018-127/2012 Inštitut za varovanje zdravja

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39., 41. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata, ter Vide Kostanjevec in Sonje Drozdek šinko, kot članic senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma "Nakup cepiva proti okužbam s humanimi virusi papiloma (HPV)", začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj GlaxoSmithKline d.o.o., Knezov štradon 90, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Avbreht, Zajc in Partnerji o.p., d.o.o., šestova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika INšTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA REPUBLIKE SLOVENIJE, Trubarjeva 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 08.06.2012

odločila:

1. Vlagateljevemu podrednemu zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi oddaja naročila "Nakup cepiva proti okužbam s humanimi virusi papiloma (HPV)", začeta na podlagi Povabila k oddaji ponudbe št. 4300-07/12/024, z dne 14.03.2012.

2. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku 2 (dveh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o ponovljenem delu postopka oddaje javnega naročila "Nakup cepiva proti okužbam s humani virusi papiloma (HPV)", ki je bil razveljavljen v prejšnji točki izreka tega sklepa.

3. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške v znesku 1.734,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 14.03.2012 vse ponudnike, s katerimi je sklenil okvirne sporazume v 37. in 38. sklopu, povabil k oddaji ponudb za nakup cepiva proti okužbam s humanimi virusi papiloma (HPV). Naročnik je okvirne sporazume sklenil na podlagi predhodno izvedenega odprtega postopka za nakup zdravil. Predmetno javno naročilo je bilo dne 07.04.2011 objavljeno na Portalu javnih naročil št. JN 3580/2011.
Vlagatelj je dne 26.03.2012 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj uvodoma opozarja, da je naročnik v nasprotju z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) v Povabilu k oddaji ponudbe naknadno, poleg merila cena, določil še ostala merila, in sicer merila Varnost, Učinkovitost in Učinkovitost pri preprečevanju bradavic na zunanjih spolovilih. Vlagatelj navaja, da je bil z navedenimi merili seznanjen šele z dnem prejema povabila, kar je nezakonito, saj naročnik v pogodbeni fazi izvajanja konkurenčnega dialoga ne sme naknadno določiti novih meril.

Vlagatelj pojasnjuje, da je naročnik v točki 2.3 Povabila k oddaji ponudbe navedel, da se sklopa 37 in 38 prekrivata. Navedeno pomeni, da je predmet javnega naročilo cepivo proti humanim papiloma virusu tipa 16 in 18 in ne tudi tipa 6 in 11.

Vlagatelj navaja, da iz Povabila k oddaji ponudbe izhaja, da so cepiva, ki so predmet javnega naročila lahko v prometu zgolj, če imajo veljavno odločbo - dovoljenje za promet pa dveh variantah, ki jih je naročnik zapisal tudi v razpisni dokumentaciji za sklenitev okvirnih sporazumov. Naročnik je tudi seznanjen, še pojasnjuje vlagatelj, da si v predmetnem postopku lahko konkurirata le cepivi dveh proizvajalcev (vlagateljev Cervarix in Silgard oziroma Gardasil proizvajalca Merck, Sharp & Dohme).

Vlagatelj se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-156/2011. Vlagatelj pojasnjuje, da je Državna revizijska komisija v tej odločitvi izpostavila prakso Sodišča EU, ki je poudarilo, da sta preverjanje ustreznosti ponudnikov in oddaja naročila, različni operaciji, ki ju urejajo različna pravila. Četudi drži, da merila, ki jih lahko uporabijo naročniki, v direktivi niso našteta taksativno (kar pomeni, da je izbira meril prepuščena naročnikom), pa se lahko izbira meril nanaša le na merila, na podlagi katerih je možno opredeliti ekonomsko najugodnejšo ponudbo. V skladu z navedeno prakso in glede na to, da je merilo element za vrednotenje, medsebojno primerjanje ali presojanje ponudb, merilo Varnost ne more predstavljati merila. Vlagatelj zatrjuje, da se navedeno merilo nanaša na ustreznost ponudbe, zaradi česar ne služi svojemu cilju. Nesporno je, poudarja vlagatelj, da mora biti cepivo varno, saj v nasprotnem primeru nima veljavnega dovoljenja za promet in ne more biti v pravnem prometu ter posledično predmet javnega naročila. Vlagatelj zatrjuje, da takšno merilo ni v povezavi z ekonomsko ugodnostjo ponudbe, zaradi česar ni dovoljeno.

Vlagatelj navaja, da je naročnik sporno zahtevo navedel kot pogoj in kot merilo, praksa Državne revizijske komisije pa je v zvezi s tem jasna (vlagatelj se sklicuje na odločitev št. 018-055/2007). Vlagatelj poudarja, da pogojev ni mogoče enačiti z merili in da se lahko le tista ponudba, ki izpolnjuje vse pogoje, ocenjuje na podlagi meril. Lahko pa naročniki določijo, da mora biti posamezna zahteva izpolnjena v točno določenem obsegu in da bo presežek nad tem vrednotil v okviru merila. V tem primeru pomeni ista okoliščina v zahtevanem obsegu pogoj, presežek le-te pa merilo.

Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik seznanjen z dejstvom, da imajo stranke za cepivo, ki je predmet javnega naročila, dovoljenje za promet, kar pomeni, da kot merilo ni uporabil razlikovalnega elementa, za katerega bi veljalo, da bo pokazal odstopanja med ponudniki.

Vlagatelj navaja, da tudi merilo Učinkovitost, ki se ga dokazuje z indikacijo preprečevanja raka materničnega vratu (ki mora biti terapevtska indikacija v SmPC), ne more predstavljati merila. Naročnik pojasnjuje, da naročnik povprašuje po cepivu, katerega glavna značilnost je, da preprečuje nastanek raka materničnega vratu. Merilo Učinkovitost zato ni smiselno povezano z vsebino javnega naročila, saj ne omogoča razlikovanja med ponudbami.

Vlagatelj navaja, da naročnik ve, da obe sporni merili izpolnjujejo vsi sklenitelji okvirnega sporazuma, kar pomeni, da bodo vsi ponudniki prejeli maksimalno število točk (to je 65 točk).

Vlagatelj navaja, da so naknadno določena merila tudi diskriminatorna. Kot pojasnjuje vlagatelj, so merila Učinkovitost, Varnost in Učinkovitost pri preprečevanju bradavic na zunanjih spolovilih vrednotena na način, da lahko ponudnik prejme vse točke ali nobene. Naveden način, poudarja vlagatelj, je diskriminatoren tudi zato, ker naročnik pri tem zahteva le določena dokazila oziroma iz razloga, ker ne dopušča kakršnihkoli enakovrednih dokazil.

