018-124/2012 Javna agencija za javno naročanje Republike Slovenije
Številka: 018-124/2012-8Datum sprejema: 15. 6. 2012
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. , 41. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek šinko kot predsednice senata, ter mag. Nataše Jeršič in Miriam Ravnikar šurk kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izvajanje storitev za uporabo pravno - informacijskih sistemov v naslednjih treh sklopih: Sklop 1: Dostop in uporaba davčno-finančnega informacijskega sistema, Sklop 2: Dostop in uporaba pravno-informacijskega sistema in Sklop 3: Dostop do člankov v strokovnih revijah", začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj IUS SOFTWARE d.o.o., Tivolska 50, Ljubljana, (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Javna agencija za javno naročanje Republike Slovenije, Župančičeva 6, Ljubljana, (v nadaljevanju: naročnik), dne 15.6.2012
odločila:
1. Zahtevku za revizijo vlagatelja, z dne 28.3.2012, se ugodi tako, da se razveljavi celoten postopek oddaje javnega naročanja "Izvajanje storitev za uporabo pravno - informacijskih sistemov v naslednjih treh sklopih: Sklop 1: Dostop in uporaba davčno-finančnega informacijskega sistema, Sklop 2: Dostop in uporaba pravno-informacijskega sistema in Sklop 3: Dostop do člankov v strokovnih revijah", objavljenega na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN1883/2012 z dne 17.2.2012, s popravki pod objavami št. JN3085/2012 z dne 20.3.2012, št. JN3254/2012 z dne 23.3.2012.
2. Zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške v višini 1.500,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči naslednji dan po izteku roka določenega v tej točki. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.
3. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku 2 (dveh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila.
4. Pritožba vlagatelja zoper odločitev naročnika o stroških, z dne 16.4.2011, nastalih v predrevizijskem postopku, se zavrže.
Obrazložitev:
Naročnik je Obvestilo o predmetnem javnem naročilu "Izvajanje storitev za uporabo pravno - informacijskih sistemov v naslednjih treh sklopih: Sklop 1: Dostop in uporaba davčno-finančnega informacijskega sistema, Sklop 2: Dostop in uporaba pravno-informacijskega sistema in Sklop 3: Dostop do člankov v strokovnih revijah" objavil dne 17.2.2012 na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN1883/2012, s popravki pod objavami št. JN3085/2012 z dne 20.3.2012, št. JN3254/2012 z dne 23.3.2012.
Zoper razpisno dokumentacijo je vlagatelj dne 28.3.2012 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik pripravil pomanjkljivo in mestoma neusklajeno razpisno dokumentacijo. Vlagatelj na podlagi razpisne dokumentacije in njenih dopolnitev zatrjuje, da ni jasno, kaj predmet javnega naročila dejansko zajema, s tem pa je naročnik kršil določbo prvega in drugega odstavka 37. člena ZJN-2, v povezavi s prvim odstavkom 6. člena ZJN-2, s prvim odstavkom 8. člena ZJN-2 in s prvim odstavkom 9 člena ZJN-2. Glede na množico nepravilnosti, nejasnosti in nedoslednosti v razpisni dokumentaciji in nejasno določitvijo predmeta javnega naročila, vlagatelj predlaga, da se celoten postopek javnega naročila razveljavi, saj bi bila zgolj razveljavitev razpisne dokumentacije v posameznih delih nemogoča in predlaga, da se mu povrne stroške postopka.
Naročnik je dne 10.4.2012 sprejel odločitev, št. 4302-54/2011/134, s katero je zahtevek za revizijo v celoti zavrnil.
Naročnik je z dopisom z dne 13.4.2012, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 16.4.2012, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.
Vlagatelj se je z vlogo z dne 17.4.2012 opredelil do naročnikovih navedb v sklepu, s katerim je vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil.
Naročnik se je z vlogo, z dne 23.4.2012, izjasnil do vlagateljevih navedb v predrevizijskem postopku.
Vlagatelj je zoper 2. in 3. točko naročnikovega sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo na Državno revizijsko komisijo vložil pritožbo z dne 16.4.2012.
Vlagatelj je z vlogo, z dne 3.5.2012 zahteval povrnitev stroškov v revizijskem postopku.
Državna revizijska komisija je dne 23.5.2012 na podlagi 1. odstavka 37. člena ZPVPJN sprejela sklep, s katerim je rok za odločitev podaljšala.
Državna revizijska je v obravnavanem primeru presojala zakonitost naročnikovega ravnanja pri pripravi razpisne dokumentacije.
V ta namen je v dokazne namene vpogledala v razpisno in preostalo spisovno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu. Po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 3. točke drugega odstavka 39. člena ZPVPJN, ter skladno z določilom tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Ad 1)
Vlagatelj trdi, da je naročnik v konkretnem primeru zavlačeval z odgovori na vprašanja ponudnikov, ker je večino odgovorov na vprašanja podal dne 16.3.2012 po 10 uri, ko se je iztekel rok za podajo vprašanj, zaradi česar vlagatelj ni mogel zastaviti novih vprašanj, ki bi razjasnila dilemo. V povezavi s tem določba 2. odstavka 71. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) določa, da se kot del razpisne dokumentacije štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila. Poleg tega so naročniki dolžni na ali preko portala javnih naročil posredovati dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb, pod pogojem, da je bila zahteva posredovana pravočasno (81. člen ZJN-2). Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ugotavlja, da je naročnik v povezavi s pojasnili razpisne dokumentacije v 7.2 točki Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe oz. razpisne dokumentacije določil, da bo pojasnilo oz. kakršnokoli drugo vprašanje v zvezi z naročilom štel kot pravočasno, v kolikor bo na Portalu javnih naročil zastavljeno najkasneje do vključno 16.3.2012 do 10 h. Državna revizijska komisija je z namenom, da bi preverila utemeljenost vlagateljevih očitkov, vpogledala na Portal javnih naročil, kjer je naročnik objavil odgovore na postavljena vprašanja ponudnikov in ugotovila, da je potrebno vlagatelju pritrditi, da je večina naročnikovih odgovorov na vprašanja ponudnikov objavljenih 16.3.2012 oz. zadnji dan, ko je bilo mogoče vprašanja postaviti, vendar je potrebno pri tem poudariti, da zakonodaja naročniku ne nalaga, v kakšnem časovnem okviru mora ta na zastavljeno vprašanje odgovoriti. Zakonodaja naročnika omejuje le pri posredovanju pojasnil v povezavi z razpisno dokumentacijo, ki jih mora naročnik podati najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb. V konkretnem primeru pa je med strankama nesporno, da je naročnik zadnjo spremembo razpisne dokumentacije na Portal javnih naročil objavil dne 23.3.2012, kar je znotraj šest dnevnega roka pred iztekom roka za oddajo ponudbe (ki je bil podaljšan iz 29.3.2012 na 2.4.2012), zato naročniku nepravilnosti pri posredovanju pojasnil v zvezi z razpisno dokumentacijo ni mogoče očitati. Zagotovo pa bi se naročnik revizijskim zahtevkom lahko izognil, če bi se hitreje odzval na vprašanja ponudnikov.
Ad 2)
V nadaljevanju vlagatelj zatrjuje, da naročnik v obravnavanem primeru ni jasno opredelil predmeta javnega naročila, ker ni določil natančnega števila gesel, ki jih potrebuje. Naročnik se z navedenim ne strinja in trdi, da je določil predvideno število gesel, ki jih je tudi zapisal v obrazcu predračuna, medtem ko dejanskega števila gesel ne more določiti. Določba drugega odstavka 37. člena ZJN-2 določa, da morajo tehnične specifikacije omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati ovir za dostop javnih naročil konkurenčnim gospodarskim subjektom. Tehnične specifikacije morajo biti oblikovane na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta naročila, vezanih na objektivne potrebe in zahteve naročnika, tako, da nedopustno ne omejujejo konkurence med ponudniki. Državna revizijska komisija je z namenom razrešitve spora v dokazne namene vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik v 1. točki Specifikacij predmeta javnega naročila določil: "Predvideno število gesel je določeno na podlagi dosedanjih potreb posameznih naročnikov in je zgolj okvirni kazalec dve letne potrebe posamičnih naročnikov. Naročnik se ne obvezuje, da je dokončno število gesel fiksno določeno, saj se lahko v času trajanja pogodbe spreminja." Pri tem je naročnik za ceno (v EUR/mesec z DDV) na geslo določil, da je ta fiksna (11. člen vzorca krovne pogodbe), ni pa slednjega določil tudi za skupno ponudbeno ceno, glede na dejstvo, da naročnik ne ve, kolikšna bo končna količina gesel med izvajanjem pogodbe. Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da je naročnik namesto skupne cene na količino določil skupno okvirno vrednost pogodbe, kakor je to tudi razvidno iz 12. člena krovne pogodbe in iz Obrazca predračuna. Pri tem je naročnik spremenil tudi 3. člen neposredne pogodbe na način: "Cena mesečne naročnine za 1 geslo, za sklop XXX, je XXX EUR z DDV. Predvidena pogodbena vrednost za predvideno število XXX gesel je XXX EUR z DDV." Naročnik je v zvezi s tem prepričljivo pojasnil, da je na ta način zagotovil, da bodo vsi neposredni naročniki pri sklepanju neposrednih pogodb zapisali predvideno količino gesel, v skladu z oddanimi potrebami, pri čemer so vse potrebe naročnikov zajete v predvidenih skupnih količinah, ki so zapisane na obrazcu predračuna. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ugotavlja, da ni sporno, da naročnik v razpisni dokumentaciji natančnega skupnega števila gesel ni določil, ker ga v tem trenutku niti ne more. Je pa naročnik že s spremembo 3. člena po mnenju Državne revizijske komisije poskrbel, da odstopanje od v predračunu predvidenega števila ne bo veliko. Poleg tega je naročnik v neposredno pogodbo tudi dodal nov člen: "[â??] Prav tako se v neposredno pogodbo v skladu s 13. členom krovne pogodbe, doda nov 3.a. člen, ki se glasi: Izvajalec bo za pogodbene storitve izstavljal naročniku račun enkrat mesečno za pretekli mesec za dejansko število prijavljenih gesel. [â??]", (ki ga je dne 15.3.2012 ob 15:41 objavil na Portalu javnih naročil) iz katerega jasno izhaja, da bo ponudnik dobil plačilo na enoto oz. geslo in ne na predvideno število gesel. Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ocenjuje, da je naročnik v konkretnem primeru svojo zahtevo po predmetu javnega naročila postavil objektivno, pri tem pa s svojim ravnanjem ni omejil konkurence med ponudniki, kajti omenjena pravila veljajo za vse ponudnike enako, zato gre revizijski zahtevek v tem delu zavrniti.
