018-165/2012 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
Številka: 018-165/2012-5Datum sprejema: 14. 6. 2012
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in Sonje Drozdek šinko, kot članic senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Modernizacija obstoječe železniške proge Divača - Koper, etapi B in C", začetem na podlagi zahtevka za revizijo ponudnikov v skupnem nastopu SWIETELSKY BAUGES, m.b.H., Klein Neusiedler Str. 27, 2401 Fischamend, Avstrija in RUDIS, d.d. Trbovlje, Trg revolucije 25b, Trbovlje, ki ju po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Križanec & Potočnik, o.p., d.o.o., Dalmatinova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper kršitve naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Langusova ulica 4, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 14. 6. 2012
odločila:
1. Primarni in podrejeni zahtevek vlagatelja se zavrneta kot neutemeljena.
2. Pritožba vlagatelja zoper odločitev naročnika o stroških, nastalih v predrevizijskem postopku, se zavrže.
3. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.
4. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila "Modernizacija obstoječe železniške proge Divača - Koper, etapi B in C", katerega obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 13. 12. 2010, pod št. objave JN12066/2010 in v Uradnem listu Evropske Unije, dne 16. 12. 2010, pod št. objave 2010/S 244-372865. Naročnik je dne 16. 3. 2012, pod št. 430-84/2011/98-0024513, izdal Odločitev o oddaji javnega naročila ponudnikoma v skupnem nastopu SŽ - Železniško gradbeno podjetje Ljubljana, d.d., Ob zeleni jami 2, Ljubljana in GH Holding, d.d., Letališka cesta 27, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Vlagatelj je z vlogo z dne 26. 4. 2012 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila z dne 16. 3. 2012, podredno pa razveljavitev postopka oddaje javnega naročila v celoti. Zatrjuje, da ima ponudba izbranega ponudnika enako napako, zaradi katere je naročnik izločil ponudbo vlagatelja (kar je bilo tudi potrjeno z odločitvijo Državne revizijske komisije, št. 018-421/2011), saj tudi izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil ustrezne izjave o rešitvi odlaganja odvečnega materiala na deponijo, potrjeno s strani zbiralca odpadkov. Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil dve izjavi, vendar je ena od deponij enako, kot priglašena deponija vlagatelja, vpisana v evidenco predelovalcev odpadkov, druga deponija pa sploh ni vpisana v nobeno evidenco. Zato bi morala biti po mnenju vlagatelja ponudba izbranega ponudnika, z vidika načela enakopravne obravnave ponudnikov, obravnavana enako kot ponudba vlagatelja in bi jo naročnik moral izločiti iz postopka javnega naročanja. Vlagatelj še navaja, da je že v revizijskem postopku pod št. 018-421/2011 opozoril, da je s strani pristojnega ministrstva pridobil informacijo, da je naročnikov pogoj v tem delu nemogoč, saj v Sloveniji ni nikogar, ki bi lahko pridobil ustrezno izjavo s strani zbiralca odpadkov, izjava pa je mogoča le s strani upravljavca odlagališča. Zato po prepričanju vlagatelja noben od ponudnikov ne izpolnjuje pogoja.
