018-164/2012 Elektro Ljubljana d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici mag. Nataše Jeršič, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "JN 28/11: Redno in izredno vzdrževanje službenih vozil za triletno obdobje", začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Avtovleka in storitve Peter Božič s.p., Verdun 20, Novo mesto, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik Dušan Medved, Cesta krških žrtev 23a, Krško (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Elektro Ljubljana d.d., Slovenska cesta 58, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 13.6.2012

odločila:

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja z dne 11.4.2012 se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 9.12.2011 na Portalu javnih naročil, pod štev. objave JN14158/2011 objavil javno naročilo "JN 28/11: Redno in izredno vzdrževanje službenih vozil za triletno obdobje", s popravki pod objavami št. JN428/2012 z dne12.1.2012.

Dne 16.3.2012 je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila št. 326/12-Hš, s katero je odločil, da se predmetno naročilo za Sklop 4- Redno in izredno vzdrževanje službenih vozil na območju Novega mesta odda vlagatelju. V nadaljevanju je naročnik dne 27.3.2012 za isti sklop sprejel novo odločitev, s katero je predhodno odločitev o oddaji naročila razveljavil in predmetno javno naročilo oddal ponudniku TPV AVTO d.o.o., Kandijska cesta 60, Novo mesto (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper novo naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 11.4.2012 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da je oddal ponudbo z vsemi prilogami in izpolnitvijo vseh zahtev, ki jih je v samem javnem naročilu objavil in zahteval naročnik. Vlagatelj trdi, da s strani izbranega ponudnika prvotno predložena bančna garancija za resnost ponudbe ni bila ustrezna, zaradi česar posledično tudi ponudba izbranega ponudnika ni bila ustrezna. Vlagatelj meni, da je očitno prišlo do kasnejših poprav oz. dodajanja novih listin, česar pa ni imel možnosti preveriti. Toda navedeno dejstvo je po vlagateljevih trditvah razvidno iz naročnikove odločitve z dne 16.3.2012, iz katere izhaja, da izbrani ponudnik ni pravočasno predložil ustrezne bančne garancije. Pri tem vlagatelj izpostavlja, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v ponudbeno dokumentacijo, da bi omenjeno naročnikovo ravnanje lahko preveril. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se razveljavi naročnikova odločitev in se pri ponovni izbiri upošteva vlagateljevo ponudbo in mu povrne stroške postopka.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 24.4.2012 izjasnil glede vloženega revizijskega zahtevka. Izbrani ponudnik pojasnjuje, da je bančno garancijo za resnost ponudbe predložil na podlagi naročnikovega vzorca, v katerem je bil tudi naveden datum veljavnosti bančne garancije. Izbrani ponudnik je spoštoval datum, ki ga je predložil sam naročnik.

Naročnik je dne 17.5.2012 sprejel odločitev, št. 503/12-Hš, s katerim je zahtevek za revizijo zavrgel, ker vlagatelj ob vložitvi revizijskega zahtevka ni predložil potrdila o vplačilu takse.

Naročnik je dne 23.5.2012 Državni revizijski komisiji skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN odstopil zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje.

