Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-122/2012 VRTEC MIšKOLIN, Ljubljana

    Številka: 018-122/2012-5
    Datum sprejema: 31. 5. 2012

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 31., 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Miriam Ravnikar šurk, kot predsednice senata, ter Sonje Drozdek-šinko in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila "STORITVE ČIšČENJA" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj MANICOM, d. o. o., Letališka cesta 5, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika VRTEC MIšKOLIN, Ljubljana, Novo Polje, cesta VI/1, Ljubljana - Polje (v nadaljevanju: naročnik), dne 31. 05. 2012

    odločila:

    1. Vlagateljev zahtevek za revizijo se v primarnem pravovarstvenem predlogu, kot izhaja iz 1. točke zahtevka za revizijo na strani 13,
    - v delu, v katerem vlagatelj predlaga razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji naročila iz razloga, ker naj bi naročnik s svojim ravnanjem kršil 16. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), zavrže,
    - v preostalem delu zavrne.

    Vlagateljev zahtevek za revizijo se v podrednem pravovarstvenem predlogu zavrže.

    2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

    3. Naročnikova zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 11. 01. 2012 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za izbiro izvajalca storitev čiščenja za obdobje od 15. 03. 2012 do 14. 03. 2015, obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi pa je bilo dne 17. 01. 2012 (pod številko objave JN613/2012) objavljeno na Portalu javnih naročil (v nadaljevanju: javno naročilo).

    Naročnik je dne 05. 03. 2012 sprejel "ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA", številka 398/2012 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere med drugim izhaja, da se kot najugodnejši ponudnik izbere ponudnik Valina, d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

    Odločitev o oddaji naročila je vlagatelj prejel dne 06. 03. 2012, dne 16. 03. 2012 pa je priporočeno na pošto oddal zahtevek za revizijo z dne 16. 03. 2012 (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). Vlagatelj v zahtevku za revizijo Državni revizijski komisiji (primarno) predlaga, da zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev o oddaji naročila, podredno pa, da razveljavi cel postopek (oddaje) javnega naročila, ker "je naročnik (domnevno) za izvedbo javnega naročila pooblastil osebo v nasprotju z določbo ZJN-2 v 16. členu (tretji odstavek 16. člena ZJN-2, v povezavi s četrtim odstavkom 16. člena ZJN-2)". Vlagatelj v vsakem primeru predlaga, da mu naročnik povrne stroške, ki jih je imel v postopku revizije javnega naročila, kot so specificirani v priloženem stroškovniku. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da
    - je ponudba izbranega ponudnika nepopolna oziroma formalno nepopolna, saj v njej k obrazcu številka 14 ni priložen cenik ostalih storitev, kot je to zahteval naročnik v razpisni dokumentaciji,
    - je ponudba izbranega ponudnika nepopolna oziroma formalno nepopolna, saj pogodba, ki se nahaja v njej, ni žigosana, kot je bilo to zahtevano, prav tako pa na zadnji strani ni v celoti izpolnjena, saj izbrani ponudnik vanjo ni vpisal kraja in datuma,
    - je ponudba izbranega ponudnika neprimerna (in nepopolna), saj v njej predložena izjava banke ne ustreza s strani naročnika zahtevani izjavi banke iz razpisne dokumentacije. V njej je namreč navedeno, da bo banka izdala garancijo v višini 10 % (pogodbene cene), naročnik pa je izrecno določil, da mora biti v izjavi banke navedeno, da bo izdala garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 5 % (pogodbene cene),
    - je ponudbena vrednost, kot izhaja iz ponudbe izbranega ponudnika, (glede na njegovo ponudbo) neobičajno nizka,
    - je naročnik za izvedbo postopka oddaje zadevnega javnega naročila pooblastil osebo zasebnega prava oziroma posameznika, s čimer je kršil "določbo ZJN-2 v četrtem odstavku 16. člena".

    V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj še zatrjuje, da je naročnik s svojimi ravnanji, povezanimi z vročanjem nekaterih dokumentov (odločitev) v postopku, kršil določbo drugega odstavka 79. člena ZJN-2, določbo tretjega odstavka 13. člena ZPVPJN oziroma določbo tretjega odstavka 28. člena ZPVPJN.

    Naročnik je dne 28. 03. 2012 prejel vlogo izbranega ponudnika, poimenovano "Odgovor na obvestilo o vloženem zahtevku za revizijo", številka 079-2012, z dne 22. 03. 2012. V omenjeni vlogi izbrani ponudnik podaja svojo izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo.