Vlagatelj podredno uveljavlja še druge nepravilnosti v ponudbi izbranega ponudnika. Navaja, da je naročnik zahteval, da morajo biti na izjavi za deponijo prikazane cene na enoto odpadnega materiala, izbrani ponudnik pa tega ni navedel za ves odpadni material. Dalje navaja, da izbrani ponudnik pri določenih pozicijah ni izpolnil ponudbenega predračuna v elementu cene na enoto ter skupne cene posamezne postavke, v tehnični dokumentaciji pa ni priložil zahtevanih dokazov o kakovosti ponujenih lesenih in betonskih pragov ter zagotovila o ponujeni 50-letni življenjski dobi pragov, izvoda standarda v slovenskem jeziku, po katerem ponuja pritrdilni material, dokazila o ponujeni kvaliteti tirnic ter seznama in enotnih cen za rezervne dele. Po mnenju vlagatelja so neustrezne tudi reference izbranega ponudnika, ker pri dveh referenčnih objektih še ni bilo zapisnika o prevzemu del, kar po mnenju vlagatelja pomeni, da objekti niso dokončani, referenčna potrdila pa so zato neresnična. Iz istega razloga so neustrezne tudi reference odgovornega vodje del, ki se nanašajo na isti referenčni objekt, poleg tega pa izbrani ponudnik ni podal pravilnega obrazca 5.14 za potrjeno referenčno potrdilo odgovornega vodjo del, saj manjkajo zadnje tri vrstice tabele, medtem ko so reference za osebo R.B. (ki ni zaposlena pri nobenem od konzorcijskih partnerjev in ni priglašena kot podizvajalec) potrjene s strani izbranega ponudnika in ne referenčnega naročnika. Referenco športne dvorane in izgradnje poslovnega centra za enega od strokovnih kadrov je potrdil podizvajalec izbranega ponudnika in ne referenčni naročnik. Vlagatelj izpostavlja tudi neustrezen jezik ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, saj so v redniku z zahtevanimi tehničnimi prilogami vsa dokazila v tujem jeziku, vsebina konzorcijske pogodbe pa ne vsebuje določila v primeru izstopa ponudnika.
Vlagatelj še predlaga, da kolikor ne bo ugodeno primarnemu zahtevku po razveljavitvi odločitve o oddaji naročila, naj se postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavi, kar vlagatelj utemeljuje predvsem z dejstvom o postavljenem nemogočem pogoju glede predložitve izjave s strani zbiralca odpadkov, razveljavitev celotnega postopka pa bi bila smotrna tako z vidika načela pravičnosti, kot z vidika enakopravne obravnave ponudnikov.
Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 10. 5. 2012 izjasnil o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo. Uvodoma opozarja, da vlagatelj nima aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo in je glede navedb prekludiran, na podlagi 16. člena ZPVPJN, saj je v istem postopku javnega naročanja že vložil zahtevek za revizijo, o katerem je Državna revizijska komisija odločala v odločitvi, št. 018-201/2011. Izbrani ponudnik se v nadaljevanju opredeli do zatrjevanih kršitev vlagatelja. Pojasni, da je za zbiralca odpadkov imenoval družbi, pri čemer je ena bila v času oddaje ponudbe registrirana za zbiranje odpadkov in uvrščena na seznam zbiralcev gradbenih odpadkov (o čemer prilaga kot dokaz seznam zbiralcev gradbenih odpadkov z dne 23. 2. 2011), oziroma na seznam, ki ga vodi pristojna agencija, zato meni, da je izpolnil pogoj iz razpisne dokumentacije. Izbrani ponudnik ob tem opozarja, da vlagateljeva ponudba nima istovrstnih pomanjkljivosti, saj je vlagatelj predložil izjavo predelovalca odpadkov. Izbrani ponudnik opozori na odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-048/2012, v kateri je odločila o istovrstnih očitkih vlagatelja, prav tako pa tudi o tem, da glede ostalih domnevnih kršitev vlagatelj ne izpolnjuje pogojev za vsebinsko obravnavo, ker ne gre za enake ali istovrstne kršitve. Izbrani ponudnik se kljub temu v nadaljevanju opredeli tudi do teh očitkov vlagatelja.
Naročnik je dne 15. 5. 2012, pod št. 430-84/2011/110-00651167, izdal odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo, v obrazložitvi odločitve pa povzema navedbe izbranega ponudnika.
Naročnik je z vlogami z dne 22. 5. 2012 in z dne 24. 5. 2012 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo izvedenega postopka javnega naročanja in predrevizijskega postopka.