Ad 3)
Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik s tem, ko je spremenil razpisno dokumentacijo v točki 1.1.1., ne pa tudi v 1.1., vnesel nejasnost, tako da vlagatelj posledično ne ve, ali se dodatne vsebine zahtevajo ali ne. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji pod 1.1. točko (Skupna določila za vse tri sklope) Specifikacij predmeta javnega naročila določil: "Izvajalec mora uporabnikom zagotoviti neomejen dostop in uporabo posameznega sistema in vseh njegovih vsebin ( v nadaljevanju baze) v skladu z zahtevami teh specifikacij." Medtem ko je naročnik pod obveznosti izvajalca v 1.1.1. točki Specifikacij predmeta javnega naročila sprva ponudnikom naložil, da mora izvajalec uporabniku naročnika omogočiti in dovoliti dostop tudi do vseh vsebin, ki jih znotraj področja posameznega sklopa, poleg zahtev iz specifikacij, baza izvajalca vsebuje. Pozneje pa je naročnik strogo dikcijo, z odgovorom na vprašanje enega izmed ponudnikov, dne 15.3.2012 ob 15:43 objavljenega na Portalu javnih naročil, omilil, s čimer so dodatne vsebine po presoji Državne revizijske komisije postale neobvezni del ponudbe oz. opcija ponudnika. Kar izhaja tudi iz naročnikovega, na Portalu javnih naročil objavljenega odgovora: "Kaj so vsebine, ki jih znotraj področja posameznega sklopa, poleg zahtev iz specifikacij, baza izvajalca vsebuje" V kolikor baza izvajalca na področju posameznega sistema sklopa in njegovih vsebin, ki so opredeljene v specifikacijah predmeta javnega naročila vsebuje s področja posameznega sistema (davčno-finančnega, pravno-informacijskega, člankov v strokovnih revijah) več oziroma še kakšne dodatne vsebine oziroma podrobnejše vsebine od zahtevanih lahko izvajalec uporabniku naročnika omogoči in dovoli dostop tudi do teh vsebin. Glede na navedeno se zadnja alineja specifikacij predmeta javnega naročila točke 1.1.1. spremeni tako, da se beseda "mora" nadomesti z besedo "lahko". Pri tem se Državna revizijska komisija z vlagateljem ne strinja, da je naročnik s spremembo 1.1.1. točke razpisne dokumentacije vnesel nejasnost. Točka 1.1. ponudnike zavezuje, da mora uporabnikom zagotoviti neomejen dostop in uporabo posameznega sistema in njegovih vsebin v skladu z zahtevami iz specifikacij, pri čemer je v 1. točki po sklopih opisan predmet javnega naročila, v 1.1.2 točki razpisne dokumentacije pa obseg in delovanje baze. Slednje vsebine so za ponudnike obligatorne, med tem ko je na drugi strani v 1.1.1. točki predvidena le možnost, ne pa tudi obveznost ponudnikov oz. izvajalcev, da uporabnikom omogočijo dostop tudi do vsebin, ki jih baza, poleg obveznih sestavin iz specifikacij, še dodatno vsebuje. Prav tako se Državna revizijska komisija z vlagateljem ne strinja, da v konkretnem primeru ni jasno, kaj je področje posameznega sklopa, in sicer zlasti 3. sklopa "Dostop do člankov v strokovnih revijah". Iz 1.1.2 točke Specifikacij predmeta javnega naročila razpisne dokumentacije jasno izhaja, so predmet 3. sklopa članki naslednjih strokovnih revij: Pravna praksa, Evro pravna praksa in Podjetje in delo, zato gre vlagateljeve navedbe v navedenem delu zavrniti.
Ad 4)
Nadalje vlagatelj ugovarja, da naročnik v šestem in sedmem odstavku poglavja Skupne določbe za sklop 1 in 2 ni določil pojma "večje število" ter "obsežnejše spremembe", zaradi česar vlagatelju ni jasno, kdaj je dolžan besedilo vnesti v bazo v 2 dneh in kdaj v 5 dneh, saj slednje iz razpisne dokumentacije nedvomno ne izhaja. Od navedenega pa je po vlagateljevih trditvah odvisno pravilno izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, zaračunavanje pogodbene kazni in posledično unovčitev bančne garancije. Državna revizijska komisija je najprej v dokazne namene vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da sporna odstavka 1.1.2 točke (Obseg in Delovanje Baze) Specifikacij predmeta javnega naročila pod Skupnimi določbami za sklop 1 in sklop 2 določata: "Prečiščena besedila veljavnih predpisov iz tč.a. morajo biti vnesena v bazo najkasneje v roku 2 (dveh) delovnih dni od dneva, ko je bila objavljena sprememba ali dopolnitev posameznega predpisa v Uradnem listu RS. V primeru spremembe večjega števila predpisov v istem dnevu ali obsežnejše spremembe predpisa mora biti prečiščeno besedilo vneseno v bazo najkasneje v roku 5 (pet) delovnih dni od objave v Uradnem listu RS." Pri tem se Državna revizijska komisija z naročnikom v celoti strinja, da je potrebno pojma razlagati glede na nastalo situacijo in da ju ni mogoče eksaktno matematično natančno določiti, kakor to želi vlagatelj. Gre namreč za opisna pojma, ki vsebujeta več možnih življenjskih situacij in kombinacij sprememb, ki pa so odvisne od bodočih nepredvidenih dogodkov. Lahko se namreč zagodi, da se spremeni 190 predpisov, ki imajo le po nekaj členov in bo šlo za manjši obseg sprememb, ali pa 20 predpisov, ki ima prek 1000 členov v širšem obsegu. Naročnik je v zvezi s spornimi pojmi po oceni državne revizijske komisije prepričljivo pojasnil, da je rok dveh dni predvidel za redne situacije, rok petih dni pa izredne, in sicer ko iz objektivnih razlogov obveznosti, ni mogoče izpolniti v roku petih dni. Državna revizijska komisija takšno tolmačenje naročnika ne smatra za spremembo razpisne dokumentacije, kakor v odgovoru na naročnikove navedbe zatrjuje vlagatelj, kakor tudi ne označuje navedeno za kršitev javno naročniške zakonodaje. Poleg tega pa je naročnik prepričljivo pojasnil, da bo v primeru dvoma vedno razlagal v korist izbranega ponudnika, in sicer da bo dopustil daljši izvedbeni rok, ker v primeru dvoma že po obligacijskih pravilih pogodbena določila ni mogoče razlagati v škodo ponudnikov, zato gre vlagateljeve ugovore o nejasnosti razpisne dokumentacije zavrniti.
Ad 5)
Vlagatelj glede 5. alineje 1.1.2. točke (Obseg in Delovanje Baze) Specifikacij predmeta javnega naročila v obravnavanem primeru trdi, da je razpisna dokumentacija nejasna, ker naročnik glede obveščanja o vseh novostih iz področja ni določil, kaj predstavlja pojem "področje". Vlagatelj pravi, da široko spremljanje področij namreč zanj pomeni nemogoč pogoj, ki je povezan z velikimi stroški delovne sile, ki bo spremljala vse novosti iz področij. Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz omenjene točke izhaja: "Baza mora na zahtevo uporabnika le-tega dnevno obveščati o vseh novostih s področja, ki si ga je izbral." in pri tem v celoti pritrjuje naročniku, da je potrebno navedeno besedilo brati v okviru 1.1.2 točke oz. poglavja, ki določa obseg in delovanje baze, tako da se lahko pojem "novosti s področja" nanaša le na vsebino baze, ki pa je natančneje določena v specifikacijah. Po mnenju Državne revizijske komisije vlagatelj po nepotrebnem pojem področja širi na vsebino (kot npr. spremljanje novosti iz Bocvane), ki v obravnavanem primeru sploh ni predmet vsebine baze. Poleg tega naročnik s svojim pojasnilom v predrevizijskem postopku, da so "novosti vsebin iz področij" mišljena kot področja znotraj baze, po oceni Državne revizijske komisije ni v ničemer spremenil ali dopolnil razpisne dokumentacije, kakor to trdi vlagatelj. Po mnenju Državne revizijske komisije bi moral vlagatelj zahteve razpisne dokumentacije brati v okviru naslova točke (Obseg in Delovanje Baze) in drugih pravil (specifikacije za sklop 1, 2 in 3; vsebino 1. točke Predmet javnega naročila), ne pa jih jemati iz konteksta in jim pripisovati druge vsebine, kot jo dejansko imajo, zaradi česar vlagateljevim ugovorom o nejasni razpisni dokumentaciji ni mogoče slediti.
Ad 6)
V nadaljevanju vlagatelj meni, da razpisna dokumentacija jasno ne določa, kaj mora vlagatelj zagotavljati, saj so v specifikacijah najprej zahtevani čistopisi veljavnih predpisov, kasneje pa so v posebnih določbah za 2. sklop zahtevani le čistopisi zakonov. Vlagatelj ni prepričan, katero zahtevo je potrebno upoštevati (čistopise zakonov ali predpisov). Prav tako vlagatelju ni jasno, ali gre v obeh primerih le za predpise, objavljene v Uradnem listu Republike Slovenije. Državna revizijska komisija je najprej vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da razpisna dokumentacijo pod 1.1.2 točko (Obseg in Delovanje Baze) Specifikacij predmeta javnega naročila najprej vsebuje Skupne določbe za sklop 1 in sklop 2 in nato še ločeno za vse tri sklope posamično. Pri tem že iz naslova Skupne določbe za sklop 1 in sklop 2 izhaja, da je potrebno določbe razlagati v povezavi z določbami iz sklopa 2, kakor v svojem sklepu o zavrnitvi revizijskega zahtevka poudarja že sam naročnik. Tako je naročnik pod točko a) 1.1.2 najprej določil: "1. Izvajalec mora zagotoviti dostop do:
a. vseh veljavnih predpisov, ki so bili sprejeti v Republiki Sloveniji, z njihovimi čistopisi, ne glede na to, kateri pristojen organ jih je sprejel (npr. Ustava, zakoni, uredba, odredba, odlok, pravilnik, navodilo, sklep) s povezavami na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, Ustavnega sodišča RS, višjih sodišč RS in Upravnega sodišča [â??]"