Vlagatelj navaja, da je zlasti diskriminatorno merilo Učinkovitost pri preprečevanju bradavic na zunanjih spolovilih, saj navedenemu merilu zadostuje zgolj cepivo proizvajalca Merck Sharp & Dohne. Vlagatelj še poudarja, da je navedeno merilo v povezavi z drugimi merili tudi previsoko uteženo. Vlagatelj pojasnjuje, da sta na trgu prisotna le dva ponudnika, ki oba izpolnjujeta merili Varnost in Učinkovitost, zaradi česar je mogoče sporno merilo primerjati zgolj s preostalim merilom - to je z merilom cena, ki je uteženo s 25 % ponderjem. Navedeno pa pomeni, da ima merilo Cena 71,4 % utež, merilo Učinkovitost pri preprečevanju bradavic na zunanjih spolovilih pa 28,6 % utež. Ugotovljeno pomeni, da sta merili zgolj navidezni.

Vlagatelj navaja, da razume medicinsko - etične vzvode, ki so vodili naročnika pri postavitvi spornega merila, vendar pri tem opozarja, da naročnik povprašuje po cepivu proti humanim papiloma virusom (HPV) tipov 16 in 18. Vlagatelj pojasnjuje, da gre za visokorizične HPV, ki povzročajo nastanek predrakavih sprememb in raka materničnega vratu (RMV). Pri genitalnih bradavicah pa gre za nizkorizične HPV, ki niso rakavo obolenje, niso bolezen s smrtnim izidom ter so ozdravljive. Veliko večje zdravstveno - ekonomsko breme pa predstavljajo cervikalne intraepitelijske neoplazije (ki so posledica okužbe s HPV), katerih preprečevanje je tudi v povezavi s predmetom javnega naročila, saj predstavljajo zadnji stadij pred nastankom raka ter znatno ogrožajo zdravje in življenje bolnika. Vlagatelj pojasnjuje, da je v letu 2008 incidenca genitalnih bradavic predstavljala vsaj 86,5 % manj primerov od incidence cervikalnih intraepitelijskih neoplazij najvišje stopnje. Slednja je po incidenci primerljiva z rakom materničnega vratu. Vlagatelj v nadaljevanju predstavlja stroške zdravljenja genitalnih bradavic, predrakavih sprememb na materničnem vratu in zdravljenja raka materničnega vratu in ugotavlja, da so stroški zdravljenja predrakavih sprememb na materničnem vratu in zdravljenja raka materničnega vratu vsaj 23 - krat večji od stroškov zdravljenja genitalnih bradavic, ki predstavljajo le 4,11 % skupnih stroškov.

Vlagatelj navaja, da v kolikor bo naročnik ocenil, da merilo Učinkovitost pri preprečevanju bradavic na zunanjih spolovilih ni diskriminatorno (že) iz razloga, ker ga lahko izpolni le en proizvajalec, naj mu določi vsaj primerno - to je 4,11 % utež.

Vlagatelj še navaja, da je naročnik z naknadno določenimi merili kršil šesti odstavek 32. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v primeru, ko oddaja naročilo s ponovnim odpiranjem konkurence med strankami okvirnega sporazuma, posamezno naročilo oddati ponudniku, ki je predložil najugodnejšo ponudbo na podlagi meril iz določb okvirnega sporazuma. Edino merilo, ki je opredeljeno v okvirnem sporazumu pa je najnižja cena. Naročnik si je sicer pridržal, da v posameznem povabilu določi drugače, vendar kljub temu ne more določiti drugih meril kot tistih, ki so bila že določena. Vlagatelj zatrjuje, da je zato edino merilo, ki bi ga lahko naročnik uporabil v konkretnem primeru, le merilo najnižja cena.

Vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija v okviru pooblastil iz 3. točke drugega odstavka 39. člena ZPVPJN razveljavi sklenjeni Okvirni sporazum, in sicer tako, da se v četrtem odstavku 3. člena razveljavi besedilo "razen, če naročnik v posameznem povabilu ne odloči drugače" ter isto besedilo v točki 2.16 razpisne dokumentacije. Razveljavijo naj se tudi vse določbe Povabila k oddaji ponudb, ki se nanašajo na tri naknadno določena merila. Vlagatelj podredno predlaga, naj se v celoti razveljavi druga faza izvajanja okvirnega sporazuma. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov (750,00 EUR za revizijsko takso, 1.400,00 EUR za odvetniško nagrado, 20 EUR za stroške in 20 % DDV).

Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (dokument št. 4300-7/12-3, z dne 06.04.2012). Naročnik citira določilo 4. alineje šestega odstavka 32. člena ZJN-2 in ugotavlja, da navedeno določilo ne zahteva, da morajo biti merila izrecno navedena že v okvirnem sporazumu, temveč določa, da se ponudba izbere na podlagi meril, kot so bila določena v razpisni dokumentaciji. Naročnik pojasnjuje, da si je v razpisni dokumentaciji pridržal pravico, da merila za izbiro ponudnika določi v vsakokratnem povabilu k oddaji ponudbe. Naročnik še navaja, da je vlagatelj glede očitkov, ki se nanašajo na razpisno dokumentacijo in sklenjen Okvirni sporazum prekludiran, saj bi jih moral uveljaviti najkasneje do poteka roka za oddajo ponudb.

Naročnik pojasnjuje, da je že v razpisni dokumentaciji napovedal, da se bo poleg cene lahko točkovala tudi določena lastnost zdravila. Varnost, učinkovitost in učinkovitost pri preprečevanju bradavic na zunanjih spolovilih pa so lastnosti zdravila in za naročnika izjemno pomembni dejavniki pri izbiri cepiva, zato so bili vključeni med merila.

Naročnik pojasnjuje, da bi se edino merilo najnižja cena lahko uporabilo le v primeru, če bi bila zdravila po registracijski dokumentaciji enakovredna in če bi se zdravilo izbiralo znotraj ene ATC. Pri izbiri so pomembne zlasti naslednje karakteristike: širina terapevtske indikacije, učinkovitost in varnost zdravila. Izbrana merila, poudarja naročnik, omogočajo sistematično oceno argumentov: resnost in obseg bremena bolezni, učinek cepljenja, sprejemljivost cepljenja, koristnost cepljenja glede na stroške, učinkovitost cepljenja in prednost cepljenja. Poleg tega je potrebno upoštevati tudi druge dejavnike - npr. presejalne programe.

Naročnik pojasnjuje, da je merilo Varnost samo bolj natančno opredeljena določba razpisne dokumentacije. Naročnik v zvezi s tem pojasnjuje, da je v petem odstavku 2.16 točke zapisal, da bo izbral zdravilo po naslednjem vrstnem redu. Zdravilo, ki ima veljavno odločbo - dovoljenje za promet v RS, izdano s strani JAZMP oz. dovoljenje za promet v EU, pridobljeno po centraliziranem postopku oz. ima potrdilo pristojnega organa za zdravila, da je imetnik dovoljenja za promet, vložil na urad vlogo za podaljšanje dovoljenja za promet v skladu z veljavno zakonodajo. V primeru, da na tržišču RS ni zdravila za posamezen sklop, ki ustreza temu pogoju, bo naročnik izbral neregistrirano zdravilo.

