018-152/2012 Zdravstveni dom Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Miriam Ravnikar šurk, kot predsednice senata ter mag. Nataše Jeršič in Sonje Drozdek šinko, kot članic senata, v postopku revizije oddaje javnega naročila "Nabava papirne konfekcije za obdobje dveh let" - 1. sklop in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj VALTEX & CO. d.o.o., Koprska ulica 72, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška pisarna LMR d.o.o., Dunajska cesta 151, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJANA, Metelkova ulica 9, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 18.06.2012

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 13.02.2012 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila v dveh sklopih (1. sklop - toaletne brisačke in papir, 2. sklop - zaščitne podlage). Naročnik je javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil dne 21.02.2012, pod št. objave JN 1996/2012 in v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti dne 24.02.2012, pod št. objave 2012/S 38-061359.

Naročnik je dne 20.04.2012 sprejel Odločitev o oddaji naročila, s katero je vse ponudnike obvestil, da javnega naročila v 1. sklopu ni oddal iz razloga, ker sta obe prejeti ponudbi nepopolni, v 2. sklopu pa je javno naročilo oddal v izvedbo družbi MBS PRO d.o.o., Prešernova cesta 55, Izola.

Vlagatelj je dne 25.04.2012 zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve v 1. sklopu. Naročnik je dodatno obrazložitev odločitve izdal dne 03.05.2012.
Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji javnega naročila v 1. sklopu vložil zahtevek za revizijo (dokument, z dne 14.05.2012). Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik z izločitvijo njegove ponudbe (kot neprimerne in nepopolne) ravnal nezakonito.

Vlagatelj navaja, da je bila njegova ponudba izločena iz razloga, ker je v Prilogo 10 (Izjava o izpolnjevanju tehnične sposobnosti) navedel le štiri in ne petih dobav blaga, kot je bilo zahtevano. Vlagatelj poudarja, da navedena tehnična zahteva ne predstavlja niti merila niti tehnične specifikacije, ravno tako pa tudi ne vpliva na razvrstitev ponudbe. Navedeno pomeni, da niso podani razlogi iz 17. točke prvega odstavka 2. člena in iz drugega odstavka 78. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2), na podlagi katerih dopolnitev njegove ponudbe ne bi bila več mogoča.

Vlagatelj navaja, da je iz obrazca sicer res razvidno, da je navedel le štiri dobave blaga. Ker pa je imel z naročnikom v času od 16.06.2010 do 19.04.2012 za dobavo enakega blaga sklenjeno prodajno pogodbo, je naročnik vedel, da vlagatelj referenčne zahteve (tudi s peto dobavo) v celoti izpolnjuje. Navedeno tudi pomeni, zatrjuje vlagatelj, da je referenčne zahteve vsebinsko izpolnjeval že v trenutku oddaje ponudbe.

Vlagatelj navaja, da v konkretnem primeru ne gre za vsebinsko nepopolnost ponudbe, saj iz predložene izjave ne izhaja, da vlagatelj sporne zahteve ni izpolnil, pač pa je razvidno le, da vlagatelj vseh dobav, ki jih je opravil v zadnjih treh letih in o katerih je naročnik že seznanjen, v obrazec ni navedel. Navedeno pomeni, zatrjuje vlagatelj, da je njegova ponudba kvečjemu formalno nepopolna, to nepopolnost pa bi moral (skladno s prvim odstavkom 78. člena ZJN-2) odpraviti naročnik z vpogledom v lastno dokumentacijo.

Vlagatelj predlaga, da se naročnikova odločitev v delu, ki se nanaša na 1. sklop razveljavi in zahteva povrnitev stroškov (558,45 EUR za vplačano takso, 1.400,00 EUR za sestavo revizijskega zahtevka in 20 % DDV).

Vlagatelj je dne 16.05.2012 zahtevek za revizijo dopolnil s fotokopijo Prodajne pogodbe št. JR-6/2010, ki jo je sklenil z naročnikom dne 01.06.2010. Predmet pogodbe je (sukcesivna) dobavo toaletnih brisačk in papirja v okvirni vrednosti 44.903,50 EUR, za obdobje od 01.06.2010 do 31.05.2012.

Naročnik je dne 07.05.2012 zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik navaja, da je vlagateljevo ponudbo izločil iz razloga, ker je v Prilogo 10 (Izjava o izpolnjevanju tehnične sposobnosti) navedel zgolj štiri in ne petih dobav, ko je bilo izrecno zahtevano v točki 2.1.13 Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe (Tehnična in kadrovska sposobnost).

Naročnik še navaja, da je sporna izjava eden izmed pogojev za priznanje sposobnosti, zato nedvomno vpliva na razvrstitev ponudb, saj ponudnik, ki pogojev ne izpolnjuje, ne more biti izbran. Takšna nepopolna ponudba, zatrjuje naročnik, pa mora biti izločena.