Pod opisom sklopa 2 pa : "[â??]čistopisi vseh veljavnih zakonov s povezavami na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, Ustavnega sodišča RS, višjih sodišč RS in Upravnega sodišča RS[â??]"
Državna revizijska komisija je pri presoji vlagateljevih očitkov o nejasni dokumentaciji v celoti sledila naročnikovi argumentaciji, in sicer da je pri pripravi ponudbe potrebno upoštevati oz. razlagati skupne določbe in posamične določbe, ki veljajo le za sklop 2, skupaj. Zahteve tako ni mogoče razlagati ožje od okvirja opredeljenega v skupnih določbah, in sicer da mora izvajalec zagotoviti dostop do vseh veljavnih zakonov, brez podzakonskih aktov. Kar pomeni, da mora ponudnik tudi v sklopu 2 zagotoviti povezave vseh veljavnih predpisov, ki so bili sprejeti v Republiki Sloveniji. V nadaljevanju Državna revizijska komisija prav tako zavrača vlagateljeve navedbe, da naročnik ni jasno opredelil, katere predpise mora zagotoviti, npr. tudi interne predpise, nedostopne predpise. Državna revizijska komisija je pri tem v celoti sledila stališču naročnika, da je iz specifikacij jasno in nedvoumno razvidno, da gre v navedenem primeru le za predpise, ki bili objavljeni v Uradnem listu RS. Iz Skupnih določb za sklop 1 in sklop 2 namreč izhaja: "Vsi predpisi iz tč. a morajo biti dostopni najkasneje naslednji dan od objave v Uradnem listu RS."
Ad 7)
Vlagatelj prav tako meni, da naročnik v Sklopu 1 ni dovolj določil predmeta naročila in sicer naročnik ni dovolj jasno opredelil, kaj pojem zakonodaja zajema, npr. ali zajema tudi zakonodajo iz EU. Vlagatelju prav tako ni jasno, kaj v besedni zvezi "zakonodaja s tega področja" področje pomeni. Državna revizijska komisija je v povezavi z vlagateljevimi očitki v celoti sledila naročnikovi argumentaciji, da Skupne določbe za sklop 1 in sklop 2 v celoti veljajo za sklop 1, kakor tudi za sklop 2. Pri tem že poimenovanje sklopa, kaže na področje, ki ga mora zakonodaja zajemati, tako iz naslova za sklop 1 izhaja, da ta zajema davčno-finančno področje. Pri tem pa mora izvajalec zagotoviti dostop do vseh vsebin, opisanih pod točkami 1a, 1b in 1c, ki so sestavni del Skupnih določbe za sklop 1 in sklop 2, tako sem sodi tudi zakonodaja EU. Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da je predmet naročila vnaprej natančno določen, zaradi česar ne omejuje konkurence med ponudniki, tako da vlagateljevim očitkom ni sledila.
Ad 8)
Vlagatelj v nadaljevanju naročniku očita nejasnosti med določbo iz 2. alineje sklop 2 na eni strani in med določbo 1.b točke Skupnih določb za sklop 1 in sklop 2 na drugi strani. Vlagatelj trdi, da ne ve, ali mora zagotoviti povezavo odločitev Ustavnega sodišča z ustrezno zakonodajo ali ne. Državna revizijska komisija je pri presojanju vlagateljevih očitkov vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik v 2. sklopu postavil sledeče zahteve: "2. SKLOP: Vsebina pravno-informacijskega sistema :
â"˘ čistopisi vseh veljavnih zakonov s povezavami na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, Ustavnega sodišča RS, višjih sodišč RS in Upravnega sodišča RS
â"˘ odločitve Ustavnega sodišča RS
â"˘ sodbe Vrhovnega sodišča RS s povezavami na ustrezno zakonodajo
â"˘ sodbe Višjih sodišč RS s povezavami na ustrezno zakonodajo [â??]"
Državna revizijska komisija vlagatelju pritrjuje, da je naročnik pri drugi oz. sporni alineji ni zapisal, da je potrebno zagotoviti povezavo na ustrezno zakonodajo, medtem ko je pri ostalih alinejah to storil. Toda iz Skupnih določb za sklop 1 in sklop 2 izhaja, da mora izvajalec zagotoviti dostop do: "odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije, sodb Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, višjih sodišč v Republiki Sloveniji in Upravnega sodišča Republike Slovenije, s povezavami na ustrezno zakonodajo", kar pomeni, da je omenjene določbe veljajo tudi za odločitve Ustavnega sodišča, ne glede na to, da je pri sporni alineji besedilo "s povezavami na ustrezno zakonodajo" naročnik izpustil. Naročnik je namreč v odgovoru na vprašanje, dne 16.3.2012 ob 13.20 h, objavljenem na Portalu javnih naročil, pojasnil: "Sklop 2: Zagotovljen mora biti dostop do celotne veljavne zakonodaje iz tega področja na način, ki je opredeljen v skupnih določbah sklopa 1 in 2 in do celotnega kazala vsebin Uradnega lista RS [â??]", iz česar izhaja, da je potrebno pri omenjenemu sklopu upoštevati Skupne določbe za sklop 1 in sklop 2, četudi naročnik ni izrecno zapisal "odločitve Ustavnega sodišča RS s povezavami na ustrezno zakonodajo". Na podlagi česar se Državna revizijska komisija z vlagateljem ne strinja, da je razpisna dokumentacija v spornem delu nejasna.
Ad 9)
Nadalje vlagatelj zatrjuje, da je naročnik v 11. odstavku poglavja Skupne določbe za sklop 1 in sklop 2 določil, da morajo biti predpisi iz tč. a. najmanj na nivoju predpisa povezani s predpisi Evropske unije iz tč. c, pri tem pa ni navedel, ali gre za medsebojne povezave. Sledenje je po vlagateljevih trditvah lahko problematično, če je naročnik medsebojno povezavo zahteval, saj v primeru preusmeritve na izvirno internetno stran medsebojne povezave ni mogoče zagotoviti. Na drugi strani pa vlagatelj prav tako izpostavlja situacijo, da je naročnik v Skupnih določbah za sklop 1 in sklop 2 zahteval, da morajo biti predpisi iz tč. a najmanj na nivoju člena povezani z odločbami sodišč iz tč. b tako, da je med njimi omogočena medsebojna povezava. Vlagatelj pa pri tem prav tako izpostavlja, da v primeru preusmeritve na izvirno internetno stran navedenih zahtev ni mogoče izpolniti, saj tehnično ni mogoče zagotoviti povezave dokumenta, ki se nahaja na izvirni strani na ustrezno zakonodajo v lastni bazi. Državna revizijska komisija je pri presojanju vlagateljevih očitkov najprej vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik glede delovanja baze postavil sledeče zahteve: SKUPNE DOLOČBE za sklop 1 in sklop 2:
1. Izvajalec mora zagotoviti dostop do:
a. vseh veljavnih predpisov, ki so bili sprejeti v Republiki Sloveniji, z njihovimi čistopisi, ne glede na to, kateri pristojen organ jih je sprejel (npr. Ustava, zakoni, uredba, odredba, odlok, pravilnik, navodilo, sklep) s povezavami na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, Ustavnega sodišča RS, višjih sodišč RS in Upravnega sodišča
b. odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije, sodb Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, višjih sodišč v Republiki Sloveniji in Upravnega sodišča Republike Slovenije, s povezavami na ustrezno zakonodajo, (pravnih mnenj in stališč ter strokovnih člankov Vrhovnega sodišča RS)
c. dostop do veljavnih primarnih in sekundarnih pravnih aktov Evropske unije in odločitev Sodišča Evropskih skupnost, register veljavne zakonodaje EU, čistopisov veljavne zakonodaje EU.
[â??]
Predpisi iz tč. a. morajo biti na nivoju člena povezani z odločbami sodišč iz tč. b, tako, da je med njimi omogočena medsebojna povezava.
[â??]
Predpisi iz tč. a. morajo biti najmanj na nivoju predpisa povezani s predpisi Evropske unije iz tč. c.
[â??]
Vsebine tč. b)
[â??]
Izvajalec mora zagotoviti dostop do teh vsebin znotraj lastne baze ali s preusmeritvijo izven baze - na izvirno internetno stran kjer se le-te objavljajo.
Vsebine točke c)
Dostop do veljavnih primarnih pravnih aktov Evropske unije, sekundarnih pravnih aktov Evropske unije, odločitev Sodišča Evropskih skupnosti, registra veljavne zakonodaje EU in čistopisov veljavne zakonodaje EU mora izvajalec zagotoviti znotraj lastne baze ali s preusmeritvijo izven baze - na izvirno internetno stran kjer se le-te objavljajo, dostopne morajo biti čimprej."