Vlagatelj se je z vlogo z dne 24. 5. 2012 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in vložil pritožbo zoper odločitev naročnika o povrnitvi stroškov izbranemu ponudniku. Vlagatelj poda svoja stališča glede prekluzije navajanja kršitev na podlagi 16. člena ZPVPJN in poudari, da je naročnik šele v sedaj izpodbijani odločitvi o oddaji naročila z dne 16. 3. 2012 izločil ponudbo vlagatelja iz razloga, ki je predmet spora v tem revizijskem postopku. Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da tudi izbrani ponudnik ni zadostil naročnikovim zahtevam v zvezi z deponijo odpadkov, saj je seznam zbiralcev odpadkov drug seznam, kot seznam zbiralcev gradbenih odpadkov. V nadaljevanju vlagatelj odgovarja na naročnikove argumente, ki se nanašajo na ostale domnevne pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika.
Državna revizijska komisija je pri odločanju o zahtevku za revizijo v dokazne namene vpogledala v prejeto listinsko dokumentacijo (vključno s predloženimi dokazi vlagatelja in izbranega ponudnika) in v seznam predelovalcev odpadkov, seznam zbiralcev gradbenih odpadkov in seznam zbiralcev odpadkov, ki ga vodi Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Ministrstvo).
Iz prejete dokumentacije izhaja, da naročnik predmetno javno naročilo oddaja po odprtem postopku, v katerem je prejel sedem pravočasnih ponudb in v katerem je dne 16. 3. 2012 sprejel odločitev o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku potem, ko je vse ostale prejete ponudbe, vključno s ponudbo vlagatelja, kot nepopolne izločil. Med strankama je nastal spor o tem, ali je naročnik ravnal skladno z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), v povezavi z zahtevami iz razpisne dokumentacije, s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika ugotovil za popolno in na tej podlagi odločil, da mu odda javno naročilo.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej navaja, da izbrani ponudnik ni izpolnil istega pogoja iz razpisne dokumentacije kot vlagatelj, saj prav tako kot vlagatelj, v ponudbi ni priložil ustrezne pisne izjave o rešitvi odlaganja odvečnega materiala na deponijo, ki bi bila potrjena s strani zbiralca odpadkov, imenovanega s strani pristojnega ministrstva.
Državna revizijska komisija v zvezi z navedenimi navedbami vlagatelja ugotavlja, da je vlagatelju treba priznati aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo. Ker vlagatelj zatrjuje istovrstne kršitve naročnika pri ugotavljanju popolnosti ponudbe izbranega ponudnika, bi, če bi jih naročnik ugotovil, lahko povzročile, da bi morala biti ponudba vlagatelja (ob enako blagi (enako strogi) presoji) v izpostavljenem delu, ugotovljena kot popolna, zato je Državna revizijska komisija, skladno z ustaljeno prakso in ob upoštevanju načela enakopravne obravnave ponudnikov odločila, da pristopi k vsebinski obravnavi s tem povezanih zatrjevanih kršitev. Prav tako vlagatelju ni mogoče očitati, da je v tem delu prepozen v zatrjevanih kršitvah, skladno s prvim odstavkom 16. člena ZPVPJN, kot to opozarja izbrani ponudnik (enako pa povzema naročnik). Vlagatelj je v istem postopku oddaje javnega naročila res že vložil zahtevek za revizijo (o katerem je odločala tudi Državna revizijska komisija v odločitvi, št. 018-201/2011-9), ki pa se je obravnaval po pravilih prej veljavnega Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s sprem.), ki takšne prekluzije ni urejal. Vlagatelj zato v tem revizijskem postopku (za katerega veljajo procesna pravila ZPVPJN) ne more nositi pravnih posledic, povezanih z morebitnimi opustitvami navajanja kršitev v takrat vloženem zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija je glede na navedeno v nadaljevanju pristopila k vsebinski obravnavi zatrjevanih kršitev.