Naročnik pojasnjuje, da je merilo Varnost povezano s predmetom naročila in predstavlja razlikovalni element med registriranimi in neregistriranimi zdravili. Naročnik navaja, da ne more sprejeti zdravila, ki nima nobenega od naštetih dovoljenj, posest enega izmed njih pa je pogoj, da ponudnik sploh lahko sodeluje pri predmetnem naročilu. Naročnik pojasnjuje, da je skladno z dodano vrednostjo, ki jo imajo zdravila z dovoljenjem za promet, veljavnim v RS, navedeno ovrednotil z merilom Varnost. Prepoved sodelovanja iz razloga, ker zdravilo nima dovoljenja za promet, ki je izdano s strani slovenskega pristojnega organa, pač pa bi imelo dovoljenje v vseh ostalih državah EU, bi bil nesorazmeren pogoj, dodatno točkovanje dejstva, da ponudnik ponuja v RS registrirano zdravilo, pa ni nesorazmerno.

Glede vlagateljevega očitka, ki se nanaša na merilo Učinkovitost naročnik navaja, da v fazi sklepanja okvirnega sporazuma ni zahteval, naj se ponudniki prijavijo s točno določenimi zdravili ter da navedejo imena zdravil in točne terapevtske indikacije (kar je uradno razvidno le iz SmPC). Okvirni sporazum se je sklepal za štiri leta in ker je farmacevtski razvoj nepredvidljiv in hiter, naročnik ni želel omejevati niti sebe niti ponudnikov. Naročnik navaja, da je s tem merilom izključil možnost, da bi se prijavil ponudnik s cepivom, ki je šele v razvoju in katerega učinkovitost še ne bi bila potrjena. Proizvajalci cepiv namreč razvijajo nova zdravila in naročnik temu ne more slediti in vedeti, katero je učinkovito in katero ni. V primeru, da bi naročnik vsebino tega merila določil kot pogoj, bi dosegel le to, da se veliko ponudnikov ne bi prijavilo, ker so imeli v času sklepanja okvirnega sporazuma zdravila šele v razvoju. S tem pa bi se zmanjšala konkurenčnost pri poznejših dobavah, ravno tako pa bi bili lahko ogroženi tudi cilji, ki jih zasleduje javno naročilo.

Naročnik navaja, da tudi merilo Učinkovitost pri preprečevanju bradavic na zunanjih spolovilih lahko pokaže razliko med ponudbami. Do sedaj, pojasnjuje naročnik, se je v skladu s Programom cepljenja in zaščite z zdravili vedno cepilo s štirivalentnim cepivom (cepivo proti virusom HPV tipov 6, 11, 16 in 18), veljaven Program cepljenja in zaščite z zdravili pa je napisan drugače kot doslej, in sicer ni več nujno, da se uporabi štirivalentno cepivo. Iz točke 2.6 programa namreč izhaja, da se cepljenje opravi s cepivom proti okužbam s humanimi papilomskimi virusi (HPV). Program cepljenja ne opredeljuje bolezni proti katerim se zaščitijo osebe pri cepljenju proti okužbam s papilomskimi virusi (HPV). Glede na to, da so humani papilomski virusi povzročitelji različnih bolezni, je širina terapevtske indikacije pomemben kriterij pri izbiri cepiva. Dodatna učinkovina v cepivu predstavlja izjemno dodano vrednost cepiva in se posledično lahko uporabi kot merilo. V primeru, da bi izbral le eno indikacijo (npr. samo štirivalentno cepivo), bi s tem izločil konkurente, ki ponujajo dvovalentno cepivo (cepivo proti virusom HPV tipov 16 in 18).

Naročnik navaja, da v primeru, če ponudnik izpolnjuje merilo Varnost (kar pomeni, da ima dovoljenje za promet v RS, ki ga je izdala JAZMP), odgovornost prevzema proizvajalec oz. imetnik dovoljenja za promet, v nasprotnem primeru pa organ, ki je zdravilo vnesel v Slovenijo. V prvem primeru dobi ponudnik 30 točk, v drugem pa nobene. Naročnik navaja, da vmesnih variant ni in da bi bila nadaljnja lestvica točk nesmiselna. Naročnik še pojasnjuje, da tudi pri merilu Učinkovitost ni predpisal ocenjevalne lestvice, saj ga zanima le zdravilo, ki je učinkovito in ne zdravilo, ki je malo manj učinkovito oz. še malo manj učinkovito. Vsako zdravilo, ki je na trgu v RS, spremlja Povzetek glavnih značilnosti zdravila (SmPC), ki je del registracijske dokumentacije in je odobren ter potrjen s strani pristojnega organa za zdravila. Naročnik našteva osnove SmPC in pojasnjuje, da organ, ki je pristojen za zdravila, potrdi učinkovitost in varnost določenega zdravila. Morebitni drugi podatki o učinkovitosti in varnosti določenega zdravila niso relevantni in jih naročnik pri ocenjevanju ne more upoštevati. Očitno je torej, da sta izdano dovoljenje za promet in SmPC edina dokumenta, na podlagi katerega se lahko zahteva odgovornost proizvajalca zdravila.

Naročnik navaja, da je merilu Učinkovitost pri preprečevanju bradavic na zunanjih spolovilih pripisal le 10 % vrednost, kar še vedno omogoča, da se lahko prijavijo tudi ponudniki, ki ponujajo dvovalentno cepivo. Dejstvo, da merilo izpolnjuje le en ponudnik je nepomembno, saj se z njim zasleduje javno zdravje, in sicer zdravje šoloobveznih deklic. Iz letnega poročila o spolno prenesenih boleznih v Sloveniji za leto 2010, pojasnjuje naročnik, je razvidno, da so genitalne bradavice, ki so posledica spolno prenesene okužbe s HPV, najpogosteje prijavljene virusno spolno prenesene okužbe v Sloveniji. Velik porast prijavljenih primerov je zabeležen v zadnjih dveh letih in je verjetno posledica večje ozaveščenosti laične in strokovne javnosti ob uvedbi cepljenja proti HPV.

Naročnik še zatrjuje, da je sledil praksam evropskih držav (Danska, švedska, Norveška, Velika Britanija â??), ki so postavile merila za izbiro cepiva proti humanimi papilomskimi virusi na podlagi cene, učinkovitosti in varnosti. Slovenija je povzela danska merila, ki so bila razdeljena na enak način kot je to storil naročnik.