Iz razpisne dokumentacije izhaja, da je naročnik le glede dostopa do vsebin pod tč. b in c dopustil možnost, da jih lahko izvajalec oz. ponudnik zagotovi bodisi znotraj lastne baze ali z delovanjem povezav, ki so v bazi ponudnika, s preusmeritvijo izven baze oz. na izvirno internetno stran. Navedeno izhaja tudi iz naročnikovega odgovora, dne 15.3.2012 ob 15:47 h objavljenega na Portalu javnih naročil, kjer je naročnik pojasnil: "Izvajalec mora, kot je določeno v specifikacijah predmeta javnega naročila zagotavljati zanesljivost delovanja svoje baze in delovanje preusmeritev v tistem delu v katerem naročnik dovoljuje preusmeritev izven baze, ne odgovarja pa za delovanja izvirne internetne strani na katero je preusmeritev izvedena." Nadalje naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo pojasni, da je naročnik s terminoma povezava in medsebojna povezava (med predpisi iz tč. a in predpisi iz tč. c, ter med predpisi iz tč. a in odločbami sodišč iz tč. b) le poudaril, da morata biti vsebini povezani ena z drugo, nikakor pa ni določil, da se morata vsebini medsebojno povezovati, na način, kot ga navaja vlagatelj. Državna revizijska komisija se s takšnim naročnikovim stališčem ne strinja in ocenjuje, da sporno besedilo dopušča več interpretacij, kar pa povzroča neprimerljivost ponudb. Glede naročnikove zahteve, da morajo biti predpisi iz tč. a najmanj na nivoju predpisa povezani s predpisi Evropske unije iz tč. c, se Državna revizijska komisija z naročnikom strinja, da ni podane zahteve po medsebojni povezavi v smislu, da bi bilo potrebno zagotoviti povezavo iz dokumenta, ki se nahaja na izvirni strani na ustrezno zakonodajo v lastni bazi. Ni pa mogoče do enakega zaključka priti tudi glede naročnikove zahteve, po kateri morajo biti predpisi iz tč. a na nivoju člena povezani z odločbami sodišč iz tč. b na način, da je med njimi omogočena medsebojna povezava. Državna revizijska komisija upoštevaje gramatikalno razlago omenjene sporne zahteve vlagatelju pritrjuje, da je glede na podano besedilo mogoča tudi drugačna interpretacija. Tudi Državna revizijska komisija omenjeno zahtevo razume na način, da je v primeru povezave predpisa iz tč. a na nivoju člena z odločbami sodišč iz tč. b potrebna medsebojna povezava, kar pomeni, da mora povezava potekati v obe smeri. Glede na to, da je naročnik glede izpolnjevanja zagotavljanja vsebin iz tč. b podal možnost s preusmeritvijo izven baze - na izvirno internetno stran, pa je v zvezi s tem vlagatelj prepričljivo pojasnil, da takšna medsebojna povezava med omenjenima vsebinama v primeru preusmeritve na izvirno stran ni možna, čemur je Državna revizijska komisija tudi v celoti sledila. Državna revizijska komisija na podlagi spornih naročnikovih zahtev namreč ne more nedvoumno zaključiti, kaj je naročnik s terminom povezava in medsebojna povezava sploh želel določiti, oz. ali je imel v mislih različne povezave ali ne, vsekakor pa Državna revizijska komisija z vlagateljem soglaša, da različna uporaba terminov v navedenem kontekstu omogoča različne interpretacije, ki povzročajo različne rešitve, ki se posledično odražajo tudi v končni ponudbeni ceni. Državna revizijska komisija meni, da je naročnik z nejasno zahtevo "Predpisi iz tč. a. morajo biti na nivoju člena povezani z odločbami sodišč iz tč. b, tako, da je med njimi omogočena medsebojna povezava", ki dopušča več možnih interpretacij in s tem neenakopravno obravnavo ponudnikov, kršil določbo drugega odstavka 37. člena ZJN-2, zaradi česar je bilo potrebno vlagateljevem zahtevku v omenjenem delu ugoditi.
Ad 10)
Po vlagateljevem mnenju je pomanjkljiv tudi drugi odstavek točke 10 Merila, saj po roku za oddajo ponudbe dopušča različne načine žrebanj, izvedenih na škodo vlagatelja. Naročnik po vlagateljevih trditvah ni pojasnil, na kakšen način bo naročnik izvedel žreb, koliko krogov žrebanj bo opravil, ali bo žrebanje javno, itd., s čimer pa se na drugi strani ne strinja naročnik. Državna revizijska komisija je pri presoji vlagateljevih očitkov v dokazne namene vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik v zvezi z žrebom zgolj določil: " V primeru, da bosta dva ali več ponudnikov ponudilo tudi enako najnižjo skupno ceno za sklop, bo naročnik ponudnika izbral z žrebom". V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija vlagatelju v celoti pritrjuje, da naročnik ni določil osnovnih pogojev pod katerimi se bo žrebanje opravilo. Sam pojem žreb, ki je opredeljen v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in na pomen katerega se v sklepu o zavrnitvi revizijskega zahtevka sklicuje tudi naročnik, po oceni Državne revizijske komisije sam po sebi še ne opredeljuje načina, kako se bo žrebanje izvršilo, ali bo bilo izvedeno javno ob prisotnosti ponudnikov, v naročnikovih prostorih, v več krogih, s čimer se zagotavlja načelo transparentnosti in enakopravno obravnavanje ponudnikov. Prav tako žreba na področju javnega naročanja ni mogoče primerjati žrebom iz Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/1992 z nadaljnjimi spremembami), kajti volitve ves čas spremlja državna volilna komisija, ki na državni ravni skrbi za zakonitost volitev in enotno uporabo določb navedenega zakona, ki se nanašajo na volilne postopke, medtem ko nad naročnikovim ravnanjem v postopku javnega naročanja s strani države ni nobenega nadzora. Edini nadzorniki so pravzaprav ponudniki, ki so v postopku javnega naročanja udeleženi. Glede na to, da naročnik ni niti navedel, ali bo žrebanje potekalo javno, ni mogoče z gotovostjo vedeti, ali bodo ponudniki naročnikovo ravnanje sploh lahko spremljali, oz. ali bo žrebanje sploh potekalo na transparenten način, glede na to da naročnik v tem zvezi v naprej ni določil nobenih postopkovnih pravil. Na drugi strani pa bi se lahko naročnik v primeru zapletov glede žreba pozneje skliceval na določbo četrtega odstavka 25. člena ZPVPJN, in sicer da so kakršnikoli očitki v povezavi z žrebom prepozni. Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo uspel izkazati, da je naročnik s tem, ko v razpisni dokumentaciji ni določil osnovnih pravil žreba, ki bo odločil o izbranem ponudniku, ravnal v nasprotju z načelom transparentnosti (8. člen ZJN-2), po katerem mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku.
Ad 11)
Vlagatelj v nadaljevanju tudi meni, da razpisna dokumentacija ni jasna, ker je naročnik v 11. odstavku poglavja mestoma uporablja pojme (zagotoviti=omogočati=nuditi) v povezavi z zahtevami, ki medsebojno niso združljive, posledično pa tudi predmet ni mogoč na način, kot ga je opredelil naročnik. Pri tem se vlagatelj v dokazne namene sklicuje na pomen omenjenih pojmov, opredeljen v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. V obravnavanem primeru je pri presoji vlagateljevih očitkov Državna revizijska komisija v celoti sledila naročnikovim pojasnilom v sklepu o zavrnitvi revizijskega zahtevka. Naročnik je namreč v odgovoru, dne 1.3.2012 ob 14:04 objavljenem na Portalu javnih naročil, pomen omenjenih izrazov, ki jih je v razpisni dokumentaciji uporabil, pojasnil: " 1. Izraz "Zagotoviti" pomeni, da mora omogočati, nuditi.
2. Izraz "dostop" pomeni, omogočati vstop v bazo, dostop do baze. Izraz "omogočiti" in izraz "omogočati" pomenita enako in sicer zagotoviti, nuditi. Ostale termine naročnik ne more pojasniti in jih bo lahko pojasnil le v kolikor jih boste zapisali v kontekstu." Na podlagi česar Državna revizijska komisija zaključuje, da je bil vlagatelj z dejstvom, na kakšen način je potrebno sporne pojme razlagati v kontekstu predmetnega javnega naročila, seznanjen, zato je pri tem povsem irelevantno, kako so omenjeni pojmi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika definirani, saj je potrebno omenjene pojme razlagati zgolj v kontekstu, kot ga je z razpisno dokumentacijo določil naročnik. V nadaljevanju pa Državna revizijska komisija prav tako zavrača tudi vlagateljeve trditve, da je ugotovljena nedoslednost še posebej izražena v primerih, ko naročnik dovoljuje preusmeritve na izvirno spletno stran, saj glede na definicijo spornih pojmov vlagatelj dokumentov v zunanjih sistemih ne more zagotavljati, nuditi ali omogočati njihovega dostopa. Pri tem se vlagatelj v dokazne namene sklicuje na spletne strani Ustavnega sodišča, Eur-lex, Računskega sodišča, kjer se odrekajo odgovornosti za delovanje in vsebino spletne strani. Državna revizijska komisija v zvezi s tem ugotavlja, da iz naročnikovega odgovora, dne 16.3.2012 ob 9:52 h objavljenega na Portalu javnih naročil, jasno izhaja, da mora izvajalec, kot je določeno v specifikacijah predmeta javnega naročila, zagotavljati zanesljivost delovanja svoje baze in delovanje preusmeritev v tistem delu v katerem naročnik dovoljuje preusmeritev izven baze, ne odgovarja pa za delovanja izvirne internetne strani, na katero je preusmeritev izvedena. Kar pomeni, da izvajalec v primeru preusmeritev ne bo odgovarjal za vsebino navedenih spletnih strani, katere v revizijskem zahtevku izpostavlja vlagatelj, zato gre vlagateljev ugovore v zvezi z uporabo spornih pojmov v revizijskem zahtevku kot neutemeljene zavrniti.