Po vpogledu v razpisno dokumentacijo za oddajo predmetnega javnega naročila je mogoče ugotoviti, da je naročnik v okviru Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodila), v Podpoglavju 1.4 (Sestavni deli ponudbe), pod točko 20 (stran 64 razpisne dokumentacije), zahteval, da morajo ponudniki v ponudbi priložiti Obrazec 5.18 (Program dela), ki mora biti izpolnjen (priložene vse priloge, zahtevane na Obrazcu 5.18) in podpisan s strani ponudnika, ali v primeru ponudbe skupine ponudnikov, vodilnega ponudnika. V Obrazcu 5.18 pa je bil v 4. točki naveden naslednji pogoj:
"Priložite pisno izjavo o rešitvi odlaganja odvečnega materiala na deponijo, potrjeno s strani zbiralca odpadkov, imenovanega s strani pristojnega ministrstva, v skladu z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08). Iz izjave mora biti razvidno, da ima ponudnik na lastne stroške zagotovljeno zemljišče za odlagališče oziroma deponijo. Izjava naj vsebuje podatke o: lokaciji deponije, predvideni količini materiala, ki bo odložen na deponijo in ceno po enoti (m3) za predvidene količine."
Med strankama ni spora o tem, da je izbrani ponudnik v ponudbi (predloženi naročniku dne 2. 3. 2011) predložil dve pisni izjavi o rešitvi odlaganja odvečnega materiala na deponijo, obe datirani na februar 2011, pri čemer je eno podala družba K.Z., drugo pa družba K.S.P. Izbrani ponudnik meni, da je pogoj izpolnil s predložitvijo izjave družbe K.Z., ki je bila v času predložitve ponudbe vpisana v seznam zbiralcev gradbenih odpadkov. Navedeno potrjuje tudi vpogled v Seznam zbiralcev gradbenih odpadkov, ki ga vodi Ministrstvo, z dne 23. 2. 1011, ki ga je kot dokaz priložil izbrani ponudnik. V navedenem seznamu se med zbiralci gradbenih odpadkov nahaja tudi družba K.Z., s firmo in sedežem ter deponijo, kot je navedena v predloženi izjavi o rešitvi odlaganja odvečnega materiala na deponijo, prav tako iz seznama izhaja, da je v času predložitve ponudbe (dne 2. 3. 2011), ko je tudi potekel rok za oddajo ponudb, dovoljenje za zbiranje gradbenih odpadkov bilo veljavno.
Državna revizijska komisija vlagatelja opozarja, da je, skladno z njegovim dokaznim predlogom, sicer vpogledala v seznam predelovalcev odpadkov, seznam zbiralcev gradbenih odpadkov in v seznam zbiralcev odpadkov, ki je javno dostopen na spletnih straneh Ministrstva, vendar je pri tem ugotovila, da ti seznami veljajo za leto 2012, torej so merodajni za obdobje potem, ko je izbrani ponudnik že predložil ponudbo, oziroma potem, ko je že potekel rok za prejem ponudb (oboje dne 2. 3. 2011). Seznam predelovalcev odpadkov tako velja od 27. 3. 2012, seznam zbiralcev gradbenih odpadkov in seznam zbiralcev odpadkov pa od 1. 2. 2012. Glede na navedeno Državna revizijska komisija vsebino teh seznamov pri svoji odločitvi ni mogla upoštevati, saj je, glede na naročnikove zahteve v razpisni dokumentaciji v tem delu, in ob upoštevanju načela enakopravne obravnave ponudnikov, ponudbeno vsebino treba presojati v trenutku predložitve ponudbe, oziroma v trenutku poteka roka za prejem ponudb.
Izbrani ponudnik je torej v ponudbi predložil izjavo o rešitvi odlaganja odvečnega materiala na deponijo, ki jo je podal (potrdil) subjekt, ki je vpisan v seznam zbiralcev gradbenih odpadkov. Navedenemu dejstvu ne nasprotuje niti vlagatelj, saj v vlogi z dne 24. 5. 2012, pod točko III., navaja, da je seznam zbiralcev odpadkov, ki ga je v razpisni dokumentaciji zahteval naročnik, drug seznam, kakor seznam gradbenih odpadkov, na katerem se je v času oddaje ponudbe nahajala družba K.Z.
