018-112/2012 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek šinko kot predsednice senata ter mag. Nataše Jeršič in Miriam Ravnikar šurk kot članic senata, v postopku pravnega varstva oddaje javnega naročila "Nakup bolniških postelj in posteljnega transporterja, sklop 1 in sklop 2", in na podlagi zahtevka za revizijo STIPIČ ASO d.o.o., Zaloška cesta 179, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 14. 6. 2012

odločila:

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 8. 12. 2012 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva po povračilu stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je Obvestilo o naročilu za javno naročilo "Nakup bolniških postelj in posteljnega transporterja" objavil na Portalu javnih naročil dne 3. 6. 2011, pod št. objave JN6015/2011, ter v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije dne 8. 6. 2011, pod št. objave 2011/S 109-179965.

Naročnik je dne 28. 11. 2011 sprejel Odločitev o oddaji naročila št. 84508-K029-11/10, iz katere izhaja, da je naročilo v sklopu 1 oddal ponudniku SANOLABOR d.d., Leskoškova 4, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik SANOLABOR), v sklopu 2 pa ponudniku TIMO d.o.o. Ajdovščina, Vipavska cesta 4i, Ajdovščina (v nadaljevanju: izbrani ponudnik TIMO). V sklopih 3 in 4 naročnik naročila ni oddal. Iz obrazložitve odločitve je razvidno, da je naročnik vlagateljevo ponudbo v sklopih 1 in 2 izločil zato, ker je na podlagi strokovne ocene vzorcev ponujenega blaga ugotovil pomanjkljivosti ponujenega blaga glede več strokovnih zahtev, določenih v razpisni dokumentaciji.

Vlagatelj je z vlogo z dne 8. 12. 2011 vložil zahtevek za revizijo zoper naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila v sklopih 1 in 2. Vlagatelj navaja, da mu naročnik ni omogočil popolnega vpogleda v izbrani ponudbi v sklopih 1 in 2, s čimer je kršil načelo transparentnosti postopka. Zato vlagatelj primarno zahteva vpogled v izbrani ponudbi v sklopih 1 in 2 v celoti in v vzorce, ki sta jih izbrana ponudnika v teh sklopih predložila, da se bo lahko opredelil do kršitev, ki jih sumi. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik v obeh sklopih nezakonito izbral izbrana ponudnika, saj sta po mnenju vlagatelja oba izbrana ponudnika zaradi neizpolnjevanja nekaterih tehničnih zahtev, ki jih vlagatelj tudi navede, oddala neprimerni ponudbi. Vlagatelj v nadaljevanju obrazloženo izpodbija tudi naročnikove ugotovitve glede neprimernosti vzorcev artiklov vlagatelja v strokovnih zahtevah 1.4, 1.5 2.12, 2.16, 2.17.a, 3.6, 6.1.1, 6.3.1 in 4.4 kot nepravilne ter navaja, da je on oddal najugodnejšo ponudbo v obeh sklopih, ter da je njegova ponudba popolna. Vlagatelj podredno zahteva, da naročnik ugotovi, da je ponudba vlagatelja v 1. in 2. sklopu popolna, da razveljavi Odločitev o oddaji naročila v 1. in 2. sklopu, ter da v razveljavljenem delu ponovno odloči in izbere najugodnejšo ponudbo.

Izbrani ponudnik SANOLABOR se je z vlogo z dne 19. 12. 2011 izjasnil do navedb vlagatelja glede vpogleda v njegovo ponudbo in glede tehnične neustreznosti ponujene postelje izbranega ponudnika s tehničnimi zahtevami razpisne dokumentacije, ter jih zavrnil kot neutemeljene.

Z vlogo z dne 16. 12. 2011 je navedbam vlagatelja glede neprimernosti ponudbe izbranega ponudnika v sklopu 2 oporekal tudi izbrani ponudnik TIMO, ki je vse vlagateljeve navedbe v zvezi s pomanjkljivostjo ponudbe izbranega ponudnika TIMO zavrnil kot neutemeljene.

Naročnik je dne 21. 12. 2011 sprejel odločitev o zahtevku za revizijo, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik navaja, da je že v fazi objave predmetnega razpisa vse potencialne ponudnike obvestil, da bo ocenjevanje ustreznosti ponujene opreme potekalo v dveh fazah, s čimer se je vlagatelj strinjal. Naročnik se je zaradi težav v preteklosti odločil, da bo sistem ocenjevanja sestavljen iz dveh delov, saj se posameznih zahtev ne da oceniti drugače kot na način, da se praktično uporabo posameznih funkcij preveri v vsakdanji uporabi na posameznih kliničnih oddelkih skupaj s pacienti. Naročnik tudi zavrača očitke vlagatelja glede kršitve načela transparentnosti. Naročnik pojasnjuje, da je ravnal po zakonu in vlagatelju dovolil vpogled v tiste dele izbrane ponudbe, ki niso bili označeni kot poslovna skrivnost, pri čemer poudarja, da ni bila celotna ponudba označena kot poslovna skrivnost, kot to zatrjuje vlagatelj. Naročnik v nadaljevanju obrazloži pomanjkljivosti vlagateljeve ponudbe v točkah 1.4, 1.5 2.12, 2.16, 2.17.a, 3.6, 6.1.1, 6.3.1 in 4.4 strokovnih zahtev razpisne dokumentacije, zaradi katerih je naročnik ugotovil, da ponujena postelja ne ustreza razpisnim zahtevam. Naročnik se je opredelil tudi glede vlagateljevih navedb o neustreznosti ponujenih postelj izbranih ponudnikov v sklopih 1 in 2 in ugotovil, da ponujeni postelji ustrezata strokovnim zahtevam naročnika. Naročnik je na podlagi vseh ugotovitev vlagateljev zahtevek kot neutemeljen zavrnil.

Vlagatelj se je v vlogi z dne 28. 12. 2011 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Vlagatelj v celoti prereka argumentacijo naročnika ter vztraja pri navedbah, ki jih je podal že v zahtevku za revizijo. Vlagatelj dodaja, da je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navajal nova dejstva glede posameznih ugotovitev strokovne komisije, s katerimi vlagatelj tekom testiranja ni bil seznanjen niti jih ni bilo zaslediti v dokumentaciji naročnika, prav tako pa so naročnikove subjektivne ugotovitve strokovne komisije takšne narave, da jih v praksi sploh ni mogoče preizkusiti.

Državna revizijska komisija je 16. 3. 2012 sprejela sklep št. 018-454/2011-4, v katerem je naročniku naložila, da vlagatelju omogoči vpogled v dokumentacijo, na podlagi katerega bo lahko vložil pripravljalno vlogo.