Ad 12)
V nadaljevanju vlagatelj naročniku očita, da zahteva po prenosu dokumentov v posebno mapo ni dovolj definirana. Naročnik je po vlagateljevem stališču z odgovorom, z dne 15.3.2012 ob 15:55 h, objavljenim na Portalu javnih naročil, vnesel dodatne nejasnosti in nemogoče zahteve, čemur pa naročnik na drugi strani ugovarja. Državna revizijska komisija je pri presojanju vlagateljevih očitkov najprej vpogledala v naročnikovo sporno zahtevo iz razpisne dokumentacije, na katero se nanašajo vlagateljevi očitki. Določba 1.1.2. točke (Obseg in delovanje baze) specifikacij določa: "[â??]Baza mora omogočati uporabniku prenos dokumentov v posebno mapo, kjer se bo dokument shranil, s čimer se uporabniku zagotovi, da mu ob naslednji uporabi ne bo potrebno ponovno iskati dokumenta v bazi. (zahteva ne velja za sklop 3) [â??]." Med tem ko iz naročnikovega spornega odgovora objavljenega na Portalu javnih naročil izhaja: "Kaj predstavljajo pojmi "prenos", "posebna mapa" (ali gre za mapo v bazi ali na osebnem računalniku) in "shranil" (ali gre za uporabo funkcije brskalnika "shrani kot", "priljubljene", "natisni" ali katere druge"). Da, gre za funkcijo brskalnika. Kot posebna mapa je mišljena mapa v bazi, v katero si lahko posamezen uporabnik shrani posamezne dokumente, ki si jih je v bazi že predhodno poiskal in si jih je v to mapo shranil prav z namenom, da mu pri naslednji uporabi ne bo potrebno ponovno iskanje istega dokumenta." Vlagatelj izpostavlja, da je naročnik najprej potrdil, da gre za funkcijo brskalnika, za posebno mapo pa je navedel, da gre za mapo v bazi, kar pa je po njegovem mnenju nezdružljivo. Po vlagateljevem prepričanju s funkcijami brskalnika "shrani kot" in "priljubljene" ni mogoče shraniti dokumentov v bazo. Naročnik je v zvezi s sporno zahtevo po prepričanju Državne revizijske komisije prepričljivo pojasnil, da je s sporno zahtevo želel posebno mapo v bazi, ki se nanaša pod uporabniškim profilom registriranega uporabnika, na spletnem strežniku ponudnika, kamor si lahko registriran uporabnik shranjuje priljubljene vsebine, do katerih lahko dostopa ob naslednji prijavi in s tem prihrani na času. Naročnik pojasnjuje, da ni nikjer postavil zahteve po operaciji oz. funkciji "shrani kot" in "priljubljene", kakor to trdi vlagatelj. Vlagatelj pa po mnenju Državne revizijske komisije pri tem ni z ničemer izkazal, da naročnikove zahteve niso objektivno opravičljive in da jih ni mogoče izpolniti. Prav tako po prepričanju Državne revizijske komisije vlagatelj ni konkretiziral oz. pojasnil, v čem je naročnikovo ravnanje pravzaprav protipravno. Na podlagi 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 z nadaljnjimi spremembami: v nadaljevanju ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN smiselno uporabljajo v postopkih revizije oddaje javnih naročil, je namreč na vlagatelju dolžnost, da za v revizijskem zahtevku navedena dejstva, predloži dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo.
Ad 13)
Vlagatelj naročniku očita nejasnosti in sicer da je dne 15.3.2012 ob 15:55 h na Portalu javnih naročil objavil odgovor, "da morajo biti dostopne v bazi", s čimer je ravnal v nasprotju s prvotno razpisno zahtevo. Naročnik je glede vsebine tč. c 1.1.2. točke (Obseg in delovanje baze) določil: " Vsebine točke c) Dostop do veljavnih primarnih pravnih aktov Evropske unije, sekundarnih pravnih aktov Evropske unije, odločitev Sodišča Evropskih skupnosti, registra veljavne zakonodaje EU in čistopisov veljavne zakonodaje EU mora izvajalec zagotoviti znotraj lastne baze ali s preusmeritvijo izven baze - na izvirno internetno stran kjer se le-te objavljajo, dostopne morajo biti čimprej." Na Portalu javnih naročil pa je naročnik na postavljeno vprašanje odgovoril: "V dokumentu SPECIFIKACIJA PREDMETA JAVNEGA NAROČILA je naročnik v edinem odstavku podpoglavja Vsebine točke c) določil: "Dostop do veljavnih primarnih pravnih aktov Evropske unije, sekundarnih pravnih aktov Evropske unije, odločitev Sodišča Evropskih skupnosti, registra veljavne zakonodaje EU in čistopisov veljavne zakonodaje EU mora izvajalec zagotoviti znotraj lastne baze ali s preusmeritvijo izven baze - na izvirno internetno stran kjer se le-te objavljajo, dostopne morajo biti čimprej.". Glede na navedeno prosimo, da naročnik pojasni: Kaj pomeni, da morajo biti zgoraj navedeno dostopno "čimprej""Kaj pomeni v tem primeru "izvirna spletna stran""
ODGOVOR:1. Kaj pomeni, da morajo biti zgoraj navedeno dostopno "čimprej""Čimprej oz. takoj, pomeni da v čim krajšem času od njihovega sprejema morajo biti dostopne v bazi. [â??]" Na podlagi vpogleda v razpisno dokumentacijo in naročnikov odgovor Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bila vsebina tč. c zahtevana bodisi z zagotovitvijo znotraj lastne baze ali s preusmeritvijo izven baze - na izvirno spletno stran, naročnik v svojem odgovoru ni v ničemer spremenil razpisne dokumentacije v smislu, ki ga izpostavlja vlagatelj, in sicer da se razpisne zahteve lahko izpolnijo le tako, da morajo biti sporne vsebine iz tč. c dostopne v lastni bazi. Vlagatelj je po presoji Državne revizijske komisije naročnikov odgovor vzel iz konteksta, saj je naročnik v navedenem odgovoru zgolj pojasnjeval pomen pojma "dostopno čimprej", ne pa na kakšen način se lahko razpisne zahteve izpolnijo, zato je potrebno vlagateljev ugovor zavrniti. Prav tako je potrebno zavrniti tudi vlagateljev ugovor, da naročnik ni nedvoumno obrazložil pojma "čimprej", od česar zavisi pogodbena kazen in vnovčenje bančne garancije. Naročnik je po oceni Državne revizijske komisije pojem določil opisno in v zvezi s tem prepričljivo pojasnil, da glede na dejstvo, da ni določil skrajnega roka za dostopnost navedenih vsebin, da ne bo mogel zaračunati pogodbene kazni za zamudo, s čimer soglaša tudi Državna revizijska komisija. Kajti iz 21. člena krovne pogodbe izhaja: "Naročnik lahko Izvajalcu v primeru zamude rokov določenih v tej pogodbi zaračuna pogodbeno kazen v višini 0,5% od vrednosti posamične neposredne pogodbe za vsak dan zamude." Kar pomeni, da lahko naročnik pogodbeno kazen zaračuna le v primeru zamude roka, ki pa ga naročnik za konkretni primer ni določil, zato naročnik, kot je bilo že izpostavljeno, pogodbene kazni ne more zaračunati. Na podlagi česar Državna revizijska komisija ocenjuje, da vlagatelj v obravnavanem primeru ni uspel izkazati protipravnosti naročnikovega ravnanja.
Ad 14)
V nadaljevanju se vlagatelj sklicuje na naročnikov odgovor z dne 16.3.2012 ob 9:52 h, objavljen na Portalu javnih naročil in trdi, da ne ve, kaj je naročnik z odgovorom: "zagotoviti njihovo navedbo", imel v mislih, ali seznam razveljavljenih predpisov ali kakšne drugačne navedbe. Prav tako vlagatelj ne ve, koliko stari razveljavljeni predpisi naj bi bili v sistem navedeni. Državne revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik glede razveljavljenih predpisov določil: "Baza mora omogočati časovno spremljanje vseh sprememb predpisov. Omogočati mora ponazoritev življenjskega cikla vseh predpisov. Tako mora biti predstavljena prva objava predpisa, nato vse njegove spremembe, novele, vplivi in na koncu razveljavitev, hkrati mora biti naveden tudi predhoden predpis in predpis, ki je bil sprejet po razveljavitvi posameznega predpisa in deloma ali v celoti ureja enako vsebino kot razveljavljeni predpis.
Baza mora omogočati vpogled v vse spremembe predpisa.
Dostop do neveljavnih predpisov mora izvajalec v kolikor ga baza ne vsebuje, zagotoviti uporabniku le na njegovo izrecno zahtevo." V zvezi s tem je naročnik v odgovoru, z dne 16.3.2012 ob 9:52 h objavljenem na Portalu javnih naročil, pojasnil: 1. Ali je torej potrebno, da baza vsebuje razveljavljene predpise" Ne, kot je navedeno v specifikacijah mora vsebovati le podatke o razveljavljenih predpisih ne pa tudi njihove vsebine.
[â??]
4. Za koliko stare predpise lahko gre" Za predpise, ki so bili sprejeti od vključno leta 1991.
5. Kakšna je sankcija, če izvajalec tega ne stori" V skladu z specifikacijami predmeta javnega naročila mora izvajalec zagotoviti dostop do veljavnih predpisov. Za razveljavljene predpise mora izvajalec zagotoviti njihovo navedbo, v kolikor ga uporabnik zaprosi za njegovo pridobitev pa mu jo mora izvajalec zagotoviti v kolikor ne obstajajo objektivne okoliščine zaradi katerih tega ni mogoče storiti. V kolikor ne obstajajo objektivne okoliščine veljajo tudi v tem primeru določbe krovne pogodbe, ki se nanašajo na pogodbeno kazen in unovčitev bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti.
6. Ali lahko zahteva vsebuje tudi več tisoč predpisov naenkrat" Ne."
Državna revizijska komisija naročniku pritrjuje, da je potrebno zahteve iz razpisne dokumentacijo in naročnikove odgovore brati v skupnem kontekstu in ne za posamezen pojem iskati ločenega pomena. Pri tem tudi Državna revizijska komisija (sicer vlagatelju nejasen) pojem "zagotoviti njihovo navedbo" razume na enak način kot naročnik in sicer da je z navedbo mišljena navedba naslova predpisa. Državna revizijska komisija se v nadaljevanju prav tako kot naročnik ne more strinjati s trditvami vlagatelja, da ne ve, koliko stari predpisi bi morali biti navedeni. Naročnik je v zvezi s tem v svojem odgovoru jasno pojasnil, da gre za predpise, ki so bili sprejeti do vključno 1991. Državna revizijska komisija prav tako zavrača vlagateljeve trditve, da je razpisna dokumentacija nejasna, ker naročnik ni določil točnega števila predpisov, ki ga izvajalec lahko zahteva. Omenjena zahteva je postavljena opisno in tako zajema vse možne življenjske primere, ki jih matematično eksaktno ni mogoče opredeliti, pri tem je naročnik določil skrajni oz. objektivni rok pet delovnih dni, čemur pa vlagatelj ni oporekal. Je pa naročnik pojasnil, da zahteva več tisoč predpisov ne bo mogla vsebovati, kar po presoji Državne revizijske komisije ni v nasprotju z zakonodajo. Prav tako je vlagatelj napačno izpostavil, da bo moral 1000 predpisov obdelati v 5 dneh, kar ne drži, naročnik je določil rok pet delovnih dni. Po oceni Državne revizijske komisije vlagatelj v konkretnem primeru ni izkazal oz. konkretiziral, v čem je naročnikova zahteva nemogoča oz. neizvršljiva, na podlagi česar vlagateljevim navedbam v tem delu ni mogoče slediti.