Prav glede slednjega očitka vlagatelja pa Državna revizijska komisija izpostavlja, da je o primerljivem vprašanju že odločila v odločitvi, št. 018-048/2012-4, z dne 5. 3. 2012. Tudi v navedeni odločitvi je šlo za vprašanje, ali zahtevo iz razpisne dokumentacije (ki je bila po vsebini enaka zahtevi, kot je v obravnavanem sporu) izpolnjuje ponudnik, ki je predložil izjavo, potrjeno s strani zbiralca gradbenih odpadkov.
V navedeni odločitvi je Državna revizijska komisija ugotovila, da iz 22. člena Uredbe o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08; v nadaljevanju: Uredba) izhaja, da z dnem njene uveljavitve preneha veljati Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 3/03, 50/04, 62/04 in 41/04 - ZVO-1; v nadaljevanju: Pravilnik), vendar pa iz prvega odstavka 19. člena Uredbe hkrati izhaja, da dovoljenja, izdana pred uveljavitvijo Uredbe, v skladu s Pravilnikom, za zbiranje gradbenih odpadkov, ostanejo v veljavi do izteka njihove veljavnosti, imetnike teh dovoljenj pa ministrstvo (pristojno za varstvo okolja) po uradni dolžnosti vpiše v evidenco zbiralcev odpadkov. Evidenci, vodeni na podlagi Uredbe oziroma Pravilnika, sta torej sicer formalno ločeni, vendar pa sta sistematično, zgodovinsko in namensko povezani na podlagi 19. člena Uredbe. Dovoljenja za zbiranje gradbenih odpadkov, izdana pred uveljavitvijo Uredbe, namreč ostanejo v veljavi do izteka njihove veljavnosti, imetnike teh dovoljenj pa ministrstvo (pristojno za varstvo okolja) po uradni dolžnosti vpiše v evidenco zbiralcev odpadkov. Ker Uredba določa obvezno ravnanje z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih (zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta), pojem "zbiralec odpadkov" pa je v razpisni dokumentaciji uporabljen v navezavi na vsebino Uredbe, je Državna revizijska komisija zaključila, da je v kontekstu, v katerem je v razpisni dokumentaciji zapisan, tudi jasno razumeti, da je pod pojmom "zbiralec odpadkov", kot izhaja iz točke 4 Obrazca 5.18, razumljen pojem "zbiralec gradbenih odpadkov", kot ga normira Uredba, zaradi česar je pritrdila takrat izbranemu ponudniku, da je naročnik sicer uporabil pojem "zbiralec odpadkov", vendar ta niti ne more biti dvoumen, saj je iz nadaljevanja njegove zahteve (skladno z Uredbo) jasno, da gre za zbiralca gradbenih odpadkov.
Tudi v konkretnem primeru je naročnik v točki 4 Obrazca 5.18 zahteval izjavo o rešitvi odlaganja odvečnega materiala na deponijo, ki bo potrjena s strani zbiralca odpadkov, imenovanega s strani pristojnega ministrstva, vendar pa se je v nadaljevanju prav tako skliceval na Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih. Državna revizijska komisija zato tudi v obravnavanem primeru zaključuje, da je kot ustrezno (skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije) treba šteti izjavo, ki jo je potrdil zbiralec gradbenih odpadkov.