Vlagatelj je po opravljenem vpogledu v vlogo z dne 30. 3. 2012 dopolnil zahtevek za revizijo z novimi dejstvi, s katerimi se je seznanil po vpogledu v ponudbi izbranih ponudnikov SANOLABOR in TIMO. Vlagatelj zatrjuje, da je po vpogledu v razpisno dokumentacijo in kataloge ponujene opreme ter vizualnega ogleda vzorca postelje ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika SANOLABOR neprimerna in bi morala biti izločena, saj ne izpolnjuje več naročnikovih tehničnih zahtev razpisne dokumentacije. Enako navaja tudi za ponudbo izbranega ponudnika TIMO. Vlagatelj še dodaja, da imata ponudbi izbranih ponudnikov istovrstne napake, kot so očitane vlagatelju, zato bi jih naročnik moral izločiti kot neprimerne, ali pa njegovo ponudbo sprejeti kot primerno.

Naročnik je 5. 4. 2012 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je 11. 5. 2012 podaljšala rok za odločitev v predmetni zadevi, o čemer je obvestila vse udeležene v revizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je 1. 6. 2012 zaradi razjasnitve dejanskega stanja v zadevi opravila ogled vzorcev bolniških postelj izbranih ponudnikov SANOLABOR in TIMO, na katerem so bili prisotni predstavniki vseh udeležencev v postopku pravnega varstva.

Po pregledu dokumentacije o oddaji naročila, po preučitvi navedb strank v postopku in po opravljenem ogledu vzorcev postelj z dne 1. 6. 2012, se je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Med vlagateljem in naročnikom je spor o vprašanju, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo v sklopih 1 in 2 izločil kot neprimerno, ponudbi izbranih ponudnikov SANOLABOR in TIMO pa v sklopu 1 oziroma 2 (kjer sta bili izbrani kot najugodnejši) označil za primerni.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala zahtevek za revizijo v delu, kjer vlagatelj zatrjuje primernost svoje ponudbe v sklopih 1 in 2. Vlagatelj naročniku očita, da so njegove ugotovitve glede vzorcev postelje, ki ju je vlagatelj v obeh sklopih dostavil na testiranje, subjektivne in brez podlage v razpisni dokumentaciji.

Pri tem Državna revizijska komisija uvodoma izpostavlja, da zaradi tega, ker je med naročnikom in vlagateljem sporno izpolnjevanje tehničnih zahtev, ki so identične v sklopih 1 in 2 (v sklopu 2 se tehnične zahteve razlikujejo le glede dolžine postelje, ki pa med strankama ni sporna), veljajo ugotovitve Državne revizijske komisije glede naročnikovega ravnanja z vlagateljevo ponudbo v sklopu 1 tudi za vlagateljevo ponudbo v sklopu 2. Naročnik je v sklopu 1 in v sklopu 2 naročal bolniške postelje za odrasle bolnike v intenzivni negi, le da so v sklopu 2 te morale biti krajše.

Vlagateljeve navedbe je treba presojati z vidika prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2), ki določa, da mora naročnik izločiti ponudbo, ki ni popolna. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna, kar pomeni, da ponudba ni popolna, če je neprimerna. Kot slednjo zakon definira ponudbo, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji (16. točka v povezavi z 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Izhodišče za naročnikovo presojo o neprimernosti ponudbe so torej tiste naročnikove zahteve glede predmeta javnega naročila, ki jih naročnik določi v razpisni dokumentaciji.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da med strankama ni sporno, da si je naročnik v razpisni dokumentaciji pridržal pravico do testiranja postelj, ki so jih ponudniki ponudili, na posameznih oddelkih, z namenom preverjanja izpolnjevanja strokovnih zahtev, določenih v razpisni dokumentaciji. Navedeno potrjuje tudi razpisna dokumentacija, v kateri je naročnik v Splošnih zahtevah naročnika (stran 14/84 razpisne dokumentacije), v točki 5, zapisal: "OPOZORILO: V kolikor tekom strokovnega pregleda in ocenjevanja ponudb iz ponudnikove ponudbe (opisa, priložene dokumentacije, tehničnih specifikacij, prospektnega materialaâ??) ne bo jasno in nedvoumno razvidno izpolnjevanje opredeljenih strokovnih zahtev, ki izhajajo iz razpisne dokumentacije, si naročnik pridržuje pravico, da ponudnik [â??] dostavi brezplačen vzorec [â??] ponujene opreme v testiranje, na osnovi katerega se bo naročnik prepričal, da ponujena oprema izpolnjuje opredeljene strokovne zahteve, ki izhajajo iz razpisne dokumentacije. Naročnik bo postelje testiral neposredno na posameznih oddelkih z vso zahtevano dodatno opremo. Pisne ugotovitve komisije bodo del strokovne ocene in jih bo komisija upoštevala pri svoji odločitvi o izboru."

Enako je razvidno tudi iz odgovorov naročnika na vprašanja ponudnikov, objavljenih na Portalu javnih naročil. Naročnik je 21. 6. 2011 na ponudnikovo vprašanje: "Zahteva, da bo naročnik testiral posteljo na oddelkih za nedoločen čas, brez strokovnega usposabljanja in nadzora ponudnika se nam zdi sporna. Kdo bo odgovarjal za nestrokovno uporabo, morebitne nastale poškodbe in ostale praske, ter odrgnine" [â??] Mislimo, da je nesporno in enostavno ugotoviti ustreznost postelj po specifikaciji od točke do točke na predstavitvi izdelka pred komisijo in ostalimi odgovornimi." odgovoril: "Prevzem postelj bo vsekakor v prisotnosti Komisije. Vsa nadaljna ocenjevanja pa bodo ustrezno evidentirana in dokumentirana ter predložena vsem ponudnikom, tako da bo nedvoumno zagotovljena transparentnost postopka in enakopravnost med vsemi ponudniki. [â??]".
Podoben odgovor je naročnik objavil tudi 28. 6. 2011 na vprašanje: "Zahtevate, da ponudnik na poziv naročnika dobavi brezplačen vzorec, ki ga boste "testirali na posameznih oddelkih". Sprašujemo sledeče:
- kako si naročnik predstavlja ponujeni model bolniških postelj imeti na testiranju na posameznih oddelkih, brez prisotnosti pooblaščenega predstavnika, ki je usposobljen za pravilno uporabo postelje in za poznavanje njenih funkcij in tudi predstavitev posamezne konfiguracije zahtevane v razpisu
- v tem primeru, bi vsak ponudnik za vse ponujene modele bolniških postelj, moral opraviti šolanje na vseh ponujenih posteljah, da bi jih naročnik ali komisija lahko sploh testirala oziroma pravilno uporabljala.
Morda sledeči predlog:
- da se opravi dan oziroma dnevi potrebni za prezentacije za vse ponudnike skupaj
- prezentacija pred kompletno komisijo, tako imenovani "side by side"
- prisotnost tehnične službe naročnika za lažje ugotavljanje tehničnih zahtev, poleg medicinskih [â??]".
Naročnik je v odgovoru zapisal, da: "Prevzem postelj bo vsekakor v prisotnosti Komisije, po možnosti vse v istem dnevu. Vsa nadaljna ocenjevanja pa bodo ustrezno evidentirana in dokumentirana ter predložena vsem ponudnikom, tako da bo nedvoumno zagotovljena transparentnost postopka in enakopravnost med vsemi ponudniki, vsak ponudnik bo ločeno predstavil in demonstriral svoj produkt."