Državna revizijska komisija je najprej preverila izpolnjevanje procesnih predpostavk za meritorno obravnavo revizijskega zahtevka. Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ugotavlja, da je naročnik revizijski zahtevek zavrgel, vendar vlagatelj na podlagi 5. odstavka 26. člena ZPVPJN zoper naročnikovo odločitev ni vložil pritožbe. Kljub zavrženju revizijskega zahtevka je naročnik v obravnavanem primeru celotno dokumentacijo odstopil Državni revizijski komisiji, ki pa je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotovila, da naročnik svoje odločitve vlagateljevemu pooblaščencu ni vročil, zato tudi naročnikova odločitev o zavrženju po mnenju Državne revizijske komisije še ni mogla postati pravnomočna, saj pritožbeni rok za vlagatelja še ni pričel teči. Na podlagi tretjega odstavka 13. člena ZPVPJN se v predrevizijskem postopku glede vročanja odločitve naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo in odločitve naročnika iz prvega odstavka 28. člena tega zakona uporablja zakon, ki ureja upravni postopek. Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999 s spremembami, v nadaljevanju ZUP) pa glede vročanja pooblaščencu v četrtem odstavku 88. člena določa, da se šteje, da je dokument vročen stranki, kadar je vročen njenemu zakonitemu zastopniku, začasnemu zastopniku ali pooblaščencu. Vročitev zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu stranke se opravi tako, kot je predpisano v členih 83. do 87. tega zakona (drugi odstavek 88. člena ZUP). Po navedenih določbah zakona se tako za vročitev stranki, ki ima pooblaščenca, šteje, da je pravno veljavno opravljena le, če je bila na predpisan način vročena pooblaščencu, česar pa za obravnavani primer po oceni Državne revizijske komisije ni mogoče trditi. Tako ima lahko takšna kršitev določb za posledico, da lahko prava neuka stranka zamudi rok za pritožbo in to kljub dejstvu, da je vlagatelj ravno zaradi nepoznavanja prava za zastopanje v predrevizijskem in revizijskem postopku v obravnavanem primeru pooblastil pooblaščenca. Zato Državna revizijska komisija, upoštevaje načelo hitrosti, predmetne zadeve ni vračala naročniku v ponovno odločanje ali vročanje vlagatelju, ker se je v vmesnem času, na podlagi 4. odstavka 28. člena ZPVPJN, že iztekel rok 20 delovnih dni, v katerem mora naročnik sprejeti odločitev o revizijskem zahtevku, preden se lahko začne postopek pred Državno revizijsko komisijo. Glede na to, da naročnik v obravnavanem primeru odločitve ni pravilno vročil stranki, se ne more šteti, da jo je v okviru predpisanega zakonskega roka tudi sprejel in ker se je Državna revizijska komisija z zadevo seznanila, jo je sprejela v obravnavo.

Državna revizijska komisija je na podlagi prvega odstavka 31. člena ZPVPJN nadalje preverila, ali zahtevek za revizijo vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN, in sicer potrdilo o plačilu takse. Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotavlja, da je naročnik vlagatelja dne 17.4.2012 z dopisom pozval na dopolnitev revizijskega zahtevka s predložitvijo potrdila o plačilu takse. Vlagatelj je z dopisom z dne 19.4.2012 naročniku potrdilo predložil in poudaril, da je bila fotokopija potrdila podana že v vlogi oz. k revizijskemu zahtevku. Vendar pa zaradi neskrbnega hranjenja dokumentacija s strani naročnika Državna revizijska komisija slednjega dejstva z gotovostjo ne more ugotoviti in niti preveriti, ali je vlagatelj zahtevano potrdilo takse ob vložitvi revizijskega zahtevka resnično predložil ali ne. Državna revizijska komisija v zvezi s tem zgolj ugotavlja, da je na vlogi revizijskega zahtevka kot priloga navedeno potrdilo o plačilu takse. Prav tako iz plačilnega naloga oz. potrdila o plačilu takse izhaja, da je bila ta plačana 11.4.2012 ob vložitvi revizijskega zahtevka, zato je Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru štela, da je bilo potrdilo o plačilu takse ob vložitvi revizijskega zahtevka predloženo. Državna revizijska komisija na podlagi navedenega v obravnavanem primeru ocenjuje, da so procesne predpostavke za meritorno obravnavo revizijskega zahtevka izpolnjene, zato je v nadaljevanju presojala utemeljenost vlagateljevih navedb o nezakonitosti naročnikovega ravnanja pri pregledovanju in ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika.

V ta namen je v dokazne namene vpogledala v revizijski zahtevek, naročnikovo odločitev o oddaji naročila z dne 16.3.2012, naročnikovo odločitev o oddaji naročila z dne 27.3.2012, ponudbo izbranega ponudnika, razpisno dokumentacijo. Po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, ter skladno z določilom četrtega odstavka 70. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Določba prvega odstavka 84. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev Uradni list RS, št. 128/2006, z nadaljnjimi spremembami; v nadaljevanju: ZJNVETPS) določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 82. členom tega zakona in upoštevaje sedmi in osmi odstavek 45. člena tega zakona izločiti ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 17. točko 2. člena ZJNVETPS tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Nepravilna ponudba je tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, ali ne izpolnjuje pogojev za ugotavljanje sposobnosti ponudnika ali kandidata iz tega zakona (20. točka 2. člena ZJNVETPS).