Naročniku posledično temu ni mogoče očitati, da je kršil pravila iz razpisne dokumentacije, ker je izbranemu ponudniku priznal ustreznost predložene izjave, ki jo je potrdil zbiralec gradbenih odpadkov. Drugače je to bilo pri vlagatelju, ki je predložil izjavo, potrjeno s strani "predelovalca odpadkov", o čemer se je Državna revizijska komisija prav tako izrekla v že navedeni odločitvi št. 018-048/2012-4, z dne 5. 3. 2012, pa tudi v odločitvah, št. 018-421/2011-11 z dne 30. 1. 2012 in št. 018-257/2011-15, z dne 6. 10. 2011. V navedenih odločitvah je Državna revizijska komisija zapisala, da Uredba na več mestih loči med zbiralcem gradbenih odpadkov in izvajalcem obdelave gradbenih odpadkov (obdelava gradbenih odpadkov so postopki predelave ali odstranjevanja gradbenih odpadkov - 5. točka 2. člena Uredbe). Obveznosti zbiralca gradbenih odpadkov oziroma obveznosti izvajalca obdelave gradbenih odpadkov so tako v Uredbi ločene tudi po medsebojnih poglavjih (poglavji IV in V). Dejstvo, da zbiralec (gradbenih) odpadkov in predelovalec (gradbenih) odpadkov predstavljata dva različna statusa oseb, pa izhaja tudi iz dejstva, da Ministrstvo vodi ločene sezname "Predelovalci odpadkov", "Zbiralci odpadkov" in "Zbiralci gradbenih odpadkov". V posledici navedenega naročnik torej v konkretnem primeru s tem, ko je ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika v izpostavljenem delu popolna, vlagateljeva ponudba pa nepopolna, ni kršil pravil razpisne dokumentacije in določb ZJN-2 (tako tudi ne temeljnega načela enakopravne obravnave ponudnikov), prav tako pa je vlagateljevo ponudbo v navedenem delu, po oceni Državne revizijske komisije, presojal enako strogo, kot je presojal ponudbo izbranega ponudnika.
Kolikor je vlagatelj mnenja, da vsebina Obrazca 5.18 v izpostavljenem delu morebiti ni skladna z določbami ZJN-2, pa bi moral zahtevek za revizijo vložiti že v fazi, ko je tekel rok za oddajo ponudb, ob upoštevanju takrat veljavnega ZRPJN, zlasti še drugega oziroma šestega odstavka 12. člena. Naročnik je namreč tisti, ki je oblikoval določbe razpisne dokumentacije in jih zapisal na način, ki kar najbolj ustreza predmetu javnega naročila, Državna revizijska komisija pa je že v več svojih odločitvah zapisala, da po poteku roka za prejem ponudb vsebinska presoja zahtev iz razpisne dokumentacije ni več dopustna, temveč lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali ponudba izpolnjuje naročnikove zahteve na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji.
V preostalem delu zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je naročnik kršil določbe ZJN-2 (v povezavi z zahtevami iz razpisne dokumentacije), ker ponudbe izbranega ponudnika zaradi ostalih domnevnih nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti ni izločil iz postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj tako zatrjuje pomanjkanje navedbe cen za odpadni material v izjavi za deponijo, neizpolnitev ponudbenega predračuna pri določenih pozicijah v elementu cene na enoto ter skupne cene posamezne postavke, pomanjkanje dokazov o kakovosti ponujenih lesenih in betonskih pragov ter zagotovila o ponujeni 50-letni življenjski dobi pragov, izvoda standarda v slovenskem jeziku, po katerem ponuja pritrdilni material, dokazila o ponujeni kvaliteti tirnic ter seznama in enotnih cen za rezervne dele ter neustreznost referenc, jezika ponudbene dokumentacije in vsebine konzorcijske pogodbe.
Državna revizijska komisija glede navedenih zatrjevanih kršitev ugotavlja, da vlagatelj ne zatrjuje enakih ali vsaj istovrstnih kršitev v ponudbi izbranega ponudnika, v primerjavi s kršitvijo, ki jo je naročnik ugotovil v njegovi ponudbi. Vlagatelj zatrjuje zgolj enako končno posledico (to je ugotovitev nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika in njeno izločitev iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila), kar pa, ob upoštevanju načela enakopravne obravnave ponudnikov in ustaljene prakse Državne revizijske komisije, ne zadostuje za vsebinsko obravnavo zatrjevanih kršitev. Vlagateljeva ponudba namreč zaradi izločitve iz postopka javnega naročanja ne bi mogla več konkurirati v konkretnem postopku izbora najugodnejše ponudbe za oddajo tega javnega naročila, kar pomeni, da zadevno javno naročilo vlagatelju v tem postopku ne bi moglo biti oddano. Ker vlagatelj zaradi tega ne izkazuje, da mu je ali da bi mu lahko v zvezi z zatrjevanimi kršitvami v tem delu zahtevka za revizijo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila nastala škoda, mu pravnega interesa za vsebinsko presojo teh kršitev ni mogoče priznati.