Ad 15)
Vlagatelj trdi, da je naročnik povzročil nejasnost, saj je z odgovorom na vprašanje, z dne 16.3.2012 ob 9:56 h, objavljenim na Portalu javnih naročil, "da morajo biti dostopne v bazi", ne pa na izvirni strani, povzročil nejasnost. Naročnik je v tč. b Skupnih določb za sklop 1 in sklop 2 določil: "Vsebine tč. b)
Odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije, sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, višjih sodišč v Republiki Sloveniji in Upravnega sodišča Republike Slovenije morajo biti v obliki povzetkov sodb oziroma celotne vsebine sodbe, dostopne morajo biti čimprej oziroma takoj, ko so na voljo na izvirnih spletnih straneh.
Izvajalec mora zagotoviti dostop do teh vsebin znotraj lastne baze ali s preusmeritvijo izven baze - na izvirno internetno stran kjer se le-te objavljajo."
V omenjenem odgovoru pa odgovoril: "ODGOVOR: 1. Ali je res dovolj, da baza vsebuje le "povzetke sodb" Ustavnega sodišča Republike Slovenije, sodb Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, višjih sodišč v Republiki Sloveniji in Upravnega sodišča Republike Slovenije" Ne, v dokumentu specifikacije predmeta javnega naročila se vsebina točke b.) spremeni tako da se glasi:Odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije, sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, višjih sodišč v Republiki Sloveniji in Upravnega sodišča Republike Slovenije morajo biti v obliki celotne vsebine sodbe, dostopne morajo biti čimprej oziroma takoj, ko so na voljo na izvirnih spletnih straneh.
2.
Kaj pomeni, da morajo biti le-te dostopne "čimprej oziroma takoj""
Čimprej oz. takoj, pomeni da v čim krajšem času od njihovega sprejema morajo biti dostopne v bazi.
3. Kaj pomeni v tem primeru "izvirna spletna stran"" Izvirna spletna stran je spletna stran organa, ki je posamezno sodbo sprejel ali organa, ki je pristojen za objavljanje teh vsebin."
Državna revizijska komisija na podlagi zgoraj navedenega sporno zahtevo razume nedvoumno tako, da mora izvajalec zagotavljati dostop do navedenih vsebin v obliki celotne vsebine znotraj lastne baze, ali pa s preusmeritvijo izven baze na izvirno internetno stran, nikakor pa ne na način, kot ga podaja vlagatelj. Na način, da morajo biti vsebine dostopne v bazi ne pa na izvirni strani. Vlagatelj je zopet besedilo "da morajo biti dostopne v bazi" v naročnikovem odgovoru vzel izven konteksta, ko je ta pojasnjeval pomen pojma "čimprej" in mu dal svojo interpretacijo, ki pa oži pomen osnovnih razpisnih zahtev. Prav tako se Državna revizijska komisija ne strinja z vlagateljevimi ugovori glede nedoločnosti pojma "čimprej", kar ima lahko za posledico pogodbeno kazen. Državna revizijska komisija je v zvezi s tem že zgoraj pojasnila, da iz 21. člena krovne pogodbe izhaja, lahko naročnik izvajalcu v primeru zamude rokov, določenih v pogodbi, zaračuna pogodbeno kazen v višini 0,5% od vrednosti posamične neposredne pogodbe za vsak dan zamude. Kar pomeni, da lahko naročnik pogodbeno kazen zaračuna le v primeru zamude roka, ki pa ga naročnik s pojmom "čimprej" tudi za ta primer ni določil, zaradi česar pogodbene kazni ne more zaračunati. Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ocenjuje, da vlagatelj v obravnavanem primeru ni uspel izkazati protipravnosti naročnikovega ravnanja.
Ad 16)
Vlagatelj izpostavlja, da je naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov, saj je z odgovorom na vprašanje, z dne 15.3.2012 ob 15:47 h, objavljenim na Portalu javnih naročil, povzročil, da ponudbe v primeru preusmeritve na izvirne strani, ne bo odgovarjal za vsebino le-teh, pri ponudniku, ki zahtevane vsebine zagotavlja v svojem sistemu pa bo naročnik pogodbeno kazen obračunal. Državna revizijska komisija je vpogledala v sporen naročnikov odgovor: "Kako lahko izvajalec izpolni svojo obveznost zagotavljanja zanesljivosti delovanja baze, odprave napak ipd. v primeru, da je dostop zagotovljen s preusmeritvijo izven baze, torej na izvirno internetno stran, katere ne more vzdrževati" Odgovor: Izvajalec mora, kot je določeno v specifikacijah predmeta javnega naročila zagotavljati zanesljivost delovanja svoje baze in delovanje preusmeritev v tistem delu v katerem naročnik dovoljuje preusmeritev izven baze, ne odgovarja pa za delovanja izvirne internetne strani na katero je preusmeritev izvedena." Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v točko 1.1.1. (Obveznosti izvajalca ) specifikacij razpisne dokumentacije: "Izvajalec mora zagotoviti zanesljivost delovanja baze, hitro odpravo napak v delovanju baze in ažurnost, celovitost in točnosti zbirke podatkov, v skladu s temi specifikacijami. Izvajalec mora ob delavnikih v času med 7.00 in 17. 30 uro najkasneje v 1 (eni) uri pristopiti k odpravi napake, ki uporabniku onemogoča dostop do baze in jo mora odpraviti v 1 (eni) uri. Uporabnik mora napako sporočiti izvajalcu takoj, ko jo zazna. V kolikor baza ne deluje več kot 3 ure, ne glede na to ali je uporabnik prijavil napako ali ne mora izvajalec obvestiti uporabnika kdaj predvidoma bo baza pričela delovati." Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija vlagatelju sicer pritrjuje, da je naročnik s postavljeno zahtevo ločil ponudnike, ki bodo vsebine zagotovili v svoji bazi in ponudnike, ki zagotavljajo vsebine s preusmeritvijo izven baze na izvirno stran, s čimer je ustvaril razlike in jih na nek način diskriminiral. Vendar pa takšna diskriminacija po oceni Državne revizijske komisije na drugi strani omogoča dostop do javnih naročil tudi ponudnikom, katerih sistemi obsegajo drugačne rešitve, s čimer pa se odpravljajo ovire za dostop javnih naročil tudi drugim konkurenčnim gospodarskim subjektom. Če bi naročnik vztrajal zgolj na eni rešitvi, bi sledeče po oceni Državne revizijske komisije imelo za posledico, da bi v postopku javnega naročanja lahko sodeloval le ponudnik, ki ima v določenem trenutku najbolj dodelano bazo, medtem ko preostali ponudniki možnosti sodelovanja ne bi imeli, kar bi zagotovo imelo vpliv tudi na končno ponudbeno ceno. Kajti v takšnem primeru ne bi bilo veliko ponudb, zaradi česar bi bila lahko tudi končna ponudbena cena bistveno višja, kot pa bo v obravnavanem primeru. Poleg tega se pri javnih naročilih pozablja na namen javnega naročanja, ki je v tem, da naročnik dobi čim večjo ekonomsko korist, kar pa lahko doseže le z vzpodbujanjem konkurence. Vsaka diskriminacija še ne pomeni kršitve zakona, takšna je npr. pozitivna diskriminacija in tudi obravnavana življenjska situacija. Poleg tega ne gre pozabiti, da imajo v konkretnem primeru ponudniki možnost izbire, za katero od rešitev se bodo odločili in jo tekom sklenjene pogodbe izvajali. Naročnik jih ne sili v nobeno izmed zahtevanih rešitev, zato o diskriminaciji ponudnikov ni mogoče govoriti. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ocenjuje, da je vlagateljev zahtevek v omenjenem delu neutemeljen.
Ad 17)
Vlagatelj v nadaljevanju zatrjuje, da ponudnik, ki bi izpolnil naročnikove zahteve po zagotovitvi čistopisa veljavne zakonodaje EU, spremembe, predhodne ter kasnejše predpise in njihove obdelave do nivoja člena, ki bi omogočala vpogled v spreminjanje predpisa, ne obstaja. Slednjemu naročnik nasprotuje in trdi, da takšne zahteve sploh ni postavil. Državna revizijska komisija je v dokazne namene najprej vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik določil sledeče: " SKUPNE DOLOČBE za sklop 1 in sklop 2:
1. Izvajalec mora zagotoviti dostop do:
c) dostop do veljavnih primarnih in sekundarnih pravnih aktov Evropske unije in odločitev Sodišča Evropskih skupnost, register veljavne zakonodaje EU, čistopisov veljavne zakonodaje EU.
Baza mora omogočati časovno spremljanje vseh sprememb predpisov. Omogočati mora ponazoritev življenjskega cikla vseh predpisov. Tako mora biti predstavljena prva objava predpisa, nato vse njegove spremembe, novele, vplivi in na koncu razveljavitev, hkrati mora biti naveden tudi predhoden predpis in predpis, ki je bil sprejet po razveljavitvi posameznega predpisa in deloma ali v celoti ureja enako vsebino kot razveljavljeni predpis.
Baza mora omogočati vpogled v vse spremembe predpisa.
Vsak veljaven predpis mora biti v bazi dostopen in obdelan do nivoja člena, na ta način, da uporabnik dobi takojšen vpogled v spreminjanje posameznih določil predpisa v vsej njegovi zgodovini in v veljavnost predpisa v vsaki poljubni časovni točki. [â??]"
Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v razpisno dokumentacijo vlagatelju pritrjuje, da je sporno zahtevo mogoče razumeti tudi na način, kot ga izpostavlja vlagatelj, in sicer da določbe, ki se nanašajo na obdelavo predpisa do nivoja člena, veljajo tudi za vsebino iz tč. c, čeprav naročnik takšni interpretaciji nasprotuje. Po oceni Državne revizijske komisije v obravnavanem primeru ni nedvoumno razvidno, da je iz celotne vsebine spornih odstavkov, ki so zapisani pod tč. a, b in c, jasno, da se ti nanašajo le na vsebino tč. a, ne pa tudi na sporno tč. c. V skupnih določbah za sklop 1 in sklop 2 je namreč najprej zapisana vsebina, ki jo mora baza vsebovati, v nadaljevanju pa njeno delovanje, kamor tudi sodijo sporni odstavki. Iz opisa delovanja baze po oceni Državne revizijske komisije ni nedvoumno razvidno, da se spremljanje predpisov nanaša le na tiste, ki so bili sprejeti v Republiki Sloveniji, ne pa tudi v EU. Naročnik je najprej določil pravila, ki veljajo za vsebine (tč. a, b in c) skupaj, pozneje pa je ločeno opredelil tudi vsebine zgolj za tč. b in c, nikjer pa ni opredelil, katere vsebine veljajo le za tč. a. Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ocenjuje, da razpisne zahteve niso postavljene na tako nedvoumen in jasen način, da bi bilo iz njih jasno razvidno, da sporni odstavki za vsebine iz toče c. ne veljajo, kakor to želi prikazati naročnik. Takšna različna interpretacija pa ima lahko po mnenju Državne revizijske komisije za posledico neprimerljivost ponudb, ki je posledica različnega razumevanja naročnikovih zahtev, kar se odraža tudi v končni ponudbeni ceni. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ocenjuje, da ker naročnik ni jasno izpostavil, da sporna besedila odstavkov za vsebine iz tč. c ne veljajo, je naročnik kršil določbo drugega odstavka 37. člena ZJN-2, na podlagi česar je bilo potrebno vlagateljevemu zahtevku v omenjenem delu ugoditi.
Ad 18)
Vlagatelj naročniku očita, da je razpisna dokumentacija nejasna, ker naročnik ni pojasnil, ali mora izvajalec zagotoviti iskanje besedil na opredeljen način tudi pri vsebinah, kjer je dovoljena na izvirno internetno stran. Naročnik takšnemu vlagateljevemu stališču oporeka in trdi, da je iz določb razpisne dokumentacije jasno razvidno, da naročnik tega niti ni zahteval, čemur pritrjuje tudi Državna revizijska komisija. Naročnik je namreč v točki 1.1.2. (Obseg in delovanje baze) specifikacij določil, da mora baza omogočati iskanje besedil z vpisom niza znakov ali besed. Iskalni mehanizem mora znati najti besedila pri katerih se vpisani nizi znakov ali besed nahajajo v naslovih, kakor tudi v celotnih besedilih. Po presoji Državne revizijske komisije iz omenjene določbe izhaja, da se iskanja besedil nanaša na vsebino baze, ne pa na vsebino, ki je preusmerjena izven baze - na izvirno internetno stran. Glede na to, da naročnik takšne zahteve, kot jo zatrjuje vlagatelj, sploh ni postavil, o nejasni razpisni dokumentaciji v konkretnem primeru ni mogoče govoriti.
Ad 19)
Nadalje vlagatelj trdi, da je razpisna dokumentacija nejasna, ker ne ve, ali mora zagotoviti članke v polnem besedilu ali ne in niti ne ve, kaj je pravzaprav predmet javnega naročanja. Naročnik je v sedmi alineji sklop 2 postavil zahtevo: "2. SKLOP: Vsebina pravno-informacijskega sistema : [â??]strokovni članki (citiranje) [â??]" Na vprašanje ponudnikov je naročnik na Portalu javnih naročil dne 16.3.2012 ob 10:06 uri odgovoril: "Ali gre za citiranje" Da, gre za citiranje strokovnih člankov. Kakšne strokovne članke naročnik zahteva" Gre za strokovne članke iz strokovnih revij, ki vsebujejo vsebine, ki so iz področja ki je predmet posameznega sklopa (kot npr. za sklop 2 npr. Pravnik, Pravna praksa,...) Ali so dovolj bibliografski podatki strokovnega članka ali je potrebno, da se za posamezen strokovni članek izpiše citat" Ne le bibliografski podatki niso dovolj, za posamezen strokovni članek se mora izpisati citat." Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz naročnikovega odgovora kot iz razpisne dokumentacije izhaja, da je vsebina omenjenega sklopa citiranje člankov, kakor to v sklepu o zavrnitvi revizijskega zahtevka pojasnjuje tudi sam naročnik. Pri tem je vlagatelj spregledal dejstvo, da so bili članki zahtevani v vseh sklopih in ne zgolj v sklopu 2, kakor to trdi vlagatelj in s čimer je želel prikazati oz. dokazati nejasnost naročnikovega odgovora "â??so iz področja, ki je predmet posameznega sklopa". Državna revizijska komisija naročniku pritrjuje, da je omenjeni naročnikov odgovor, s katerim je pojasnil, kakšne članke naročnik zahteva, v skladu s specifikacijami naročila in jih tudi po oceni Državne revizijske komisije v tem delu pojasnjuje na ustrezen način. Vlagatelj bi moral razpisno dokumentacijo in naročnikove odgovore brati pozorneje oz. natančneje, preden zatrjuje njeno nejasnost, konkretnemu očitku, obravnavanemu v tej točki sklepa pa Državna revizijska komisija ni sledila.
Ad 20)
Nadalje vlagatelj ugovarja pomanjkljivost razpisne dokumentacije, ker naročnik ni navedel, v kakšni obliki kazala želi, in sicer ali jih želi v pdf. ali drugi obliki. Prav tako je po vlagateljevih trditvah naročnikov odgovor: "ostale vsebine kazala določi izvajalec" nezdružljiv z osnovno razpisno zahtevo, s čimer je naročnik predmet javnega naročila nejasno oblikoval. Državna revizijska komisija je z namenom, da bi preverila vlagateljeve očitke vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik v sklopu 2 Vsebina pravno-informacijskega sistema postavil zahtevo po kazalu vsebine Uradnega lista RS. V zvezi s tem je naročnik dne 16.3.2012 ob 10:49 na Portalu javnih naročil podal dodatna pojasnila: "
ODGOVOR
1. Katere podatke morajo kazala vsebovati" Kazala morajo vsebovati letnico in številke Uradnega lista, ostale vsebine kazala določi izvajalec.
2. Ali so z zahtevo mišljena kazala, ki jih Uradni list objavi na začetku leta za preteklo leto" Da, mišljena so vsa kazala Uradnega lista od leta 1991 dalje.
3. Ali morajo biti kazala v lastni bazi ali pa je lahko dostop zagotovljen s preusmeritvijo izven baze, na izvirno internetno stran kjer se le-ta objavljajo" Kazala Uradnega lista morajo biti v lastni bazi.
4. Ali izvajalcu celotnih besedil (poleg kazala) Uradnega lista RS ni potrebno zagotoviti" Ne, izvajalec mora zagotoviti le kazala Uradnega lista RS."
Državna revizijska komisija z naročnikom soglaša, da iz razpisne dokumentacije in naročnikovih pojasnil izhaja, da se v konkretnem primeru zahtevajo kazala, ki jih Uradni list objavi na začetku leta za preteklo leto, in sicer za vsa kazala Uradnega lista od leta 1991 dalje. Nadalje iz pojasnila prav tako izhaja, da je za naročnika ključnega pomena le, da morajo kazala vsebovati letnico in številke Uradnega lista, ostalo vsebino prepušča naročnik izvajalcu. Pri tem Državna revizijska komisija ne vidi v ničemer protipravnosti naročnikovega ravnanja zgolj zato, ker je določitev preostale oz. dodatne vsebine prepustil izvajalcu. V zvezi s tem vlagatelj ni z ničemer pojasnil niti konkretiziral, v čem je takšno naročnikovo ravnanje sporno in v čem vpliva na pripravo njegove popolne ponudbe. Na vlagatelju pa je dolžnost, da za v revizijskem zahtevku navedena dejstva, predloži dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Prav tako Državna revizijska komisija ocenjuje za nesporno, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni navedel, v kakšni obliki kazala želi, kar pomeni, da je bilo slednje prepuščeno izbiri izvajalca. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ocenjuje, da je vlagateljevemu očitku v zvezi z obravnavanim, ni mogoče slediti.
Ad 21)
Vlagatelj v nadaljevanju izpostavlja, da je naročnik z odgovorom, z dne 16.3.2012 ob 10:52 uri, objavljenim na Portalu javnih naročil, vnesel nejasnost, ker je najprej navedel, da gradiv v obravnavi ni potrebno zagotoviti, pozneje v drugem odgovoru pa je navedel, da je potrebno predloge zakonov in aktov, ki jih sprejme Državni zbor RS, zagotoviti. Nadalje po vlagateljevih trditvah spletna stran Državnega zbora RS vsebuje Arhiv Poročevalca od 14.4.2006, medtem ko naročnik zahteva arhiv objav od začetka leta 2006, čemur vlagatelj v celoti ugovarja. Državna revizijska komisija pri presoji vlagateljevih očitkov ugotavlja, da je naročnik v sklopu 2 Vsebina pravno-informacijskega sistema postavil zahtevo po Poročevalcu Državnega zbora RS. V zvezi z omenjeno zahtevo je naročnik dne 16.3.2012 ob 10:52 na Portalu javnih naročil podal sledeča dodatna pojasnila: "1. Ali mora izvajalec zagotavljati tudi "gradiva v obravnavi", dostopna na straneh DZ RS, glede na to, da publikacija Poročevalec DZ RS od 16.7.2010 ne izhaja več" Ne.
2. Od katerega leta naročnik zahteva Poročevalca oz. kakšen obseg zahtevanega naroča"
Izvajalec mora zagotoviti Poročevalec Državnega zbora RS - Arhiv objav v polnem besedilu od leta 2006 ter predloge zakonov in aktov, ki jih sprejema Državni zbor RS.