Tudi iz Zapisnika o strokovnem pregledu dostavljenega vzorca - 1. del (zapisnik z dne 19. 9. 2011) za vzorec postelje, ki jo je dostavil vlagatelj, je razvidno, da je naročnik vlagatelja seznanil, da bo komisija naročnika skupaj s predstavnikom vlagatelja pregledala ustreznost dostavljene opreme v skladu s strokovnimi zahtevami naročnika, ter v primeru, da ponujeni izdelek že v tej fazi postopka ocenjevanja v posamezni točki ne bo izpolnjeval strokovnih zahtev naročnika, ga komisija ne bo uvrstila v nadaljnje ocenjevanje. Iz zapisnika izhaja, da je naročnik, ob prisotnosti predstavnikov vlagatelja, J. M. in P. S., pregledal vzorec postelje, in ugotovitve glede ustreznosti vzorca s posameznimi strokovnimi zahtevami iz razpisne dokumentacije zabeležil v tabeli. Za posamezne zahteve je naročnik v tabeli označil, da jih bo preveril na drugem delu testiranja, s čimer se je vlagatelj očitno strinjal, saj sta oba predstavnika vlagatelja zapisnik brez morebitnih relevantnih pripomb glede vodenja postopka strokovnega pregleda podpisala in s tem potrdila vsebino zapisnika. Naročnik je potem, v skladu z navodili iz razpisne dokumentacije, posamezne funkcije postelje preveril na posameznih kliničnih oddelkih, kjer je praktično uporabo posameznih funkcij preveril v vsakdanji uporabi skupaj s pacienti, vlagatelj in ostali ponudniki pa so bili s tem, sledeč razpisni dokumentaciji, vprašanjem in odgovorom, objavljenih na Portalu javnih naročil, ter vsebini zapisnika o strokovnem pregledu dostavljenega vzorca, nedvomno seznanjeni.

Državna revizijska komisija je z vpogledom v dokumentacijo o opravljenem testiranju ugotovila, da so na vsakem oddelku, kjer so postelje testirali, o ugotovitvah glede ustreznosti bolniških postelj s strokovnimi zahtevami naročnika, sestavili zapisnik. V zapisniku so zapisali, ali in v katerih strokovnih zahteval ponujeni vzorci odstopajo v posameznih strokovnih zahtevah in razloge za odstopanje. Ti razlogi, ki predstavljajo podlago za izločitev vlagateljeve ponudbe kot neprimerne, je navedel tudi naročnik v izpodbijani Odločitvi o oddaji naročila z dne 28. 11. 2012.

Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo izpodbija vse razloge, ki so bili podlaga za izločitev njegove ponudbe kot neprimerne, je Državna revizijska komisija v nadaljevanju obravnavala utemeljenost posameznih razlogov.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo pri nekaterih strokovnih zahtevah, za katere je naročnik na testiranju ugotovil, da jih postelja, ki jo je ponudil vlagatelj, ne izpolnjuje, izpostavlja, da bi naročnik neizpolnjevanje teh zahtev lahko (pravilno) ugotovil le, če bi predhodno organiziral šolanje osebja, ki je pri testiranju s posteljo upravljalo. Vlagatelj namreč predvideva, da so naročnikove ugotovitve pri posameznih zahtevah posledica napačne uporabe postelje pri testiranju, saj vlagatelj osebja glede pravilne uporabe postelje ni predhodno šolal, čeprav je bilo to v razpisni dokumentaciji predvideno. Vlagatelj že iz tega razloga kot sporne izpostavlja naročnikove ugotovitve glede zahteve o zanesljivosti sistema za blokiranje koles (točka 2.12. strokovno tehničnih zahtev) in trapeza postelje, ki naj bi bil iz lahkega materiala, ki omogoča zadostno trdnost (točka 6.1.1. strokovno tehničnih zahtev). Ker pa morebitnega nešolanja naročnikovega osebja vlagatelj ne izpostavlja kot razlog za ugotovitev neustreznosti vlagateljeve postelje pri ostalih tehničnih zahtevah, je Državna revizijska komisija najprej preverila zakonitost naročnikovega ravnanja z vlagateljevo posteljo pri teh zahtevah.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala utemeljenost naročnikove ugotovitve, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje zahteve iz 2.17.a. točke Strokovno tehničnih zahtev naročnika. Naročnik je v tej točki zahteval: "odbojna kolesa so iz mehkega materiala, ki blaži udarce, ne pušča sledi, in ne poškoduje površin".

Z vpogledom v vlagateljevo ponudbo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj ponudil posteljo z oznako "IBU BED - Electric Bed BLT 5638 K (I) UMC" proizvajalca Jiangsu YONGFA Medical EQuipment Co., Ltd. V ponudbi je vlagatelj napisal, da ponuja posteljo, pri kateri so odbojna kolesa iz mehkega materiala, ki blaži udarce, ne pušča sledi, in ne poškoduje površin. Tudi pri vpogledu v tehnično specifikacijo za ponujeno posteljo, ki je del vlagateljeve ponudbe, gre ugotoviti, da je v njej navedeno, da ima postelja štiri odbojna kolesa, ki so iz mehkega materiala, ki blaži udarce, ne pušča sledi, in ne poškoduje površin.

Iz Odločitve o oddaji naročila z dne 28. 11. 2011 izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo v tem delu izločil kot neprimerno, z razlogom, da je bilo na testiranju ugotovljeno, da so odbojna kolesa, ki blažijo udarce, iz trdega materiala, ki poškoduje površine.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da naročnik v razpisni dokumentaciji nikjer ni določil ali zahteval trdnosti, ni določil trdote ali materiala odbojnih koles, niti ta po testiranju pri vlagatelju niso puščala sledi ali poškodovala stene. Vlagatelj predlaga vpogled v poročilo o testiranju njegovega vzorca, iz katerega po njegovih trditvah ni razvidno, da bi pri uporabi prišlo do kakršnihkoli poškodb. Vlagatelj še navaja, da je naročnik zapisal, da bodo vsa opažanja pri testiranju ustrezno zabeležena in dokumentirana, česar pa iz dokumentacije naročnika ni razvidno.