Državna revizijska komisija ob vsem ugotovljenem zaključuje, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovega ravnanja v nasprotju z ZJN-2, v povezavi z zahtevami iz razpisne dokumentacije, zato je primarni zahtevek vlagatelja po razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila z dne 16. 3. 2012, št. 430-84/2011/98-0024513, in iz enakih razlogov tudi podrejeni zahtevek vlagatelja po razveljavitvi postopka oddaje javnega naročila v celoti, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljena, zavrnila, saj je ugotovila, da naročnik, ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo, ne bi sprejel drugačne odločitve.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je z vlogo z dne 24. 5. 2012 vložil pritožbo zoper odločitev naročnika, da mora izbranemu ponudniku povrniti stroške predrevizijskega postopka.
Skladno s prvim odstavkom 30. člena ZPVPJN se revizijski postopek začne, ko Državna revizijska komisija od naročnika prejme zahtevek za revizijo. Če se vlagatelj ne strinja z začetkom revizijskega postopka, Državni revizijski komisiji poda predlog za umik zahtevka. Državna revizijska komisija v revizijskem postopku odloča o (ne)utemeljenosti zahtevka za revizijo. Povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku in revizijskem postopku, je, skladno s 70. členom ZPVPJN, odvisna od (ne)utemeljenosti zahtevka za revizijo (načelo uspeha), iz česar izhaja, da je odločitev o stroških odvisna od odločitve o glavni stvari (zahtevku za revizijo). Kolikor se začne revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo, to torej vključuje tudi odločanje o stroških, nastalih v predrevizijskem postopku in vlagatelj zoper odločitev naročnika o stroških predrevizijskega postopka ne vloži (posebne) pritožbe, oziroma je le-ta nedopustna.
Ker se je v konkretnem primeru, skladno s prvim odstavkom 30. člena ZPVPJN, začel revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo, ki vključuje tudi odločanje o (vseh priglašenih) stroških, nastalih v predrevizijskem postopku, je potrebno pritožbo vlagatelja kot nedopustno zavreči.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.
Vlagatelj je v postopku zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.
Izbrani ponudnik je v postopku priglasil stroške zastopanja po odvetniku v višini 800,00 EUR.
Izbrani ponudnik se ima, skladno z 11. členom ZPVPJN in drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN, pravico izjasniti o navedbah vlagatelja (tudi s pomočjo pooblaščenca), priglasi pa lahko tudi povrnitev stroškov (šesti odstavek 70. člena ZPVPJN). Povrnitev stroškov je odvisna od (ne) utemeljenosti zahtevka za revizijo, saj je v primeru utemeljenosti zahtevka za revizijo stroške izbranemu ponudniku dolžan povrniti naročnik (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN), v primeru neutemeljenosti pa vlagatelj (četrti odstavek 70. člena ZPVPJN). Vendar pa je v obeh primerih izbrani ponudnik upravičen le do povrnitve potrebnih stroškov.
Državna revizijska komisija ocenjuje, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši in ne k enostavnejši rešitvi zadeve (Državna revizijska komisija pa je o primerljivih vprašanjih že odločala v prejšnjih odločitvah), zato je zaključila, da stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni, zahtevo izbranega ponudnika za povrnitev stroškov pa je zavrnila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.
V Ljubljani, 14. 6. 2012
Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
Članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Langusova ulica 4, Ljubljana
- Odvetniška družba Križanec & Potočnik, o.p., d.o.o., Dalmatinova 5, Ljubljana
- Odvetniška družba Čeferin, o.p., d.o.o., Taborska 13, Grosuplje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv, tu