V obravnavanem primeru vlagatelj trdi, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, ker izbrani ponudnik ni predložil veljavne bančne garancije za resnost ponudbe. Slednje izhaja tudi iz naročnikove odločitve z dne 16.3.2012, kjer je naročnik najprej ocenil, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, ker priložena bančna garancija za resnost ponudbe vsebuje prekratek rok veljavnosti. Med tem ko iz nove naročnikove odločitve, z dne 27.3.2012, izhaja, da je naročnik na podlagi Predloga za spremembo odločitve o oddaji naročila, danega s strani izbranega ponudnika, veljavnost sporne bančne garancije ponovno preveril in ugotovil, da je v novi Prilogi št. 8 bančna garancija veljavna do 15.5.2012, kar je skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija je z namenom, da bi preverila utemeljenost vlagateljevih očitkov, najprej vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik v 1.16 točki razpisne dokumentacije Finančna zavarovanja v postopku oddaje javnega naročila določil: "V ponudbo mora biti vključena garancija za resnost ponudbe za posamezni sklop in sicer v višini 3% vrednosti posameznega ponujenega sklopa. Vsebina te garancije mora ustrezati vzorcu v razpisni dokumentaciji (Priloga št. 8)." Pri tem iz Priloge št. 8 izhaja: "Če od vas ne prejmemo nikakršnega zahtevka za izplačilo garantiranega zneska do 17. maja 2012 (120 dni od dneva odpiranja ponudb), ta garancija preneha veljati ne glede na to, ali nam je vrnjena." Dne 12.1.2012 je naročnik na Portalu javnih naročil pod št. objave JN428/2012 objavil spremembo razpisne dokumentacije, kjer je naročnik med drugim tudi modificiral Prilogo št. 8 Garancijo za resnost ponudbe oz. besedilo sporne bančne garancije, kar je imelo za posledico tudi spremembo spornega datuma veljavnosti bančne garanciji. Tako je po navedeni spremembi bančna garancija vsebovala sledeče besedilo: "Če od vas ne prejmemo nikakršnega zahtevka za izplačilo garantiranega zneska do 15. maja 2012 (120 dni od dneva odpiranja ponudb), ta garancija preneha veljati ne glede na to, ali nam je vrnjena.", kar je postalo tudi sestavni del razpisne dokumentacije. Kajti na podlagi tretjega odstavka 73. člena ZJNVETPS se kot del razpisne dokumentacije štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila. Informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na ali preko portala javnih naročil, se štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo razpisne dokumentacije, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje razpisna dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v razpisni dokumentaciji.

Državna revizijska komisija je omenjene zahteve iz razpisne dokumentacije primerjala s ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil ravno navedeni spremenjeni obrazec št. 8 bančne garancije, ki vsebuje rok "do 15. maja 2012 (120 dni od dneva odpiranja ponudb)", kar je tudi po oceni Državne revizijske komisije skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Naročnik je namreč razpisno dokumentacijo z novo objavo spremenil, četudi naj bi naročnik kasneje napako odpravil, naročnik po ugotovitvah Državne revizijske komisije slednjega na Portalu javnih naročil ni ustrezno objavil. Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ocenjuje, da je naročnik postopal pravilno, ko je na podlagi določbe petega odstavka 83. člena ZJNVETPS svojo prvotno odločitev spremenil. Kajti na podlagi omenjene določbe lahko naročnik do pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila z namenom odprave nezakonitosti, po predhodni ugotovitvi utemeljenosti, svojo odločitev na lastno pobudo spremeni in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo. Pri tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik v Predlogu za spremembo odločitve z dne 23.3.2012 novega obrazca št. 8 ni predložil, kakor to zatrjuje vlagatelj, ampak se je zgolj skliceval na obstoječi obrazec, vsebovan v ponudbeni dokumentaciji. Izbrani ponudnik je v omenjenem predlogu naročnika opozoril na njegovo novo objavo na Portalu javnih naročil, kjer je bila objavljena povezava do spletnega mesta, na katerem je bila dostopna nova razpisna dokumentacija oz. nova Priloga št. 8, katero je izbrani ponudnik v svoji ponudbi tudi upošteval in ki tudi po oceni Državne revizijske komisije izpolnjuje naročnikove razpisne zahteve. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru zaključuje, da je naročnik postopal pravilno, ko ponudbe izbranega ponudnika na podlagi prvega odstavka 84. člena ZJN-2 ni izločil kot nepravilne, na podlagi česar je Državna revizijska komisija vlagateljev revizijski zahtevek v obravnavanem primeru zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija, glede na določbo četrtega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 13.6.2012
mag. Nataša Jeršič
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:

- odvetnik Dušan Medved, Cesta krških žrtev 23a, Krško,
- Elektro Ljubljana d.d., Slovenska cesta 58, Ljubljana,
- TPV AVTO d.o.o., Kandijska cesta 60, Novo mesto,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana,
- v arhiv - tu.

Natisni stran