Vlagatelju je sicer treba pritrditi, da naročnik v razpisni dokumentaciji nikjer ni določil trdnosti, trdote ali vrste materiala za odbojna kolesa, vendar pa je naročnik v razpisni dokumentaciji določil, da bo ponujena postelja primerna, če bodo odbojna kolesa iz mehkega materiala, ki ne pušča sledi in ne poškoduje površin. Naročnik je torej kriterij primernosti ponudbe v tem delu opredelil z navedbo funkcionalne zahteve v smislu b) točke tretjega odstavka 37. člena ZJN-2, ki jo postelja mora izpolnjevati, in ki je vlagatelj do poteka roka, določenega za predložitev ponudb, ni izpodbijal (četrti odstavek 25. člena ZPVPJN). Na podlagi navedenega in ob upoštevanju, da si je naročnik v razpisni dokumentaciji pridržal pravico do testiranja postelje v smislu preverjanja izpolnjevanja strokovnih zahtev naročnika, je Državna revizijska komisija preverila, ali je naročnik na testiranju res ugotovil, da so odbojna kolesa poškodovala površine. Vlagatelj namreč zatrjuje, da ugotovitve glede poškodb zaradi odbojnih koles niso razvidne iz naročnikovega poročila o testiranju vzorca postelje.

Kot je razvidno iz Zapisnika o strokovnem pregledu dostavljenega vzorca - 1. del z dne 19. 9. 2011, ki ga je vlagatelj podpisal, je bil vlagatelj na prvem delu strokovnega pregleda dostavljenega vzorca postelje seznanjen z odločitvijo naročnika, da se bo izpolnjevanje strokovne zahteve naročnika iz točke 2.17.a Strokovno tehničnih zahtev, da so odbojna kolesa iz mehkega materiala, ki blaži udarce, ne pušča sledi, in ne poškoduje površin, preverjalo s testiranjem vzorca postelje na posameznih oddelkih naročnika.

Z vpogledom v zapisnike o testiranju bolniških postelj na posameznih oddelkih Kirurške klinike in Interne klinike (zapisnik Interne klinike z dne 25. 11. 2011, zapisniki Kirurške klinike z dne 21. 11. 2011 in 25. 11. 2011) Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bilo ugotovljeno, da so: "Odbojna kolesa so iz trdega materiala, ki poškoduje površine 2.17.a" oziroma: "[â??] strokovna zahteva 2.17.a: odbojna kolesa, ki blaži udarce, so iz trdega materiala", kar ovrže vlagateljeve očitke, da iz naročnikovega poročila o testiranju vzorca postelje ni razvidno, da je naročnik pri testiranju ugotovil poškodbe zaradi odbojnih koles. Naročnik je ugotovil, da so kolesa iz trdega materiala, ter da poškodujejo površine, kar ni skladno z zahtevo razpisne dokumentacije, vlagatelj pa teh ugotovitev v zahtevku za revizijo, kljub trditvenemu in dokaznemu bremenu na njegovi strani (5. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN), ni uspel izpodbiti, saj je le pavšalno zatrjeval, da kolesa po testiranju pri vlagatelju niso puščala sledi ali poškodovala stene, s strani vlagatelja predlagani dokaz (vpogled v zapisnike naročnika o testiranju) pa je naročnikove ugotovitve o neustreznosti ponujene postelje le potrdil. Zato Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik ravnal nezakonito, ko je njegovo ponudbo zaradi neizpolnjevanja strokovne zahteve 2.17.a iz razpisne dokumentacije označil za neprimerno in njegovo ponudbo izločil kot nepopolno, in je treba vlagateljeve navedbe v tem delu zavrniti kot neutemeljene.

Ker je ponudba neprimerna, če ne izpolnjuje že ene od zahtev naročnika iz razpisne dokumentacije, ki so povezane s predmetom javnega naročila dokumentaciji (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), in je naročnik dolžan tako ponudbo izločiti kot nepopolno (prvi odstavek 80. člena ZJN-2), Državna revizijska komisija ni presojala, ali je naročnik vlagateljevo ponudbo upravičeno označil za neprimerno tudi iz drugih razlogov, ki jih je navedel v odločitvi o oddaji naročila in jih vlagatelj v zahtevku za revizijo izpodbija kot neutemeljene. Tudi če bi se tekom revizijskega postopka te navedbe izkazale za utemeljene, bi vlagateljeva ponudba, ob upoštevanju ugotovljene neprimernosti ponudbe vlagatelja (zaradi neizpolnjevanja strokovne zahteve glede odbojnih koles) bila še vedno nepopolna in kot taka upravičeno izločena iz postopka oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija pa je v nadaljevanju pristopila k obravnavi vlagateljevih revizijskih navedb, ki se nanašajo na popolnost ponudb izbranih ponudnikov v sklopu 1 in sklopu 2. Vlagatelj namreč zatrjuje, da sta tudi izbrana ponudnika, SANOLABOR v sklopu 1 in TIMO v sklopu 2, oddala neprimerni ponudbi, naročnik pa ju je kljub istovrstnim kršitvam, zaradi katerih je naročnik izločil vlagateljevo ponudbo, označil za primerni in jima oddal naročilo.

Državna revizijska komisija je v okviru revizijskih navedb najprej preverila ravnanje naročnika s ponudbo izbranega ponudnika SANOLABOR v sklopu 1.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je naročnik na testiranju ugotovil, da je postelja izbranega ponudnika SANOLABOR premalo široka, a ponudbe kljub temu ni označil kot neprimerne.

Državna revizijska komisija je pogledala v Zapisnik o strokovnem pregledu dostavljenega vzorca - 1. del za posteljo izbranega ponudnika SANOLABOR z dne 19. 9. 2011, iz katerega naj bi po navedbah vlagatelja izhajala ugotovitev, da postelja ni dovolj široka. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pri strokovni zahtevi, da mora biti širina celotnega ležišča od 83 do 92 cm, ugotovil, da postelja izbranega ponudnika SANOLABOR ustreza, zraven pa pripisal, da je širina plošč od 82 do 82,5 cm. Državna revizijska komisija sprejema naročnikove navedbe, da ugotovljena širina plošč za izpolnjevanje predmetne zahteve ni pomembna, saj drži, kot to sam pojasnjuje, da je v strokovnih zahtevah določil samo dolžino celotnega ležišča in ne plošč, ki jih je zgolj informativno izmeril, zato te ugotovitve nimajo nobene zveze s samo širino ležišča. Prav tako iz zapisnika izhaja, da je naročnik ugotovil, da je postelja izbranega ponudnika ustrezna, kar ovrže vlagateljeve trditve, da je naročnik ugotovil, da postelja ni dovolj široka, zato je Državna revizijska komisija vlagateljeve navedbe v tem delu zavrnila kot neutemeljene.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo dalje navaja, da je podvozje postelje izbranega ponudnika SANOLABOR le delno skrito v ohišju, kar ne ustreza zahtevi 1.2 iz tehničnih specifikacij naročnika, kjer je naročnik določil: "[â??] podvozje postelje je skrito v ohišju". Naročnik nasprotno zatrjuje, da je podvozje pri postelji skrito v ohišju.

Na ogledu vzorca postelje izbranega ponudnika SANOLABOR je Državna revizijska komisija ugotovila, da je podvozje postelje obdano s plastično masko, torej je skrito v ohišju. Vlagatelj je sicer na ogledu vztrajal, da je podvozje zgolj delno skrito v ohišju, pri čemer je šele na ogledu konkretizirano pojasnil, da naj bi bil namen ohišja ščitenje koles, ki pa štrlijo iz ohišja, zaradi česar lahko pride po poškodbe, vendar Državna revizijska komisija njegovih navedb ni sprejela. Čeprav bi vlagatelj že v zahtevku za revizijo oziroma njegovi dopolnitvi lahko konkretno navedel, zakaj meni, da podvozje ni v celoti skrito v ohišju, in ne šele na ogledu, pa Državna revizijska komisija tudi njegovih navedb, da zahteva ni izpolnjena zato, ker v ohišju niso skrita tudi kolesa, ne sprejema kot utemeljenih. Ne da bi Državna revizijska komisija ugotavljala, ali je namen ohišja (tudi) ščitenje koles, gre pritrditi naročniku, da je zahteva glede tega, da je podvozje skrito v ohišju, izpolnjena tudi, če kolesa niso skrita v ohišju. Pri tem se je Državna revizijska komisija poleg že njenega uveljavljenega stališča, da je treba razpisne zahteve naročnika, ki dopuščajo različno stroge razlage o tem, kdaj jih je mogoče šteti za izpolnjene, razlagati v korist tistega, ki je upošteval eno od možnih razlag (pa čeprav manj strogo), torej v konkretnem primeru razlago, da ni potrebno, da so kolesa skrita v ohišju, oprla predvsem na ugotovitev, da je tudi vlagatelj, ki je zatrjeval, da bi morala biti kolesa skrita v ohišju, ponudil posteljo, pri kateri kolesa niso bila skrita v ohišju (kot je to razvidno iz njegove ponudbe), pa jo je naročnik v tem delu označil za ustrezno. Navedeno kaže na to, da je tudi vlagatelj zahtevo naročnika razumel enako kot naročnik in izbrani ponudnik SANOLABOR, torej, da je sporna zahteva izpolnjena tudi, če kolesa niso skrita v ohišju. Zato gre vlagateljeve navedbe v tem delu zavrniti kot neutemeljene.

V dopolnitvi zahtevka za revizijo je vlagatelj navedel, da postelja izbranega ponudnika SANOLABOR nima vgrajene nočne osvetlitve, kot je bilo to zahtevano v točki 2.5 Strokovno tehničnih zahtev naročnika, saj to v katalogu izbranega ponudnika nikjer ni navedeno, izbrani ponudnik pa se v ponudbi sklicuje na priloženo izjavo, da bo postelja izpolnjevala vse tehnične zahteve ali bo izdelana po naročnikovih strokovnih zahtevah. Vzorec torej ne ustreza specifikaciji, čeprav bi moral biti identičen. Vlagatelj še dodaja, da je naročnik iz enakega razloga izločil vlagateljevo ponudbo, čeprav je tudi vlagatelj podal ustrezno izjavo, da bo odlagalna polica izdelana glede na zahteve, vendar je naročnik njegovo ponudbo iz tega razloga zavrnil, s čimer je vlagateljevo ponudbo obravnaval neenakopravno. Enako obrazložitev vlagatelj ponudi tudi glede zahtevanega zvočnega signala, ki opozori, da postelja nima blokiranih koles.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 2.5. in točki 2.13 Strokovno tehničnih zahtev določil: "postelja ima vgrajeno nočno osvetlitev (možna ena ali dve svetilki)" oziroma "zvočni signal, ki opozori, da postelja nima blokiranih koles [â??]"

Naročnik je v Splošnih zahtevah naročnika (stran 14/84 razpisne dokumentacije), v točki 5.a, zapisal, da mora ponudnik v svojo ponudbo priložiti podroben opis vsebine oziroma predmeta ponudbe: "natančen opis ponujene opreme v skladu s strokovnimi zahtevami naročnika (iz opisa mora biti jasno in nedvoumno razvidno, da ponujena oprema izpolnjuje vse strokovne zahteve naročnika, pri vsaki strokovni zahtevi mora biti obvezno navedena stran in alineja v ponudbi oz. prospektu/katalogu, iz katere je razvidno izpolnjevanje določenega naročnikovega pogoja.". V isti točki je še dodal opozorilo, da si pridržuje pravico, da v kolikor tekom strokovnega pregleda in ocenjevanja ponudb iz ponudnikove ponudbe (opisa, priložene dokumentacije, tehničnih specifikacij, prospektnega materialaâ??) ne bo jasno in nedvoumno razvidno izpolnjevanje opredeljenih strokovnih zahtev, ki izhajajo iz razpisne dokumentacije, da ponudnik dostavi brezplačen vzorec ponujene opreme v testiranje, na osnovi katerega se bo naročnik prepričal, da ponujena oprema izpolnjuje opredeljene strokovne zahteve, ki izhajajo iz razpisne dokumentacije.

Naročnik je torej v razpisni dokumentaciji določil, da morajo ponudniki že v ponudbi podrobno opisati ponujeno opremo, pri čemer so morali ponudniki pri vsaki strokovni zahtevi obvezno navesti stran in alinejo v ponudbi oziroma v prospektu ali katalogu, iz katere je razvidno izpolnjevanje določene zahteve. Naročnik je tudi določil, da v kolikor izpolnjevanje določene zahteve ne bo jasno razvidno, bo naročnik s testiranjem vzorca postelje preveril izpolnjevanje zahtev naročnika.

Med strankama postopka ni sporno, da se je izbrani ponudnik SANOLABOR v ponudbi pri strokovnih zahtevah glede nočne osvetlitve in zvočnega signala, ki opozori, da postelja nima blokiranih koles, skliceval na izjavo proizvajalca ponujene postelje (ki jo je izbrani ponudnik SANOLABOR priložil ponudbi), da bo ponujena postelja izpolnjevala vse tehnične karakteristike, omenjene v ponudbi, oziroma bo proizvedena v skladu s tehničnimi specifikacijami. Kot gre razumeti vlagateljeve navedbe, pa je naročnik njegovo ponudbo v primerjavi s ponudbo izbranega ponudnika SANOLABOR neenakopravno obravnaval, saj je na podlagi identičnega dejanskega stanja, torej na podlagi izjave vlagatelja, da bo odlagalna polica izdelana glede na zahteve, njegovo ponudbo zavrnil, ponudbo izbranega ponudnika pa kljub dani izjavi označil za primerno.

Vendar pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljeve navedbe ne držijo. Kot je razvidno iz odstopljene dokumentacije in odločitve naročnika o oddaji naročila, naročnik vlagateljeve ponudbe ni označil kot neprimerne zato, ker je vlagatelj v ponudbi dal izjavo, da bo odlagalna polica izdelana glede na zahteve, pač pa zato, ker je pri testiranju vzorca postelje, ki jo je vlagatelj ponudil, ugotovil, da ta ne izpolnjuje zahtev naročnika glede odlagalne police. Razlog za izločitev njegove ponudbe torej ni bila v ponudbi predložena izjava, da bo postelja izpolnjevala tehnične zahteve, pač pa dejstvo, da predložena postelja (kljub dani izjavi vlagatelja, da bo izpolnjevala strokovne zahteve naročnika) naročnikove pričakovane zahteve iz razpisne dokumentacije glede vznožne izvlečne pomične police ni izpolnila, kar je naročnik ugotovil na testiranju. Tako vlagateljevim navedbam o neenakopravni obravnavi njegove ponudbe zaradi predložene izjave v ponudbi ni mogoče slediti, saj je naročnik njegovo ponudbo obravnaval enako kot ponudbo izbranega ponudnika - oba je pozval k predložitvi vzorca postelje in ju oba (kot je to predvidel v razpisni dokumentaciji) testiral.

Za razliko od vlagateljeve ponudbe pa je naročnik pri testiranju postelje izbranega ponudnika SANOLABOR ugotovil, da je ta predložil vzorec, ki izpolnjuje (tudi) zahtevi glede nočne osvetlitve in zvočnega signala v primeru neblokiranih koles, čeprav iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika SANOLABOR izpolnjevanje teh zahtev iz kataloga v ponudbi izbranega ponudnika SANOLABOR ni bilo izrecno razvidno, ampak je bila le dana izjava, da bosta tudi ti zahtevi izpolnjeni. Sledeč določbam razpisne dokumentacije predložitev take izjave v ponudbi ni bila sporna, vendar pa je moral vzorec postelje, ki je bil naročniku predložen za testiranje, dejansko izpolnjevati vse zahteve iz razpisne dokumentacije (brez sklicevanja, da bo posamezna strokovna zahteva šele izpolnjena). To je razvidno tudi iz odgovora naročnika, objavljenega 12. 7. 2011 na Portalu javnih naročil, ko je naročnik na vprašanje enega od ponudnikov, ali morajo v primeru, da bodo dostavili vzorec postelje, dostaviti tudi posteljni vložek, odgovoril, da mora ponudnik na testiranje in ogled pripeljati posteljo, ki jo je ponudil v ponudbi z vsemi zahtevanimi dodatki in nastavki, kajti le tako bo naročnik lahko preveril izpolnjevanje postavljenih zahtev.
Naročnik je na testiranju ugotovil, da ponujeni vzorec izpolnjuje vse strokovne zahteve naročnika, tudi vlagatelju sporni glede nočne osvetlitve in zvočnega signala, vlagatelj pa bi moral, če bi hotel uspešno izpodbijati ponudbo izbranega ponudnika v tem delu, svoje navedbe usmeriti predvsem v predloženi vzorec izbranega ponudnika, na podlagi katerega je naročnik preveril izpolnjevanje strokovnih zahtev, in ne zgolj v ponudbeno dokumentacijo, česar pa vlagatelj ni storil, zato Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati kršitev naročnika, ko je ponudbo izbranega ponudnika SANOLABOR v tem delu označil za ustrezno.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo nadalje zatrjuje, da krmilna plošča pri postelji izbranega ponudnika SANOLABOR ne leži na zunanjem delu posteljnih ograjic ob vznožnem delu postelje, ampak je dislocirana in povezana preko kabla, torej gre za žični daljinski upravljalec, česar naročnik izrecno ni dovolil.

Naročnik je v Strokovno tehničnih zahtevah, v točki 3.10, določil naslednjo zahtevo: "regulacijo višine in položajev ležišča omogočajo funkcijske tipke (stikala), ki ležijo na notranjem delu posteljnih ograjic na vzglavnem delu postelje za pacienta in bolnišnično osebje, ali na zunanjem delu posteljnih ograjic ob vznožnem delu samo za bolnišnično osebje in na notranjem delu posteljnih ograjic na vzglavnem delu postelje za pacienta.
Na krmilni plošči se nahajajo:
- tipke za zaklepanje posameznih funkcij,
- nastavitev trendelburga/antitrendelburga,
- nastavitev šok položaja,
nastavitev višine ležišča
nastavitev zglavnega, srednjega in medeničnega dela ležišča"

Naročnik je 28. 6. 2011 na vprašanje enega od ponudnikov: "Spoštovani, v razpisni dokumentaciji [â??] pišete, da naj ima postelja upravljalno ploščo tudi za pacienta na notranji strani postelje. Ali lahko ponudimo le 1 upravljalec, ki je nameščen (obešen na nosilcu) na ograjici, s katerim lahko upravlja tako medicinsko osebje kot pacient [â??]" Upravljalec postelje se da zakleniti za uporabo za primer, naj ga pacient ne uporablja. [â??]" na Portalu javnih naročil odgovoril: "Ne."

Na podobno vprašanje:"[â??] Ali vam lahko ponudimo posteljo z žičnim daljinskim upravljalcem, ki se ga da varno namestiti na zunanji ali notranji strani posteljnih ograjic oz. ustrezno tako za namen rokovanja bolnišničnega osebja kot pacienta" [â??]", je naročnik istega dne na Portalu javnih naročil odgovoril: "Ne."

Upoštevajoč strokovne zahteve naročnika in odgovore naročnika, objavljene na Portalu javnih naročil, Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da iz strokovnih zahtev jasno izhaja, da je naročnik zahteval dve ločeni enoti za upravljanje s posteljo, funkcijske tipke (stikala) in krmilno ploščo, kar je izbrani ponudnik, kot je to na ogledu ugotovila tudi Državna revizijska komisija, ponudil. Državna revizijska komisija je na ogledu ugotovila, da so krmilna plošča in funkcijske tipke ločene, funkcijske tipke so na notranji in zunanji strani postelje, krmilna plošča (oz. centralna komandna plošča) pa je na vznožnem delu postelje in je s posteljo povezana s kablom, kar je razvidno iz zapisnika o ogledu. Zato gre vlagateljeve navedbe, da krmilna plošča ne leži na zunanjem delu posteljnih ograjic ob vznožnem delu postelje, zavrniti kot neutemeljene. Vendar pa je vlagatelju sporno, da je krmilna plošča (centralna komandna plošča) s posteljo povezana preko kabla. Vlagatelj je tudi na ogledu, kjer je Državna revizijska komisija ugotovila, da je krmilna plošča s posteljo povezana preko kabla, vztrajal, da ima krmilna plošča žično krmiljenje, ki naj bi bilo glede na odgovor naročnika prepovedano.

Državna revizijska komisija tem vlagateljevim navedbam ni sledila, saj je ugotovila, da naročnik take omejitve niti v razpisni dokumentaciji niti prek odgovorov na vprašanja ponudnikov, ki postanejo del razpisne dokumentacije, ni določil. Pri vprašanju enega od ponudnikov, na katerega se v utemeljitev svojih navedb sklicuje vlagatelj, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni šlo za vprašanje o tem, ali je lahko krmilna plošča s posteljo povezana preko kabla, ampak je bilo vprašanje usmerjeno v to, ali lahko ponudnik namesto dveh ločenih enot (funkcijskih tipk in krmilne plošče) ponudi en upravljalec, ki bi bil žični daljinski, in s katerim bi lahko rokovalo tako osebje naročnika kot tudi pacienti, v tem kontekstu pa je treba razumeti tudi naročnikov odgovor, s katerim je takšno možnost zavrnil. Naročnik s svojim odgovorom tako ni absolutno zavrnil možnosti, da ponudniki ponudijo krmilno ploščo, ki bi bila s posteljo povezana preko kabla, niti take zahteve ni mogoče najti v razpisni dokumentaciji, ampak gre razumeti, da je naročnik možnost žičnega daljinskega upravljalca zavrnil le v primeru, ko ponudnik ne bi ponudil ločeno dveh zahtevanih enot (funkcijskih tipk oz. stikal in krmilne plošče), ampak le eno, ki bi služila tako pacientu in medicinskemu osebju, kar pa se v primeru ponudbe izbranega ponudnika SANOLABOR ni zgodilo. Zato je bilo potrebno vlagateljeve navedbe tudi v tem delu zavrniti kot neutemeljene.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da se držalo trapeza s trianglom lahko namesti zgolj na vzglavni levi vogal postelje, ter da se infuzijsko stojalo pri vzglavnem delu postelje lahko namesti le na desni vogal postelje, s čimer ponudba izbranega ponudnika SANOLABOR ne izpolni naročnikovih zahtev iz točk 6.1.4 ("držalo se namesti v zanj pripravljeno ležišče na vseh štirih vogalih postelje in ga je mogoče odstraniti") in 6.2.3 ("stojalo se da namestiti na vseh štirih vogalih postelje") Strokovno tehničnih zahtev, je Državna revizijska komisija na ogledu ugotovila, da vlagateljeve navedbe ne držijo. Predstavnik izbranega ponudnika SANOLABOR je na ogledu demonstriral, da se držalo za trapez in infuzijsko stojalo lahko namestita v vse štiri vogale postelje in od tam tudi odstranita, s čimer so ovržene vlagateljeve navedbe v tem delu in jih je treba zavrniti kot neutemeljene.

Kot naslednje je Državna revizijska komisija preverila vlagateljeve navedbe, da postelja izbranega ponudnika SANOLABOR ne omogoča dodatne pritrditve jeklenke s kisikom, ter da nosilca za kisikovo jeklenko ni niti pri vzglavnem niti pri vznožnem delu postelje, zaradi česar po mnenju vlagatelja ne izpolnjuje zahtev naročnika iz 6.5.1. in 6.5.2. točke Strokovno tehničnih zahtev, kjer je naročnik določil: "konstrukcija postelje omogoča dodatno pritrditev jeklenke s kisikom" oziroma: "nosilec za kisikovo jeklenko mora biti snemljiv in ga je mogoče namestiti pri vzglavnem in vznožnem delu postelje".

Z vpogledom v Zapisnik o strokovnem pregledu dostavljenega vzorca - 1. del z dne 19. 9. 2012 za posteljo izbranega ponudnika SANOLABOR Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik na testiranju ugotovil, da konstrukcija postelje omogoča dodatno pritrditev jeklenke s kisikom ter da je nosilec snemljiv in ga je mogoče namestiti pri vzglavnem in vznožnem delu postelje, kar je naročnik potrdil tudi v odločitvi o zahtevku za revizijo, ko je pojasnil, da je bil ob predstavitvi vzorca snemljiv nosilec za jeklenko dostavljen zraven, da ga je komisija lahko pregledala in ocenila kot ustreznega. Tudi na ogledu z dne 1. 6. 2012 je naročnik pojasnil, da je bil nosilec za jeklenko dostavljen (kar je potrdil tudi predstavnik izbranega ponudnika SANOLABOR), vendar se je med večmesečnim testiranjem postelje na oddelkih izgubil. Zato je naročnik na ogledu na drugem nosilcu za jeklenko pokazal, da postelja omogoča dodatno pritrditev jeklenke s kisikom, nosilec pa se je dal namestiti na obeh straneh postelje, čemur vlagatelj na ogledu ni ugovarjal. Ob upoštevanju, da je naročnik že na prvem delu testiranja postelje ugotovil, da postelja omogoča dodatno pritrditev jeklenke s kisikom, in kljub temu, da na ogledu tega z "originalnim" nosilcem za kisikovo jeklenko ni bilo mogoče preveriti, saj je naročnik pojasnil, da se je nosilec za jeklenko izgubil med večmesečnim testiranjem, v kar Državna revizijska komisija nima razloga dvomiti, je Državna revizijska komisija prepričana, da naročniku ni mogoče očitati kršitev, ki mu jih očita vlagatelj. Državna revizijska komisija glede na to, da se je na ogledu izkazalo, da je na vzglavni in vznožni del postelje mogoče pritrditi "neoriginalni" nosilec za jeklenko s kisikom (torej tistega, ki ga ni priložil izbrani ponudnik SANOLABOR), ne dvomi, da postelja omogoča pritrditev tudi nosilca za kisikovo jeklenko, ki ga je priložil izbrani ponudnik SANOLABOR. Da je izbrani ponudnik SANOLABOR snemljivi nosilec za kisikovo jeklenko naročniku dostavil skupaj s posteljo, gre po presoji Državne revizijske komisije sklepati na podlagi Zapisnika o strokovnem pregledu dostavljenega vzorca - 1. del z dne 19. 9. 2012, iz katerega je razvidno, da je naročnik ugotovil izpolnjevanje spornih zahtev, torej mu je za preverjanje ustreznosti ponujene postelje izbrani ponudnik SANOLABOR predložil tudi nosilec za jeklenko, vlagatelj pa navedb v nasprotni smeri, da nosilec za jeklenko s kisikom naročniku ob testiranju ni bil dostavljen, niti ne navaja. Zato je Državna revizijska komisija vlagateljeve navedbe v tem delu zavrnila kot neutemeljene.

Kot zadnje je Državna revizijska komisija preverila vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na kršitve naročnika pri ravnanju s ponudbo izbranega ponudnika TIMO v sklopu 2.

Vlagatelj tudi za izbranega ponudnika TIMO navaja, da podvozje postelje ni oziroma je le delno skrito v ohišju, kar ne ustreza zahtevi iz 1.2. točke Strokovno tehničnih zahtev.

Državna revizijska komisija si je 1. 6. 2012 ogledala tudi vzorec postelje izbranega ponudnika TIMO in ugotovila enako kot pri postelji izbranega ponudnika SANOLABOR, da je podvozje postelje obdano s plastično masko, torej je skrito v ohišju. Državna revizijska komisija je zato iz enakih razlogov, ki jih je navedla že pri obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo glede kršitev naročnika s ponudbo izbranega ponudnika SANOLABOR zaradi iste strokovne zahteve, in se v izogib ponavljanju na tem mestu v celoti sklicuje nanje, vlagateljeve navedbe iz zahtevka za revizijo v tem delu zavrnila kot neutemeljene.

Enako dejansko stanje kot pri izbranem ponudniku SANOLABOR je Državna revizijska komisija ugotovila tudi pri izbranem ponudniku TIMO glede očitka vlagatelja, da krmilna plošča ne leži na zunanjem delu posteljnih ograjic ob vznožnem delu postelje, ampak je dislocirana in povezana preko kabla, kar je bilo, po mnenju vlagatelja, s strani naročnika izrecno prepovedano, zato postelja naj ne bi izpolnjevala strokovne zahteve iz točke 3.10. Strokovno tehničnih zahtev.

Državna revizijska komisija je na ogledu 1. 6. 2012 (kot je razvidno iz zapisnika o ogledu) ugotovila, da je izbrani ponudnik TIMO ponudil posteljo, pri kateri so krmilna plošča in funkcijske tipke ločene, funkcijske tipke so na notranji in zunanji strani postelje, krmilna plošča (oz. centralna komandna plošča) pa je na vznožnem delu postelje in je s posteljo povezana s kablom. Zato je Državna revizijska komisija, ob tako ugotovljenem dejanskem stanju in ob upoštevanju ugotovitev glede naročnikove sporne zahteve iz razpisne dokumentacije in razumevanja naročnikovega odgovora na postavljena vprašanja na Portalu javnih naročil, ki jih je Državna revizijska komisija pojasnila že zgoraj, ko je isto kršitev preverjala pri ravnanju naročnika s ponudbo izbranega ponudnika SANOLABOR, in na katere se Državna revizijska komisija na tem mestu v celoti sklicuje, vlagateljeve navedbe tudi v tem delu zavrnila kot neutemeljene.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja še, da izbrani ponudnik TIMO na testiranje ni dostavil vzorca posteljnega vložka za podaljšane postelje, čeprav je bila to strokovno tehnična zahteva naročnika. Naročnik pa v odločitvi, s katero je odločil o zahtevku za revizijo, nasprotno zatrjuje, da je izbrani ponudnik TIMO tekom predstavitve postelje naročniku dostavil tudi posteljni vložek za podaljšane postelje.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji, v točki 5.8. Strokovno tehničnih zahtev, določil: "posteljni vložek za podaljšane postelje je enake debeline kot osnovni vložek in ima enako prevleko [â??]".
V dodatnih pojasnilih na Portalu javnih naročil 12. 7. 2011 je naročnik na vprašanje ponudnika, ali morajo v primeru, da bodo dostavili vzorec postelje, dostaviti tudi posteljni vložek, odgovoril, da mora ponudnik na testiranje in ogled pripeljati posteljo, ki jo je ponudil v ponudbi z vsemi zahtevanimi dodatki in nastavki (tudi posteljni vložek).

Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem, ki zatrjuje, da so morali ponudniki z vzorcem postelje dostaviti tudi posteljni vložek, vendar pa Državna revizijska komisija istočasno ugotavlja, da je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo pojasnil, da sicer drži, da izbrani ponudnik TIMO skupaj z vzorcem postelje ni dostavil posteljnega vložka za podaljšane postelje, vendar je posteljni vložek dostavil še tekom pregleda vzorca postelje, zato je naročnik tudi to zahtevo štel v celoti za izpolnjeno. Ker vlagatelj naročnikove trditve, da je izbrani ponudnik TIMO posteljni vložek dostavil tekom pregleda vzorca postelje, v dopolnitvi zahtevka za revizijo z ničemer ne izpodbija niti se do nje ne opredeli, čeprav bi se lahko, to možnost pa dopušča tudi zapis naročnika v Zapisniku o strokovnem pregledu dostavljenega vzorca - 1. del z dne 20. 9. 2012, da izbrani ponudnik vzorec posteljnega vložka lahko dostavi (torej gre razumeti, da ga lahko dostavi medtem, ko naročnik pregleduje posteljo), je Državna revizijska komisija štela, da drži naročnikova trditev, da je izbrani ponudnik TIMO posteljni vložek dostavil naročniku tekom postopka pregleda postelje. Glede na to, da je bil namen strokovnega pregleda postelje preveriti ustreznost dostavljene opreme v skladu s strokovnimi zahtevami naročnika, oprema (beri: posteljni vložek) pa je bila tekom tega strokovnega pregleda naročniku dostavljena in je njeno ustreznost lahko naročnik preveril v okviru (z razpisno dokumentacijo) predvidenega postopka, je treba šteti, da je bila dostavljena pravočasno. Zato je treba vlagateljeve navedbe v zvezi s tem zavrniti kot neutemeljene.

Na podlagi vsega doslej ugotovljenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati nezakonitosti izpodbijane odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila v sklopu 1 in sklopu 2. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, revizijski zahtevek vlagatelja z dne 8. 12. 2012 zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.




Vlagatelj je v svojem revizijskem zahtevku zahteval povračilo stroškov postopka.

Ker vlagateljev revizijski zahtevek ni utemeljen (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN), je Državna revizijska komisija, na podlagi določil osmega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo po povračilu stroškov postopka zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 14. 6. 2012

Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije









Vročiti:
- STIPIČ ASO d.o.o., Zaloška cesta 179, Ljubljana
- UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA, Zaloška cesta 2, Ljubljana
- SANOLABOR d.d., Leskoškova 4, Ljubljana
- TIMO d.o.o., Vipavska cesta 4i, Ajdovščina
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Natisni stran