Naročnik pojasnjuje, da je vlagatelj oddal popolno ponudbo in da je po merilih Varnost in Učinkovitost prejel vse točke, pri merilu Cena pa od 25 možnih le 17 točk. Naročnik ugotavlja, da je vlagatelj ponudil za cepivo proti HPV tipov 16 in 18 ceno v višini 55,00 EUR brez DDV, drugi ponudnik pa je za cepivo proti HPV tipov 6, 11, 16 in 18 ponudil ceno v višini 37,73 EUR. Zdravilo z več učinkovinami, poudarja naročnik, je cenejše kot zdravilo z manj učinkovinami. Po merilu Učinkovitost pri preprečevanju bradavic na zunanjih spolovilih vlagatelj ni prejel točk. Glede na to, da je vlagatelj pri merilih Varnost in Učinkovitost prejel vse točke, nima interesa za njuno izpodbijanje. Naročnik zatrjuje, da je vlagatelj napadal vse povprek zgolj zato, ker ne ponuja konkurenčnih cen in štirivalentnega cepiva.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 13.04.2012, opredelil do naročnikovih navedb. Vlagatelj navaja, da naročnik lahko uporabi zgolj tista merila, ki jih je opredelil v okvirnem sporazumu, zato prekluzija v obravnavanem primeru ne pride v poštev. V postopku odpiranja konkurence, poudarja vlagatelj, bi lahko naročnik uporabil zgolj merila iz okvirnega sporazuma in to merilo je najnižja cena. Naročnik si ne more pridržati pravice, da bi pri ponovnem odpiranju konkurence na novo določil in točkoval merila za izbiro. Vlagatelj navaja, da se merilo najnižja cena lahko vedno uporabi. Kot poudarja vlagatelj, je naročnik jasno navedel po čem povprašuje - predmet javnega naročila je nakup cepiva proti humanim papiloma virusom (HPV). Jasno je tudi, da naročnik potrebuje cepiva proti humanim papiloma virusom (HPV) tipov 16 in 18. Navedbe naročnika, da ne povprašuje po enakovrednih zdravilih in da (posledično) ne more uporabiti zgolj merila najnižja cena, so tako neutemeljene.

Vlagatelj še navaja, da merilo Varnost ni samo bolj natančno opredeljena določba razpisne dokumentacije, saj določilo iz točke 2.16 predstavlja pogoj in ne merilo. Tega se zaveda tudi naročnik, saj je sporno določilo umestil pod naslov Pogoji za dodelitev naročila. Poleg tega je naročnik razpolagal z informacijo o tem, da imata obe zdravili veljavno dovoljenje za promet, zato ni jasno, kakšno ekonomsko korist sploh zasleduje. Vlagatelj še pripominja, da dejstvo, kdo prevzame odgovornost, ne pomeni, da je neko zdravilo bolj ali manj varno. Sicer pa bi naročnik, če je zanj prevzemanje odgovornosti bistvo varnosti, navedeno lahko uredil tako, da bi ponudniki, ki nimajo dovoljenja za promet v skladu s slovensko zakonodajo, odgovornost prevzeli s pogodbo. Vlagatelj še navaja, da je naročnik v zvezi z neregistriranimi zdravili postavil varovalko, saj je tako v razpisni dokumentaciji kot tudi v povabilu zapisal, da v kolikor posamezno zdravilo izpolnjuje pogoj za registrirano zdravila, je neregistrirano zdravilo izključeno iz postopka oddaje javnega naročila.

Vlagatelj še navaja, da v kolikor določena zdravila ne morejo biti predmet pogodbe, ker ne ustrezajo predmetu po katerem povprašuje naročnik - v konkretnem primeru, ker nimajo terapevtske indikacije preprečevanja raka materničnega vratu, naročnik takšno ponudbo zavrne kot nepopolno. Merila pa so namenjena vrednotenju ponudb in ne izključevanju tistih ponudnikov, ki naročniku ne ponujajo zahtevanega blaga.

Vlagatelj zatrjuje, da je predmet javnega naročila nakup cepiva proti humanim papiloma virusom (HPV) tipov 16 in 18. Iz navedenega razloga je merilo Učinkovitost pri preprečevanju bradavic na zunanjih spolovilih zgolj element, s katerim naročnik neutemeljeno izključuje konkurenco.

Vlagatelj še navaja, da ni zatrjeval, da ne more oddati popolne ponudbe, temveč je zatrjeval nezakonitost in diskriminatornost meril. Vlagatelj je presenečen nad odnosom naročnika, češ, da je ponudil dražje zdravilo, čeprav naj bi to imelo manj učinkovin. Vlagatelj pojasnjuje, da je naročnik že na podlagi merila Učinkovitost očitno presodil, da sta obe zdravili enako učinkoviti, saj sta obe ponudbi prejeli najvišje število točk. Vlagatelj še navaja, da ima njegovo cepivo po veljavnem SmPC dokazano zaščito za genotipe HPV 16, 18, 31, 33, 45 in 51, ki so prisotni v 90,9 % primerih raka materničnega vratu, medtem ko cepivo Silgard nima zaščite za genotipe HPV 33, 45 in 51, temveč za HPV 16, 18 in 31, ki so prisotni v 80,7 % primerih raka materničnega vratu, povzročenega s HPV.

Vlagatelj še ugotavlja, da iz naročnikovih navedb izhaja, da naročnik očitno nezakonito in subjektivno želi štirivalentno cepivo in ga sploh ne zanima učinkovitost posameznega cepiva v zvezi s samim preprečevanjem raka materničnega vratu.

Vlagatelj še poudarja, da je naročnik merila utežil tako, da bosta vlagatelj in konkurent po dveh merilih prejela vse točke, navedeno pa bistveno spremeni pomen preostalih dveh meril - merila Cena in merila Učinkovitost pri preprečevanju bradavic na zunanjih spolovilih. Pomen slednjega, zatrjuje vlagatelj, je tako bistveno večji in usodnejši.

Vlagatelj priglaša še nadaljnje stroške, in sicer 1.400,00 EUR za sestavo predmetnega dokumenta, 20,00 EUR za stroške in 20 % DDV.

Naročnik je z dopisom, z dne 18.04.2012, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 24.04.2012, Državni revizijski komisiji podal Predlog za razjasnjevalni sestanek in predložitev dokumentov.

Državna revizijska komisija je od naročnika dne 16.05.2012 zahtevala dodatno dokumentacijo, ki jo je prejela dne 18.05.2012.

Vlagatelj je Državno revizijsko komisijo z dopisom, z dne 17.05.2012, pozval k sprejemu odločitve.