3. Ali je lahko dostop do Poročevalca zagotovljen s preusmeritvijo izven baze" Da, kot je že bilo odgovorjeno."
Državna revizijska komisija se pri presoji vlagateljevih očitkov z naročnikom ne strinja, da je vlagatelj v revizijskem zahtevku z navedbo, da naročnik ni zahteval zagotavljanja gradiv v obravnavi, napačno povzel vsebino odgovora iz točke 1. Naročnik dodatno pojasnjuje, da se je vprašanje iz te točke nanašalo na gradiva v obravnavi, dostopna na straneh DZ RS pred 16.7.2010, ko je še izhajal Poročevalec kot publikacija, zato je odgovoril, da Poročevalca v tem delu ni potrebno zagotavljati kot gradiva v obravnavi, dostopna na straneh DZ RS. Toda tudi Državna revizijska komisija postavljenega vprašanja: "Ali mora izvajalec zagotavljati tudi "gradiva v obravnavi", dostopna na straneh DZ RS, glede na to, da publikacija Poročevalec DZ RS od 16.7.2010 ne izhaja več"" ne razume v smislu, kot ga navaja naročnik, in sicer da se vprašanje nanaša na obdobje pred 16.7.2010, kakor to skuša v sklepu o zavrnitvi revizijskega zahtevka sedaj prikazati naročnik. Državna revizijska komisija objavljen odgovor na sporno vprašanje razume v istem smislu kot vlagatelj, in sicer da gradiva v obravnavi ni potrebno zagotavljati več. Navedeno pa je res v nasprotju z naročnikovim odgovorom v nadaljevanju, po katerem mora izvajalec zagotoviti tudi predloge zakonov in aktov, ki jih sprejema Državni zbor RS in kakor to v revizijskem zahtevku trdi tudi vlagatelj sam. Naročnik mora namreč pri podajanju odgovorov ravnati s skrbnostjo, da v razpisno dokumentacijo ne vnaša novih nejasnosti, saj se na podlagi drugega odstavka 71. člena ZJN-2 kot del razpisne dokumentacije štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila. Prav tako gre vlagatelju pritrditi, da je naročnik z odgovorom: "Izvajalec mora zagotoviti Poročevalec Državnega zbora RS - Arhiv objav v polnem besedilu od leta 2006" napačno opredelil obdobje, v katerem mora izvajalec zagotoviti Poročevalec Državnega zbora RS, upoštevaje dejstvo, da je med strankama v konkretnem primeru nesporno, da spletna stran Državnega zbora RS vsebuje Arhiv Poročevalca le od 14.4.2006. Naročniku je bilo v zvezi s tem postavljeno vprašanje, od kdaj se zahteva Poročevalec, zato je povsem razumljivo, da se vlagatelj sprašuje, kam naj izvede preusmeritev za vmesni čas od 1.1.2006 pa do 14.4.2006. Se pa v nadaljevanju Državna revizijska komisija ne strinja z vlagateljevimi navedbami, da ne more pripraviti pravilne in konkurenčne ponudbe, ker ne more zagotoviti pravilnosti povezav glede Poročevalca, saj je na spletni strani portala Državnega zbora RS navedeno, da ta ne odgovarja za njeno vsebino, obliko in spremembe. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v zvezi s tem naročnik v odgovoru, z dne 16.3.2012 ob 9:52 h objavljenem na Portalu javnih naročil, pojasnil, da mora izvajalec, kot je določeno v specifikacijah predmeta javnega naročila, zagotavljati zanesljivost delovanja svoje baze in delovanje preusmeritev v tistem delu v katerem naročnik dovoljuje preusmeritev izven baze, ne odgovarja pa za delovanja izvirne internetne strani, na katero je preusmeritev izvedena. Kar pomeni, da izvajalec v primeru preusmeritev ne bo odgovarjal za vsebino spletne strani Državnega zbora RS, kar izpostavlja vlagatelj, na podlagi česar gre ta vlagateljev ugovor v revizijskem zahtevku kot neutemeljen zavrniti.
Ad 22)
Nadalje vlagatelj izpostavlja, da je naročnik povzročil zmedo, ko je v vzorcu krovne pogodbe v 24. členu določil, da začne pogodba veljati z dnem obojestranskega podpisa pogodbe pod pogojem, da izvajalec naročniku izroči bančno garancijo iz 15. člena te pogodbe. Vlagatelj pojasnjuje, da v 15. členu pogodbe bančna garancija ni opredeljena, čemur pa pritrjuje tudi naročnik, toda naročnik se z vlagateljem ne strinja, da napačen sklic povzroča kakršnokoli zmedo. Državna revizijska komisija je vpogledala v sporno določbo 24. člena krovne pogodbe in ugotovila isto dejstvo, kot ga v revizijskem zahtevku navaja vlagatelj. Naročnik je v omenjenem členu določil veljavnost pogodbe pod pogojem, da izvajalec naročniku izroči bančno garancijo iz 15. člena pogodbe, pri čemer določba 15. člena vprašanje bančne garancije ne ureja, zato gre vlagatelju pritrditi, da takšna nedoslednost omogoča različne interpretacije ponudnikov. Državna revizijska komisija se z naročnikom ne strinja, da v obravnavanem primeru gre za pisno pomoto naročnika, ki na zakonitost postopka predmetnega javnega naročila nima vpliva. Naročnik mora pri pripravi razpisne dokumentacije ravnati skrbno kot dober gospodar in strokovnjak, zato se tudi njegovo ravnanje obravnava strožje. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija vlagatelju pritrjuje, da je naročnik z napačno opredelitvijo 24. člena krovne pogodbe v razpisni dokumentaciji kršil drugi odstavek 37. člena ZJN-2.
Ad 23)
Upoštevaje zgoraj navedeno Državna revizijska komisija vlagatelju pritrjuje, da je naročnik z nejasno postavljenimi zahtevami v razpisni dokumentaciji na več mestih v obravnavanem primeru dopustil možnost več različnih interpretacij, kar ima lahko za posledico tudi neprimerljivost ponudb. Tudi po oceni Državne revizijske komisije je naročnik s takšnim ravnanjem kršil določbo drugega odstavka 37. člena ZJN-2, zaradi česar je bilo potrebno vlagateljevem zahtevku ugoditi. Se pa Državna revizijska komisija z nadaljnjimi vlagateljevimi trditvami ne strinja, da merilo ni smiselno povezano s predmetom javnega naročila. Na podlagi 48. člena ZJN-2 ima namreč naročnik opcijo izbire med glavnima meriloma, in sicer da javno naročilo odda na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe z uporabo različnih meril v povezavi s predmetom naročila ali na podlagi najnižje cene. Naročnik se je v obravnavanem primeru odločil za slednje, kar mu zakonodaja tudi dopušča, zato o protipravnosti naročnika pri določitvi merila ni mogoče govoriti.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.
Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, in sicer za sestavo revizijskega zahtevka v višini 1.938,00 EUR, priprava pojasnila k zavrnitev zahtevka za revizijo 612,00 EUR, stroški po tar. št. 6002 v višini 2 %, vse povečano za 20 % DDV in takso v višini 1.500,00 EUR. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, 3. odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, mora naročnik vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.
Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN je vlagatelju kot potrebne stroške priznala plačilo takse v višini 1.500,00 EUR, ni mu pa priznala stroškov za "sestavo revizijskega zahtevka" v višini 1.938,00 EUR ter za pripravo pojasnila k zavrnitvi zahtevka za revizijo 612,00 EUR povečanih za 20 % DDV, ker vlagatelj teh stroškov ni izkazal (npr. vlagatelj vlog ni vložil po odvetniku). Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava niti postavke "materialni stroški oz. izdatki za stranko" višini 2%, povečanih za 20 % DDV, ker ti stroški niso opredeljeni v skladu s petim odstavkom 70. člena ZPVPJN.
Glede na dosežen uspeh je Državna revizijska komisija ocenila, da je vlagatelj v obravnavanem primeru upravičen do povračila stroškov v višini 1.500,00 EUR. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.
V obravnavanem primeru pa Državna revizijska komisija na podlagi 1. odstavka 41. člena ZPVPJN naročniku nalaga, da ji v dveh mesecih od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila. Poročilo mora skladno s 3. odstavkom 41. člena ZPVPJN vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala, in opis načina odprave nepravilnosti.
Državna revizijska komisija ocenjuje, da je rok dveh mesecev za predložitev odzivnega poročila, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, primeren in dovolj dolg.
Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ni izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje njenih napotkov ali ji naročnik odzivnega poročila ne bo predložil, bo začela postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (4. odstavek 41. člena ZPVPJN).
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točka izreka tega sklepa utemeljena.
Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala vlagateljevo pritožbo z dne 16.4.2012 zoper 2, in 3. točko izreka naročnikove odločitve o povrnitvi stroškov.
Skladno s prvim odstavkom 30. člena ZPVPJN se revizijski postopek začne, ko Državna revizijska komisija od naročnika prejme zahtevek za revizijo. Če se vlagatelj ne strinja z začetkom revizijskega postopka, Državni revizijski komisiji poda predlog za umik zahtevka. Državna revizijska komisija v revizijskem postopku odloča o (ne)utemeljenosti zahtevka za revizijo. Povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku in revizijskem postopku, je, skladno s 70. členom ZPVPJN, odvisna od (ne)utemeljenosti zahtevka za revizijo (načelo uspeha), iz česar izhaja, da je odločitev o stroških akcesorne narave, glede na odločitev o glavni stvari (zahtevku za revizijo).
Kolikor se torej začne revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo, to, glede na akcesorno naravo stroškov, vključuje tudi odločanje o stroških, nastalih v predrevizijskem postopku in vlagatelj zoper odločitev naročnika o stroških predrevizijskega postopka ne vloži (posebne) pritožbe, oziroma je le-ta nedopustna. Državna revizijska komisija bo namreč v tem primeru odločala o zahtevku za revizijo in posledično tudi o stroških, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Pritožba zoper odločitev naročnika o stroških predrevizijskega postopka pa je dopustna v primerih, ko se revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo ne začne, vlagatelj pa se ne strinja (zgolj) s stroškovno odločitvijo naročnika.
Ker se je v konkretnem primeru, skladno s prvim odstavkom 30. člena ZPVPJN, začel revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo, ki vključuje tudi odločanje o stroških, nastalih v predrevizijskem postopku, je potrebno pritožbo kot nedopustno zavreči.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.
V Ljubljani, dne 15.6.2012
Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Javna agencija za javno naročanje Republike Slovenije, Tržaška cesta 21, Ljubljana,
- IUS SOFTWARE d.o.o., Tivolska 50, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana.