločitve z dne 6. 4. 2012, postopek javnega naročanja pa bi se pri naročniku vrnil v fazo preverjanja in ocenjevanja ponudb. S tem bi vlagatelj ponovno pridobil možnost za pridobitev javnega naročila, saj bi se naročnik, kolikor bi ugotovil, da sta vsaj dve ponudbi popolni (in bi ena od ponudb bila ponudba vlagatelja), lahko odločil, da sklene okvirni sporazum tudi z vlagateljem.

Vlagatelj v zvezi z navedeno odločitvijo naročnika najprej navaja, da se je naročnik napačno skliceval na določbo prvega odstavka 15. točke navodil, saj naj bi po mnenju vlagatelja iz te določbe izhajalo zgolj, da naročnik v primeru, da ne bo prejel najmanj dveh popolnih ponudb, ne bo sklenil okvirnega sporazuma, ne pa tudi, da ni zavezan skleniti pogodbe z vlagateljem, ki je edini oddal popolno ponudbo. Poleg tega po mnenju vlagatelja v vsakem primeru ne obstaja pravna podlaga, da se pristopi k postopku oddaje javnega naročila po pogajanjih z vsemi ponudniki, torej tudi tistimi, ki so oddali nepopolne ponudbe.

Naročnik je v točki 15 navodil (Merilo za izbor najugodnejših ponudb in sklenitev okvirnih sporazumov) navedel naslednje:
"Naročnik bo sklenil okvirni sporazum za posamezen sklop s tremi ponudniki, ki bodo glede na skupno vrednost ponudbe podali najugodnejše ponudbe, pod pogojem, da bo število ponudnikov, ki bodo izpolnjevali pogoje, zadostno in bo prejel dovolj sprejemljivih ponudb. Naročnik ne bo sklenil okvirnega sporazuma v primeru, da za posamezen sklop ne bo prejel ponudbe vsaj dveh ponudnikov, ki bosta izpolnjevala vse pogoje iz razpisne dokumentacije.

Naročnik bo okvirne sporazume sklenil za obdobje 24 mesecev, s ponovnim odpiranjem konkurence med strankami okvirnega sporazuma, za vsakih 12 mesecev.

Naročnik bo naročilo za prvih 12 mesecev med sklenitelji okvirnega sporazuma oddal tistemu ponudniku, ki bo v tem postopku oddal najugodnejšo ponudbo za posamezen sklop. Z izbranim ponudnikom za posamezen sklop bo sklenjena pogodba za obdobje 12 mesecev, skladno z določili razpisne dokumentacije in na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma.

Določila sklenjenih okvirnih sporazumov imajo za udeležence značaj pogodbeno prevzetih obveznosti in so za stranke v celoti zavezujoči.

Naročnik bo naročilo za posamezen sklop, skladno z določili razpisne dokumentacije in okvirnega sporazuma, oddal in sklenil pogodbo, vsakič za obdobje 12 mesecev s tistim ponudnikom, ki bo ob upoštevanju merila najnižje končne skupne vrednosti ponudbe za posamezen sklop, podal najugodnejšo (najnižjo) ponudbo.

Naročnik bo pri razvrščanju ponudb upošteval končno ponudbeno vrednost za posamezen sklop, ne glede na ceno posameznega artikla.

S ponudniki, ki bodo predložili najugodnejše ponudbe za posamezen sklop, bo naročnik sklenil pogodbe po pravnomočnosti sklepov o izbiri.

V primeru, da bi dva ali več ponudnikov podala ponudbo z enako skupno najnižjo vrednostjo za posamezen sklop, bo naročnik sprejel ponudbo ponudnika, ki bo prej predložena (jo bo naročnik prej prejel).

V primeru, da ponudnik, s katerim je bil sklenjen okvirni sporazum in, ki je bil pozvan k predložitvi ponudbe, te ne predloži, se šteje, da nima več interesa za izvrševanje sporazuma. Naročnik lahko v tem primeru z enostransko izjavo odstopi od okvirnega sporazuma in ponudnika ne vabi več k predložitvi ponudbe."

Iz navedenih določb razpisne dokumentacije izhaja, da se je naročnik odločil za oddajo javnega naročila s sklenitvijo okvirnega sporazuma, katerega ZJN-2 opredeljuje kot sporazum med enim ali več naročniki in enim ali več ponudniki, katerega namen je določiti pogoje za naročila, ki se bodo oddajala v določenem časovnem obdobju, zlasti glede cene in, če je to mogoče, upoštevaje količino (12. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Pri okvirnih sporazumih gre za posebno tehniko (način) naročanja, katere namen je poenostaviti naročanje v primeru vnaprej predvidljivih nabav v določenem (daljšem) časovnem obdobju. Naročnik za namen sklenitve okvirnega sporazuma upošteva postopkovna pravila ZJN-2 za vse faze do oddaje naročil na podlagi sporazuma, stranke okvirnega sporazuma pa izbere ob uporabi meril za izbor v skladu z 48. členom ZJN-2 (prvi odstavek 32. člena ZJN-2). Okvirni sporazum se lahko sklene na podlagi enega izmed predhodno izvedenih postopkov, ki jih ZJN-2 določa v četrtem odstavku 32. člena, tudi postopka zbiranja ponudb po predhodni objavi, na podlagi okvirnega sporazuma pa se naročila oddajo v skladu s postopki, ki jih ZJN-2 določa v petem, šestem in sedmem odstavku 32. člena.

Naročnik je v obravnavnem primeru kot merilo za izbor strank okvirnega sporazuma zapisal najnižjo skupno vrednost ponudbe za posamezen sklop, pod pogojem, da bo prejel najmanj dve popolni ponudbi, ki bosta izpolnjevala vse pogoje iz razpisne dokumentacije. Ker je naročnik v postopku preverjanja in ocenjevanja ponudb ugotovil, da v sklopu 5 ni prejel dveh popolnih ponudb, je, skladno s prvim odstavkom 15. točke navodil, odločil, da v tem sklopu okvirnega sporazuma ne bo sklenil. Navedeno pomeni, da naročnik tudi ne bo mogel oddati javnega naročila, torej skleniti pogodbe o oddaji (posameznega) javnega naročila z najugodnejšim ponudnikom za obdobje prvih in nadaljnjih 12 mesecev, saj naročnik sploh ni izbral strank okvirnega sporazuma, kar je predpogoj za oddajo javnega naročila za prvo obdobje in vsako nadaljnje odpiranje konkurence med (zgolj) tistimi ponudniki, ki so stranke okvirnega sporazuma. Vlagatelj v tem delu očitno napačno razume tako pravila in namen sklenitve okvirnih sporazumov, kot tudi določbo prvega odstavka 15. točke navodil, v kateri je naročnik, po oceni Državne revizijske komisije, jasno zapisal pravila za (ne)izbor strank okvirnega sporazuma.

Državna revizijska komisija glede na navedeno zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju s prvim odstavkom 15. točke navodil, ker se je odločil, da v sklopu 5 ne bo sklenil okvirnega sporazuma in posledično temu ne odda javnega naročila za prvo obdobje konkuriranja, ker ni prejel vsaj dveh popolnih ponudb, s tem povezane revizijske očitke vlagatelja pa je treba kot neutemeljene zavrniti.

Glede vlagateljevih očitkov o domnevni nezakonitosti pristopa k pogajanjem z vsemi ponudniki, ki so oddali ponudbe v sklopu 5, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik o navedeni možnosti vlagatelja zgolj obvestil v spremnem dopisu (z dne 6. 4. 2012, št. 602/184/12) k odločitvi z dne 6. 4. 2012, v katerem je navedel, da bo za sklop 5, predvidoma po preteku roka za pravno varstvo in pridobitvi soglasja ministrstva za finance, pričel z vsemi ponudniki, ki so oddali ponudbe, postopek oddaje javnega naročila s pogajanji. Navedeno pomeni, da v trenutku vložitve zahtevka za revizijo naročniku še ni mogoče očitati domnevne nezakonitosti pričetka postopka s pogajanji, saj naročnik tega postopka sploh še ni pričel izvajati. Vlagateljevi očitki so zato preuranjeni in se Državna revizijska komisija ni spuščala v njihovo vsebinsko obravnavo.

Vlagatelj odločitev naročnika z dne 6. 4. 2012 izpodbija tudi po vsebini, saj meni (dopušča možnost), da je katera od ponudb, ki je bila vrednotena kot manj ugodna od ponudbe vlagatelja, popolna in bi morala biti zaradi tega odločitev naročnika drugačna. Vlagatelj ob tem še izpostavi, da naročnik v odločitvi ni pojasnil, zakaj ponudba vsakega posameznega ponudnika ni popolna, vlagatelj pa ni imel možnosti vpogleda v sklepe o izločitvi ponudb in sporne dele ponudb.

Iz obrazložitve odločitve z dne 6. 4. 2012 je razvidno, da je naročnik vse ponudbe, razen ponudbe vlagatelja, ocenil za nepopolne, ker je v ponudbah ugotovil določene pomanjkljivosti v zvezi s posameznimi artikli, predvsem glede gramatur ponujenih artiklov, kot so opredeljene v Obrazcu 7. Splošne, tehnične in ostale zahteve naročnika, v točki B. Tehnične zahteve in specifikacije oziroma lastnosti blaga po sklopih. Naročnik je še pojasnil, da je na podlagi navedenega izdal sklepe o izločitvi ponudb ponudnikov, pri katerih je pri posameznih artiklih ugotovil odstopanje od tehničnih zahtev oziroma druge pomanjkljivosti, zaradi katerih so bile ponudbe nepopolne.
Kot izhaja iz spisovne dokumentacije, je vlagatelj potem, ko je prejel odločitev naročnika z dne 6. 4. 2012, z vlogo z dne 10. 4. 2012 (ko je tudi prejel odločitev naročnika), na naročnika naslovil (ponovno) zahtevo za vpogled v ponudbeno dokumentacijo vseh ostalih ponudnikov v sklopu 5, ker se je želel prepričati o (ne)popolnosti teh ponudb (naročnik je navedeno vlogo prejel dne 11. 4. 2012). Naročnik je, po prejemu zahtevka za revizijo (katerega je prejel dne 16. 4. 2012), vlagatelju vpogled omogočil (v zvezi s tem je izdal sklep z dne 23. 4. 2012, št. 602/209/12), kar izhaja iz Zapisnika o vpogledu v ponudbe z dne 25. 4. 2012. Pri tem je vlagatelju omogočil vpogled v šest ponudb (kot je to zahteval vlagatelj), razen v dele ponudbenih predračunov, ki so jih ponudniki označili za poslovno skrivnost (v podatke iz kolone o imenu posameznih artiklov) in v natančno specifikacijo ponujenih artiklov. Kot izhaja iz navedb vlagatelja v vlogi z dne 30. 4. 2012, pa naj naročnik vlagatelju ne bi omogočil tudi vpogleda v sklepe o izločitvi ponudb posameznih ponudnikov (iz spisovne dokumentacije izhaja, da so bili posamezni sklepi vročeni le tistemu ponudniku, na katerega se je sklep nanašal), Državni revizijski komisiji pa glede na vse navedeno predlaga, da še posebej preveri pravilnost postopanja naročnika v zvezi z izločitvijo ponudb preostalih ponudnikov zaradi domnevne nepopolnosti.

Državna revizijska komisija je, ne, da bi se spuščala v presojo, ali je naročnik vlagatelju neupravičeno onemogočil vpogled v podatke (katere so ponudniki v ponudbi označili za poslovno skrivnost), ob upoštevanju dejstva, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo primarno zahteval razveljavitev odločitve z dne 6. 4. 2012, v vlogi z dne 30. 4. 2012 pa tudi predlagal, da Državna revizijska komisija preveri zakonitost naročnikovega ravnanja pri izločitvi ponudb, vpogledala v sklepe o izločitvi ponudb, ki se nahajajo v odstopljeni dokumentaciji in v zvezi s tem v tiste dele ponudbene dokumentacije ponudnikov, ki so merodajni za presojo zakonitosti naročnikove ugotovitve o tem, da so vse ponudbe, razen ponudbe vlagatelja, nepopolne.

Državna revizijska komisija je zakonitost naročnikovega ravnanja o izločitvi ponudb preverila z vidika prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 in upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena ZJN-2 izločiti ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je skladno s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna.

Državna revizijska komisija v zvezi s ponudbo ponudnika Farma-Promet d.o.o., Pri vrtnariji 63, Maribor ugotavlja, da je naročnik v sklepu o izločitvi z dne 6. 4. 2012, št. 602/185/125, pravilno navedel, da je od ponudnika zahteval dopolnitev ponudbe (poziv z dne 5. 4. 2012, št. 602/179/12) s predložitvijo tehničnih listov in/ali navodil za uporabo ponujenih artiklov za sklop 5, vendar pa ponudnik do zahtevanega roka (do dne 6. 4. 2012 do 10.00 ure) ponudbe ni dopolnil, zaradi česar je naročnik ponudbo, na podlagi prvega odstavka 78. člena ZJN-2, upravičeno izločil iz postopka javnega naročanja.

Glede ponudbe ponudnika PanGoslar d.o.o., Brest 4, Ig, iz sklepa o izločitvi z dne 6. 4. 2012, št. 602/185/125 in vpogleda v ponudbo ponudnika in njeno dopolnitev (dokument Tehnična specifikacija proizvoda), je mogoče ugotoviti, da je naročnik utemeljeno ugotovil, da ponujeni artikel Toaletni papir rola ne ustreza zahtevani teži min. 2 x 16,5 g/m2 (kar je naročnik zahteval v točki B. Tehnične zahteve in specifikacije oziroma lastnosti blaga po sklopih, sklop 5: Papirna konfekcija, točka 2), zaradi česar je naročnik ponudbo utemeljeno izločil kot neprimerno in posledično kot nepopolno. Neprimerna ponudba je namreč tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika iz razpisne dokumentacije. Iz enakih razlogov (neustrezna teža ponujenega artikla Toaletni papir rola) je naročnik izločil tudi ponudbo ponudnika Makom trgovina d.o.o., Koroška cesta 64, Velenje, kar prav tako izhaja iz sklepa o izločitvi z dne 6. 4. 2012, št. 602/185/125 in ponudbe ponudnika, v povezavi z dokumentom, ki opisuje tehnične lastnosti ponujenega artikla.

Dalje gre ugotoviti, daje naročnik pravilno ugotovil, da ponudba ponudnika Vafra Commerce d.o.o., v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije ponujenega artikla Papirnate brisače, ni izpolnila zahteve, da mora vsebovati 150 lističev v pakiranju in da je dvoslojna (kar je naročnik zahteval pod točko 2 Predračuna za sklop 5), kar izhaja iz sklepa o izločitvi z dne 6. 4. 2012, št. 602/185/125 in ponudbe ponudnika (dokument Uporabne informacije, Brisača zloženka), zato je naročnik tudi to ponudbo utemeljeno izločil kot neprimerno in nepopolno. Medtem, ko ponudbi ponudnikov Valtex & Co. d.o.o., Korpska ulica 72, Ljubljana in Barjans d.o.o., Pod Hruševko 20, Vrhnika, pri ponujenem artiklu Brisače papirnate rola ne zagotavljata teže lističa min. 44 g/m2 (kar je naročnik zahteval v točki B. Tehnične zahteve in specifikacije oziroma lastnosti blaga po sklopih, sklop 5: Papirna konfekcija, točka 1), kar je razvidno iz sklepov o izločitvi z dne 6. 4. 2012, št. 602/185/125, to pa potrjuje vpogled v ponudbi ponudnikov, v dokument Tehnični list izdelka, Brisača v roli za podajalnik in dokument Tehnični list.

V zvezi s ponudbo ponudnika Europap d.o.o., Cesta 24. junija 23, Ljubljana - Črnuče pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ponudbo izločil že s sklepom o izločitvi z dne 27. 3. 2012, št. 602/154/12, iz razloga, ker je v okviru preverjanja izpolnjevanja pogojev za ugotavljanje osnovne sposobnosti ponudnika, pri pristojnem organu ugotovil, da ponudnik ne izpolnjuje enega izmed pogojev za ugotavljanje osnovne sposobnosti iz 42. člena ZJN-2. Ker je navedeno dejstvo razvidno iz potrdila pristojnega organa, izdanega dne 21. 3. 2012 (ki se nahaja v odstopljeni dokumentaciji), Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitve, ker je ponudnika izločil iz postopka javnega naročanja, saj mora naročnik tako ravnati skladno z 42. členom ZJN-2.

Ker Državna revizijska komisija ob preverjanju zakonitosti naročnikove odločitve o izločitvi ponudb oziroma ponudnikov ni ugotovila kršitev določb ZJN-2, v povezavi z zahtevami iz razpisne dokumentacije, je zaključila, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati, da bi bila naročnikova odločitev z 6. 4. 2012, da ne bo sklenil okvirnega sporazuma in pogodbe o oddaji javnega naročila v sklopu 5, nezakonita. Zato je Državna revizijska komisija primarni zahtevek vlagatelja po razveljavitvi Obvestila o izbiri ponudnika v sklopu 5: "Papirna konfekcija", izdanega dne 6. 4. 2012, pod št. 602/184/12, na podlagi prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zavrnila kot neutemeljenega, saj je ugotovila, da naročnik, ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo, ne bi sprejel drugačne odločitve.

Ker je zaradi zavrnitve primarnega zahtevka vlagatelju odpadel pravni interes za presojo podrednega zahtevka za vpogled v ponudbeno dokumentacijo ostalih ponudnikov (v delu, v katerem mu naročnik ni omogočil vpogleda), je Državna revizijska komisija podrejeni zahtevek vlagatelja zavrgla. Vlagatelj namreč z ugoditvijo podrednemu zahtevku ne bi več mogel spremeniti oziroma izboljšati svojega položaja v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, saj Državna revizijska komisija že v okviru presoje primarnega zahtevka ni ugotovila naročnikovih kršitev pri izdaji odločitve o izločitvi ponudb oziroma ponudnikov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v postopku zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Naročnik je v odločitvi o zahtevku za revizijo vlagatelju naložil povračilo stroškov predrevizijskega postopka v znesku 607,20 EUR, in sicer za stroške pravnega svetovanja v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08), po sklenjeni pogodbi o svetovanju. Ker naročnik navedenih stroškov ni z ničemer izkazal, je Državna revizijska komisija že iz tega razloga zavrnila zahtevo naročnika za povrnitev stroškov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 20. 6. 2012


Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Vrtec Antona Medveda Kamnik, Novi trg 26b, Kamnik
- Odvetniška pisarna Cmok & Praznik o.p. d.n.o., Gledališka ulica 2, Celje
- Valtex & Co, d.o.o. Koprska 72, Ljubljana
- Makom, d.o.o. Koroška cesta 64, Velenje
- Vafra Commerce d.o.o., Griže 125, Griže
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv, tu

Natisni stran