Vlagatelj je dne 31.05.2012 zahteval vpogled v naknadno odstopljeno dokumentacijo. Vpogled je bil opravljen dne 04.06.2012.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da je v fazi odpiranja konkurence na podlagi predhodno sklenjenih okvirnih sporazumov, naknadno in nezakonito določil tri nova merila za ocenitev ponudb (Učinkovitost - 35 %, Varnost - 30% ter Učinkovitost pri preprečevanju bradavic na zunanjih spolovilih - 10 %). Vlagatelj se tudi ne strinja z naknadno določenimi merili in zatrjuje, da so oblikovana diskriminatorno.

Naročnik oddaja predmetno javno naročilo na podlagi predhodno izvedenega odprtega postopka, na podlagi katerega je sklenil okvirne sporazume. Vlagateljevi očitki se nanašajo tako na razpisno dokumentacijo, ki je bila podlaga za sklenitev okvirnih sporazumov, kakor tudi na naročnikova navodila iz (tokratnega) Povabila k oddaji ponudb.

O vlagateljevih očitkih, ki se nanaša na predhodno izveden odprti postopek, na podlagi katerega je naročnik sklenil okvirne sporazume, Državna revizijska komisija ni mogla odločati. Iz Odločitve o izidu javnega naročila, s katero je naročnik obvestil ponudnike, s katerimi izmed njih bo (v posameznih sklopih) sklenil okvirne sporazume, sicer ni mogoče ugotoviti, kdaj je bila sprejeta (naveden dokument nima datuma), iz predloženih povratnic pa je razvidno, da so jo vsi sodelujoči ponudniki (vključno z vlagateljem) prejeli dne 21.06.2011 Na podlagi navedene odločitve je naročnik sklenil okvirne sporazume, z vlagateljem ga je sklenil dne 14.09.2011. Ker zoper navedeno naročnikovo odločitev (niti zoper določila razpisne dokumentacije) nihče izmed sodelujočih ponudnikov ni vložil zahtevka za revizijo, je postala pravnomočna pred skoraj letom dni od kar je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo. V obravnavanem primeru, ko je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil šele potem, ko je naročnik že zaključil odprti postopek in sklenil okvirne sporazume, Državna revizijska komisija ne more (in tudi ne sme) več presojati tozadevnih vlagateljevih očitkov, saj ji niti ZJN-2 niti ZPVPJN takšnih pristojnosti ne dajeta.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji, na podlagi katere je sklenil okvirne sporazume, in sicer v točki 2.16 (Način naročanja v pogodbeni fazi) zapisal:

"Merilo za izbiro je najnižja cena posameznega zdravila po katerem se povprašuje, razen če naročnik v posameznem povabilu določi drugače (dodatno se poleg cene lahko točkuje npr. dobavni rok, določena lastnost zdravila)".

Podobno navodilo izhaja tudi iz 3. člena Vzorca okvirnega sporazuma (ter iz sklenjenih Okvirnih sporazumov, kjer je naročnik v 3. členu (Način izvedbe pogodbene faze okvirnega sporazuma) navedel:

"Povabilo k oddaji ponudb naročnik posreduje izvajalcem praviloma v elektronski obliki preko elektronske pošte, pri čemer naročnik opredeli rok za sprejem ponudb. Naročnik v povabilu za oddajo ponudbe opredeli tudi predmet javnega naročila, merila in pogoje za oddajo naročila ter dodatne informacije, vezane na posamezno naročilo.

Vsak artikel - zdravilo se odda ločeno, skladno s pogoji in merilom za izbiro kot je navedeno v posameznem povabilu pogodbene faze.

Merilo za izbiro je najnižja cena posameznega zdravila po katerem se povprašuje, razen če naročnik v posameznem povabilu ne določi drugače.

Iz citirane razpisne dokumentacije izhaja, da bo naročnik merila za izbiro najugodnejših ponudnikov določil (šele) ob vsakokratnem odpiranju konkurence med ponudniki. Naročnikova navodila v zvezi s tem so ohlapna, nedefinirana in nejasna. Iz njih namreč ni mogoče ugotoviti niti okvirnih principov, ki naj bi jih uporabil pri oblikovanju meril oziroma je iz njih mogoče razbrati le to, da bo pri ocenjevanju uporabil bodisi merilo najnižja cena ali pa katerakoli druga merila za ocenjevanje ponudb.

Naročniki je v Povabilu k oddaji ponudbe, poleg merila Cena, določil še tri merila za ocenitev ponudb, in sicer Učinkovitost, Varnost in Učinkovitost pri preprečevanju bradavic na zunanjih spolovilih.

Ker Državna revizijska komisija v že sklenjene okvirne sporazume ne more posegati (tega ne more storiti, kot nasprotno in napačno zatrjuje vlagatelj, niti v okviru pooblastila iz 3. točke drugega odstavka 39. člena ZPVPJN), je v obravnavanem primeru lahko le še preverila, ali so merila, katerim oporeka vlagatelj, oblikovana v skladu z zakonom.

Naročnik je v 2.7. točki Povabila k oddaji ponudbe (Merilo za izbiro ponudbe), navedel, da bo pri ocenjevanju ponudb uporabil naslednja merila:

"1. Cena - 25 % celotne ocene
2. Učinkovitost - 35 % celotne ocene
3. Varnost - 30 % celotne ocene
4. Učinkovitost pri preprečevanju bradavic na zunanjih spolovilih - 10 % celotne ocene

Točkovanje pri merilu Cena:
Ponudnik, ki ponudi najnižjo ceno (A) prejme 25 točk, za ponudnika, ki ponudi ceno (B), ki ni najnižja ponujena cena, se število točk izračuna po formuli: število točk = 25 x A/B. Pri izračunu se upošteva cena s popustom brez DDV za en odmerek cepiva.

Točkovanje pri merilu Učinkovitost:
Točkuje se učinkovitost pri reprečevanju raka materničnega vratu. Cepivo, katerega učinkovitost za preprečevanje raka materničnega vratu je potrjena s strani pristojnega organa za zdravila (preprečevanje raka materničnega vratu je terapevtska indikacija navedena v veljavnem SmPC) prejme 35 točk.

Točkovanje pri merilu Varnost:
Točkuje se varnost cepiva. Cepivo, katerega varnost je potrjena s strani pristojnega organa za zdravila (veljavno dovoljenje za promet) prejme 30 točk.

Točkovanje pri merilu Učinkovitost pri preprečevanju bradavic na zunanjih spolovilih:
Točkuje se učinkovitost pri preprečevanju bradavic na zunanjih spolovilih. Cepivo, katerega učinkovitost pri preprečevanju bradavic na zunanjih spolovilih je potrjena s strani pristojnega organa za zdravila (preprečevanje bradavic na zunanjih spolovilih je terapevtska indikacija navedena v veljavnem SmPC) prejme 10 točk."