Naročnik je z dopisom, z dne 24.05.2012, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Državna revizijska komisija je dne 13.06.2012 podaljšala rok za odločitev, o čemer je obvestila naročnika in vlagatelja.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru dejansko stanje med strankama ni sporno. Obe stranki se strinjata z ugotovitvijo naročnika, da je vlagatelj v svoji ponudbi predložil Prilogo 10 (Izjava o izpolnjevanju tehnične sposobnosti), v katero ni vpisal (kot je izrecno zahteval naročnik v 2.1.13 Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe) petih referenčnih dobav pač pa le štiri. Takšno dejansko stanje potrjuje tudi pregled vlagateljeve ponudbe. Med strankama pa je sporno, ali je naročnik s tem, ko je vlagateljevo ponudbo iz navedenega razloga obravnaval kot nepravilno in nepopolno ponudbo, ravnal v nasprotju s pravili ZJN-2. Vlagatelj zatrjuje, da je bila njegova ponudba iz razloga, ker ima z naročnikom za enako blago sklenjeno kupoprodajno pogodbo (in s tem izkazano tudi peto referenco), nezakonito izločena. Nasprotno, naročnik zatrjuje, da je iz razloga, ker sporna zahteva predstavlja enega izmed pogojev za priznanje sposobnosti, vlagateljevo ponudbo zakonito izločil.

Vprašanje popolnosti ponudb oziroma naročnikovo ravnanje z nepravilnimi in nepopolnimi ponudbami je potrebno presojati z upoštevanjem 16. in 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 v povezavi s prvim odstavka 80. člena ZJN-2. Iz 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 izhaja, da je popolna ponudba tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Določba 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 pa določa, da je nepravilna ponudba tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi, ali je ponudbena cena sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona. V skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb (78. člen ZJN-2) izločiti vse ponudbe, ki niso popolne.

V skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije, zgoraj navedene pomanjkljivosti ponudbe ni mogoče šteti za formalno pomanjkljivost ponudbe, ki bi jo bilo mogoče odpraviti v okviru instituta dopustnega dopolnjevanja ponudbe iz 78. člena ZJN-2. Državna revizijska komisija je glede dopolnjevanja ponudb že večkrat pojasnila, da je iz gramatikalne razlage pojma formalna nepopolnost (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) razvidno, da so lahko upoštevane le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oziroma samo prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. Z drugimi besedami: o formalni nepopolnosti lahko govorimo le v primeru, če ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije oziroma ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje in je to iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že razvidno, vendar iz v ponudbi predloženih formalnih dokazil tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna ali manjkajoča. O formalni nepopolnosti torej lahko govorimo le v primeru, kadar je iz ponudbe vsaj deloma razvidno, ali ponudnik izpolnjuje naročnikove zahteve. Drugačna razlaga pojma formalne nepopolnosti bi lahko pripeljala do položaja, da bi lahko vsak ponudnik, za katerega bi se ugotovilo, da ne izpolnjuje določenega pogoja oziroma zahteve, v tem delu spremenil ponudbo in naročniku naknadno (po preteku roka za predložitev ponudb) predložil dokumentacijo, ki bi se nanašala na ustrezno spremenjeni način izpolnjevanja pogoja, skladen z določili razpisne dokumentacije. Na ta način bi lahko ponudnik kadarkoli po preteku roka za predložitev ponudbe svojo ponudbo spremenil, kar pa bi bilo v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja, zlasti z načelom enakopravne obravnave ponudnikov iz 9. člena ZJN-2.

Na navedeno stališče ne more vplivati niti vlagateljevo zanašanje na dejstvo, da je imel z naročnikom za enako blago kot je predmet razpisa, sklenjeno pogodbo oziroma, da je peto (manjkajočo) referenco pridobil pri naročniku in da bi jo zato moral naročnik upoštevati, ne da jo je navedel v ponudbi. Naročnikova zahteva v spornem segmentu razpisne dokumentacije je jasna in nedvoumna. Ponudniki so morali v Prilogo 10 (Izjava o izpolnjevanju tehničnih sposobnosti) vpisati najmanj 5 dobav blaga, ki je predmet razpisa (dobave so se morale nanašati na različne naročnike, opravljene so morale biti v zadnjih treh letih, vsaka izmed njih je morala biti izkazana v letni pogodbeni vrednosti najmanj 10.000,00 EUR). Iz razloga, ker vlagatelj ni ravnal v skladu z naročnikovo izrecno zahtevo in je v Prilogo 10 vpisal zgolj štiri reference, Državna revizijska komisija njegovemu očitku ni mogla slediti. Nenazadnje je ponudnik tisti ki je, ob sicer jasnih in nedvomnih zahtevah iz razpisne dokumentacije, odgovoren za oddajo pravilne in popolne ponudbe.

Ob vsem opisanem je potrebno pritrditi naročniku v tem, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje vseh referenčnih zahtev in da je ni mogoče obravnavati kot primerno in (posledično) kot popolno ponudbo v smislu 16. in 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da naročnik z izločitvijo vlagateljeve ponudbe ni ravnal v nasprotju z zakonom in določili razpisne dokumentacije ter da vlagateljeva trditev o tem, da je njegova ponudba primerna in popolna, ni utemeljena.

Ob upoštevanju vseh zapisanih ugotovitev je Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo revizijskih stroškov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 18.06.2012


predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ.dipl.prav.
predsednica Državne revizijske komisije



Vročiti:

- ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJANA, Metelkova ulica 9, Ljubljana
- Odvetniška pisarna LMR d.o.o., Dunajska cesta 151, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, Ljubljana
- Arhiv - tu

Natisni stran