Vlagatelj najprej oporeka merilu Varnost.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji, na podlagi katere je sklenil okvirne sporazume, in sicer v točki 2.16 (Način naročanja v pogodbeni fazi) navedel, da bo izbral zdravilo, ki izpolnjuje zahteve po navedenem vrstnem redu:

"Ima veljavno odločbo - dovoljenje za promet v Republiki Sloveniji, izdano s strani Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) oziroma dovoljenje za promet v EU, pridobljeno po centraliziranem postopku (Uredbe Sveta EGS št. 2309/93) oziroma ima potrdilo organa, pristojnega za zdravilo, da je imetnik dovoljenja za promet, vložil na urad vlogo za podaljšanje dovoljenja za promet v skladu z veljavno zakonodajo.

Če na tržišču Republike Slovenije ni zdravila za posamezen sklop, ki ustreza zgornjemu pogoju, bo naročnik izbral neregistrirano zdravilo."

Enako določilo izhaja tudi iz 4. člena Vzorca okvirnega sporazuma, 4. člena sklenjenega Okvirnega sporazuma in točke 2.6 Povabila k oddaji ponudbe.

Zahteve, ki se nanašajo na dovoljenja za promet je naročnik navedel v prvem odstavku Obrazca 5 - Specifikacija (enak Obrazec je priložen tudi k sklenjenemu Okvirnemu sporazumu), in sicer:

"Zdravila morajo imeti dovoljenje za promet, izdano s strani pristojnega organa za zdravila:

Registrirana zdravila - dovoljenje za promet v Republiki Sloveniji, izdano s strani Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) oziroma dovoljenje za promet v EU, pridobljeno po centraliziranem postopku (Uredbe Sveta EGS št. 2309/93) oziroma ima potrdilo organa, pristojnega za zdravilo, da je imetnik dovoljenja za promet, vložil na urad vlogo za podaljšanje dovoljenja za promet v skladu z veljavno zakonodajo.

Neregistrirana zdravila - dovoljenje za promet v eni ali več članic držav EU, EGP ali švice oziroma potrdilo, da je v skladu z veljavno zakonodajo imetnik dovoljenja za promet vložil vlogo za podaljšanje dovoljenja za promet."

Iz zgoraj citiranih navodil izhaja, da so morali ponudniki ponuditi le takšna zdravila, ki imajo dovoljenje za promet, in sicer po eni izmed obeh zgoraj navedenih variantah. Iz navodil izhaja tudi razlika med registriranimi in neregistriranimi zdravili ter naročnikova odločitev, da bo le v primeru, če ne bo prejel ponudbe registriranega zdravila, izbral neregistrirano zdravilo.

Kot zatrjuje vlagatelj, se merilo Varnost nanaša na ustreznost ponudbe, zaradi česar ne služi namenu merila. Nesporno je, poudarja vlagatelj, da mora biti cepivo varno, saj v nasprotnem primeru nima veljavnega dovoljenja za promet in ne more biti v pravnem prometu ter posledično predmet javnega naročila. Nasprotno, naročnik zatrjuje, da je merilo Varnost samo bolj natančno opredeljena določba 2.16. točke razpisne dokumentacije. Naročnik navaja, da merilo predstavlja razlikovalni element med registriranimi in neregistriranimi zdravili in da je skladno z dodano vrednostjo, ki jo imajo zdravila z dovoljenjem za promet, veljavnim v RS, navedeno prednost ovrednotil z merilom.

Z naročnikovim stališčem se ni mogoče strinjati. Že iz opisa merila Varnost namreč ni mogoče ugotoviti, da bodo nagrajeni le tisti ponudniki, ki imajo zdravila z dovoljenjem za promet, veljavnim v RS. Iz opisa merila namreč izhaja, da bo 30 točk prejel tisti ponudnik, ki bo imel veljavno dovoljenje za promet oziroma kakršnokoli veljavno dovoljenje za promet, ki jih je naročnik navedel v prvem odstavku Obrazca 5 - Specifikacija. Veljavna dovoljenja za promet je namreč naročnik zahteval tako v primeru ponudbe registriranih kot tudi v primeru ponudbe neregistriranih zdravil. Četudi bi sprejeli naročnikovo stališče, da lahko 30 točk po merilu Varnost prejme le tista ponudba, čigar zdravilo ima veljavno dovoljenje za promet v Republiki Sloveniji (torej le tisti ponudnik, ki ponuja registrirano zdravilo), merilo še vedno ne omogoča razlikovanja med ponudbami. Iz razloga, ker je naročnik izrecno zapisal, da bo neregistrirano zdravilo izbral le v primeru, če ne bo prejel ponudbe z registriranim zdravilom, je postavljeno merilo nesmiselno in ne bo izkazovalo razlike med ponudniki. Naročnikova navodila iz citirane točke 2.16 so jasna, izrecna in nedvoumna - neregistrirano zdravilo bo izbrano le pod pogojem, če nihče izmed ponudnikov ne bo ponudil registriranega zdravila. Registrirano in neregistrirano zdravilo ob navedenih naročnikovih zahtevah in usmeritvah, torej sploh ne moreta konkurirati, saj bi bilo neregistrirano zdravilo v primeru, če bi bilo ponujeno registrirano zdravilo, izločeno oziroma bi bilo lahko izbrano le v primeru, če nihče od ponudnikov ne bi ponudil registriranega zdravila. Iz navedenega razloga tudi naročnikova trditev o tem, "da gre pri spornem merilu za zgolj natančneje opredeljeno določbo iz točke 2.16 razpisne dokumentacije", ne more vzdržati revizijske presoje. Poleg tega je naročnik v sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo navedel, da je posest enega izmed zahtevanih dovoljenj za promet pogoj, da ponudnik sploh lahko sodeluje pri predmetnem javnem naročilu.

Vlagatelj se tudi ne strinja z oblikovanjem merila Učinkovitost. Vlagatelj zatrjuje, da učinkovitost, ki se jo dokazuje z indikacijo preprečevanja raka materničnega vratu (ki mora biti terapevtska indikacija v veljavnem SmPC), ne more predstavljati merila, saj naročnik povprašuje po cepivu, katerega glavna značilnost je prav ta, in sicer, da preprečuje nastanek raka materničnega vratu. Nasprotno, naročnik pojasnjuje, da v fazi sklepanja okvirnega sporazuma ni zahteval, naj se ponudniki prijavijo s točno določenimi zdravili ter da navedejo točne terapevtske indikacije. Okvirni sporazum, pojasnjuje naročnik, se je sklepal za štiri leta, in ker je farmacevtski razvoj nepredvidljiv in hiter, ni želel omejevati niti sebe niti ponudnikov. Naročnik v zvezi s tem tudi navaja, da je s tem merilom izključil možnost, da bi ponudniki ponudili cepiva, ki so šele v razvoju in katerih učinkovitost še ni bila potrjena.

Z naročnikovim stališčem se ni mogoče strinjati. Iz razpisne dokumentacije namreč jasno izhaja, da je predmet javnega naročila nakup cepiva proti humanim papiloma virusom (HPV). tipov 16 in 18 - torej cepivo, katerega glavna značilnost je, da preprečuje nastanek raka na materničnem vratu (kar mora biti posledično tudi terapevtska indikacija v veljavnem SmPC). V kolikor ponujena zdravila ne ustrezajo predmetu, po katerem naročnik povprašuje, naročnik takšno ponudbo zavrne kot neprimerno in nepopolno. Če torej ponujeno cepivo ne bo imelo terapevtske indikacije preprečevanja raka na materničnem grlu, bo moral naročnik takšno ponudbo kot nepopolno izločiti. Ker je naročnik za vsa ponujena zdravila (torej za neregistrirana in za registrirana) zahteval veljavno dovoljenje za promet, je njegova bojazen v zvezi s tem, in sicer, "da bi moral izbrati cepivo, ki je šele v razvoju in katerega učinkovitost še ni bila potrjena" (kar je po mnenju naročnika najpomembnejši razlog za postavitev spornega merila) neutemeljena. Vsako zdravilo, ki je na trgu (kot navaja tudi naročnik), namreč spremlja Povzetek glavnih značilnosti zdravila (SmPC - Summary of Product Characteristics), ki je glavni vir informacij o zdravilu za strokovno javnost in vsebuje podatke o imenu zdravila, sestavi, farmacevtski obliki, klinične podatke itd. SmPC pa je tudi obvezna priloga dokumentacije za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom.

Ob zgoraj opisanem so vlagateljeve navedbe o tem, da merili Varnost in Učinkovitost ne bosta izkazovali razlik med ponudniki, logične in utemeljene. Čeprav je naročnik ugotovil, da je vlagatelj za ponujeno cepivo pridobil vse točke po merilu Varnost in po merilu Učinkovitost, pa ostaja dejstvo, da bodo, ob zgoraj predstavljeni razpisni dokumentaciji, vse točke po obeh merilih prejeli tudi ostali ponudniki. Ker bosta tako razliko med ponudniki lahko izkazovali le še preostali dve merili, je pomen merila Učinkovitost pri preprečevanju bradavic na zunanjih spolovilih (ki ga, kot zadnjega izpodbija vlagatelj) v primerjavi z edinim preostalim merilom (Cena), kot zatrjuje tudi vlagatelj, "bistveno večji in usodnejši". Navedeno namreč pomeni (kot je pravilno izračunal tudi vlagatelj), da ima merilo Cena v konkretnem primeru 71,4 % utež, merilo Učinkovitost pri preprečevanju bradavic na zunanjih spolovilih pa 28,6 % utež oziroma, da bi moral vlagatelj, ki po naročnikovem mnenju ponuja ravno tako učinkovito in varno zdravilo kot njegov edini konkurent (naročnik je v obravnavanem primeru obe prejeti ponudbi že odprl, v sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo pa tudi že navedel, koliko točk bi prejela vlagatelj in njegov edini tekmec), ponuditi za skoraj eno tretjino nižjo ceno. Ob upoštevanju navedenega torej utež merila Učinkovitost pri preprečevanju bradavic na zunanjih spolovilih ne znaša zgolj 10 % (naročnik sicer navaja, da je zgolj 10 % utež določil iz razloga, da bi bili konkurenčni tudi ponudniki dvovalentnih cepiv), pač pa skoraj tretjino vrednosti postavljenih meril.

Kot zadnje vlagatelj izpodbija merilo Učinkovitost pri preprečevanju bradavic na zunanjih spolovilih.

Vlagatelj se sicer strinja z naročnikovo odločitvijo, da je terapevtsko indikacijo "učinkovitost pri preprečevanju bradavic na zunanjih spolovilih" vključil med merila, vendar pri tem opozarja, da naročnik kupuje cepivo proti humanim papiloma virusom tipov 16 in 18 (torej dvovalentno cepivo) in ne štirivalentnega cepiva. Vlagatelj primerja incidenco genitalnih bradavic, intrapitelijskih neoplazij ter raka materničnega vratu v Sloveniji ter finančne posledice zdravljenja vseh treh patologij. Na podlagi navedenih podatkov vlagatelj zaključuje, da bi lahko utež spornega merila (zlasti ob dejstvu, ker ga izpolnjuje le en proizvajalec oziroma njegov edini konkurent) znašala kvečjemu 4,11 % teže vseh meril (po vlagateljevih primerjavah znaša strošek zdravljenja genitalnih bradavic le 4,11 % skupnih stroškov zdravljenja vseh treh navedenih patologij). Naročnik zatrjuje, da dodatna učinkovina, ki jo nagrajuje z merilom, predstavlja veliko razliko med cepivi. Naročnik pojasnjuje, da se s štirivalentnim cepivom deklice zaščitijo proti dvema dodatnima virusoma HPV, kar predstavlja veliko prednost štirivalentnega cepiva v primerjavi z dvovalentnim. Naročnik navaja, da glede na 10 % ponder, ki ga je pripisal merilu, še vedno lahko sodelujejo tudi ponudniki z dvovalentnim cepivom.

Predmet javnega naročila je nakup cepiva proti humanim papiloma virusom iz 37. sklopa (cepivo proti humanim papiloma virusom - tipov 6, 11, 16 in 18) in iz 38. sklopa (cepivo proti humanim papiloma virusom - tipoma 16 in 18). Naročnik je v točki 2.3 (Predmet javnega naročila) Povabila k oddaji ponudbe tudi navedel, da se 37. in 38. sklop prekrivata in da glede na veljavni Program cepljenja in zaščite z zdravili v šolskem letu 2012/2013 potrebuje le eno izmed obeh zdravil. Naročnik je tudi navedel, da bo v 37. in 38. sklopu izbral ponudnika, ki bo glede na postavljena merila najugodnejši. Naročnik je k oddaji ponudbe povabil vse ponudnike, s katerim je sklenil okvirne sporazume v 37. in 38. sklopu.

Med naročnikom in vlagateljem očitno ni spora o tem, da sta (trenutno) na trgu le dve (ne povsem primerljivi) cepivi proti okužbam s humanim virusom papiloma (HPV). Eno je štirivalentno in ščiti pred okužbo s HPV 6, 11, 16 in 18. Cepivo nudi zaščito pred genitalnimi bradavicami, povzročenimi s HPV 6 in HPV 11 ter preprečuje raka na materničnem vratu, povzročenim s HPV 16 in 18. Drugo cepivo je dvovalentno in preprečuje nastanek raka na materničnem vratu, povzročenim s HPV 16 in 18, ne nudi pa zaščite pred genitalnimi bradavicami. Glede na to, kakšne spremembe povzročajo, se delijo HPV na dve najpomembnejši skupini: nizkorizični (najpogostejša sta HPV 6 in HPV 11), ki povzročajo genitalne bradavice in visokorizični, ki povzročajo nastanek predrakavih sprememb in raka materničnega vratu. Najpogostejša predstavnika te skupine sta HPV 16 in HPV 18, ki povzročata večino vseh predrakavih sprememb in raka materničnega vratu. HPV virus torej ni le en virus, pač pa družina virusov. Virusa tipa 6 in 11 sta nizkorizična, saj povzročata benigne spremembe oziroma genitalne bradavice, rak materničnega vratu pa se povezuje zlasti z visokorizičnima tipoma papiloma virusa 16 in 18.

Naročnik se je v obravnavanem primeru očitno odločil, da bo kupil dvovalentno cepivo. Kot gre razumeti naročnika, je takšno odločitev sprejel iz razloga, "ker potrebuje le eno izmed obeh cepiv in ker se navedeni cepivi prekrivata" oziroma zlasti zato, da bodo lahko konkurirali tako ponudniki, s katerimi je sklenil okvirni sporazum za dvovalentno cepivo, kot tudi ponudniki, s katerimi je sklenil okvirni sporazum za štirivalentno cepivo. Če bi se odločil drugače (torej za štirivalentno cepivo), pojasnjuje naročnik, ponudniki z dvovalentnim cepivom ne bi mogli sodelovati. Navedeno pomeni, da naročnik v obravnavanem primeru dejansko kupuje dvovalentno cepivo, nagrajuje (točkuje) pa štirivalentnega. Ker pa vlagatelj takšni naročnikovi odločitvi ne oporeka ter iz razloga, ker se s postavljenim merilom celo strinja (vlagatelj v zvezi s tem navaja, da "razume medicinsko - etične vzvode, ki so vodili naročnika, da terapevtsko indikacijo učinkovitost pri preprečevanju bradavic na zunanjih spolovilih upošteva kot merilo"), Državna revizijska komisija te naročnikove odločitve ni neposredno presojala.

Državna revizijska komisija pa je, kot že izhaja iz te obrazložitve, presojala utež, ki jo je naročnik namenil merilu Učinkovitost pri preprečevanju bradavic na zunanjih spolovilih. Naročnik sicer zatrjuje, da je spornemu merilu, ravno iz razloga, da bi lahko še vedno sodelovali tudi ponudniki dvovalentnih cepiv, namenil le 10 % utež. Državna revizijska komisija se z navedeno trditvijo naročnika ne strinja. Kot je bilo že pojasnjeno, je namreč naročnik s postavitvijo meril Varnost in Učinkovitost že vnaprej določil, da bodo vsi ponudniki po navedenih dveh merilih prejeli vse točke, na ta način pa je merilo Učinkovitost pri preprečevanju bradavic na zunanjih spolovilih prikrito utežil z 28,6 % (in ne 10 %) ponderjem.

ZJN-2 ne vsebuje pravil o vrednotenju posameznih meril za izbiro najugodnejše ponudbe, zato je potrebno šteti, da je vrednotenje prepuščeno naročniku. Ker pa naročnik v sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo tudi sam priznava, da bi lahko znašala utež merila Učinkovitost pri preprečevanju bradavic na zunanjih spolovilih le 10 % vrednosti vseh meril, je Državna revizijska komisija vlagateljevemu očitku o tem, da je merilo dejansko prevrednoteno, sledila.

Državna revizijska komisija je ob ugotovljenih kršitvah naročnika, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo vlagatelja ugodila in je v celoti razveljavila oddajo naročila "Nakup cepiva proti okužbam s humanimi virusi papiloma (HPV)", začeto na podlagi Povabila k oddaji ponudbe št. 4300-07/12/024, z dne 14.03.2012. Ugotovljene kršitve naročnika se namreč nanašajo bistvene dele Povabila k oddaji ponudb - to je na določitev meril in na njihovo vrednotenje. Poleg tega bo lahko naročnik le na ta način ponovno pretehtal, katero od obeh cepiv dejansko potrebuje in temu primerno oblikoval tudi merila, ki bodo morala biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila. Nenazadnje naročnik sam priznava, da je vlagatelj ponudil ravno tako učinkovito in varno zdravilo kot njegov edini konkurent.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija naročnika, upoštevaje tretji odstavek 39. člena ZPVPJN, napotuje, da v kolikor se bo naročnik na podlagi predhodno sklenjenih okvirnih sporazumov (ponovno) odločil za oddajo javnega naročila "Nakup cepiva proti okužbam s humanimi virusi papiloma (HPV)", naj pripravi razpisno dokumentacijo skladno z določili ZJN-2 in pri tem upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa

Državna revizijska komisija naročniku, na podlagi prvega odstavka 41. člena ZPVPJN, nalaga, da Državni revizijski komisiji v roku dveh mesecev od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o ponovljenem delu postopku oddaje javnega naročila "Nakup cepiva proti okužbam s humanimi virusi papiloma (HPV)", ki je bil razveljavljen v 1. točki izreka tega sklepa. Poročilo mora (skladno s tretjim odstavkom 41. člena ZPVPJN) vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala in opis odprave nepravilnosti.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da je rok dveh mesecev za predložitev odzivnega poročila, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, primeren in dovolj dolg.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. V zahtevku za revizijo je zahteval povrnitev vplačane revizijske takse v višini 750,00 EUR, odvetniško nagrado v višini 1.400,00 EUR, 20,00 EUR za izdatke ter 20 % DDV. Vlagatelj je za sestavo dokumenta, s katerim se je opredelil do navedb naročnika zahteval povrnitev nadaljnjih stroškov, in sicer 1.400,00 EUR, 20,00 EUR za izdatke ter 20 % DDV.

Določilo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN določa, da mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, iz lastnih sredstev vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 750,00 EUR, odvetniško nagrado za revizijski postopek v višini 800,00 EUR, katere višino je določila skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) in 13. členom ZOdvT, po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera in 20 % DDV na odvetniško nagrado, pavšalni znesek v višini 20,00 EUR za izdatke po tar. št. 6002 ZOdvT in 20 % DDV, vse skupaj v znesku 1.734,00 EUR. Državna revizijska komisija je kot nepotrebne ocenila stroške ostale priglašene stroške.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 08.06.2012


predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
članica Državne revizijske komisij







Vročiti:

- INšTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA REPUBLIKE SLOVENIJE, Trubarjeva 2, Ljubljana
- Odvetniška družba Avbreht, Zajc in Partnerji o.p., d.o.o., šestova ulica 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, Ljubljana
- arhiv - tu

Natisni stran