    Naročnik je dne 10. 04. 2012 sprejel sklep številka 632/2012 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, obenem pa je zavrnil tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov postopka. V odločitvi o zahtevku za revizijo je naročnik prav tako odločil, da mu je vlagatelj dolžan povrniti stroške predrevizijskega postopka. V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik ugotavlja, da
    - je izbrani ponudnik v svoji ponudbi cenik ostalih storitev priložil za razpisnim obrazcem številka 14a, ki je označen kot strogo zaupno - poslovna skrivnost,
    - je izbrani ponudnik parafiral vsako stran pogodbe posebej, jo izpolnil, žigosal in podpisal. Naročnik obenem poudarja, da od potencialnih ponudnikov ni zahteval, da vsako stran žigosajo, temveč je navedel, da se vsaka stran le parafira,
    - je v svoji izjavi o predložitvi bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti banka podala še celo višjo zavezo, kot je bila zahtevana v razpisni dokumentaciji,
    - ponudba izbranega ponudnika ni neobičajno nizka,
    - so navedbe vlagatelja, da je v konkretnem postopku za izvedbo oziroma odločanje pooblastil drugo osebo zasebnega prava, v celoti neutemeljene. Naročnik namreč, kot zatrjuje, v konkretnem postopku odloča sam, v postopku oddaje zadevnega javnega naročila pa je najel zgolj strokovno pomoč za svetovanje v postopku in to samo v pravnem delu.

    Naročnik je v prilogi spremnega dopisa številka 643/2012, z dne 13. 04. 2012, ki ga je Državna revizijska komisija prejela istega dne, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

    Državna revizijska komisija je dne 17. 04. 2012 prejela vlagateljevo vlogo z dne 16. 04. 2012, poimenovano "OPREDELITEV DO NAVEDB NAROČNIKA na SKLEP številka 632/2012, z dne 10. 04. 2012 o zavrnitvi zahtevka za revizijo in zavrnitvi povračila stroškov" (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V omenjeni vlogi se vlagatelj opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo.

    Državna revizijska komisija je dne 23. 04. 2012 prejela tudi naročnikovo vlogo, poimenovano "ODGOVOR NA OPREDELITEV DO NAVEDB NAROČNIKA NA SKLEP šT. 632/2012 Z DNE 10. 4. 2012". V omenjeni vlogi naročnik odgovarja na opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo.

    Državna revizijska komisija je naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika z dopisom številka 018-122/2012-4, z dne 16. 05. 2012, na podlagi prvega odstavka 37. člena ZPVPJN obvestila, da podaljšuje rok za odločitev v zadevi.

    Po pregledu in proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila, predrevizijski oziroma revizijski postopek postopka oddaje tega javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 31., 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

    Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da kljub vlagateljevemu zatrjevanju lastne aktivne legitimacije, kot izhaja iz opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 2, ki se nadaljuje kot prvi odstavek na strani 3), ni sporno, da je naročnik v konkretnem primeru v predrevizijskem postopku vlagatelju priznal aktivno legitimacijo (14. člen ZPVPJN). Naročnik je namreč o vlagateljevem zahtevku za revizijo, kot izhaja iz 1. točke odločitve o zahtevku za revizijo, odločil po vsebini (vlagateljev zahtevek za revizijo je kot neutemeljen zavrnil), v odločitvi o zahtevku za revizijo (prvi odstavek razdelka "V ZVEZI Z AKTIVNO LEGITIMACIJO" na strani 2) pa je zapisal tudi, da je "ugotovil, da je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo v skladu z določilom prvega in drugega odstavka 14. člena ZPVPJN". V posledici opravljenega predhodnega preizkusa vlagateljevega zahtevka za revizijo v revizijskem postopku (31. člen ZPVPJN) je tudi Državna revizijska komisija ugotovila, da je v konkretnem primeru zahtevek za revizijo vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN, zato ga je sprejela v obravnavo (prvi stavek drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, v povezavi s tretjo alineo prvega odstavka 31. člena ZPVPJN).

    Kot naslednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v delu svojega zahtevka za revizijo, v katerem izpostavlja vprašanje
    - vrste postopka oddaje zadevnega javnega naročila, ki ga naročnik v konkretnem primeru vodi, že sam zapisal "Navedeno sicer ni predmet zahtevka za revizijo" (prvi odstavek razdelka "IV. OPIS DEJANSKEGA STANJA" na strani 5),
    - obsega oziroma vsebine vpogleda, kot mu je bil omogočen, že sam zapisal, da to "ni predmet zahtevka za revizijo" (zadnji odstavek na strani 6),
    zato Državna revizijska komisija v izpostavljenih delih vlagateljevega zahtevka za revizijo ni vsebinsko obravnavala.

    Državna revizijska komisija vlagateljevega zahtevka za revizijo ni vsebinsko obravnavala niti v delu, v katerem vlagatelj med drugim omenja, da "iz določb ZJN-2 ne izhaja kakršna koli omejitev glede števila vpogledov", saj iz vsebine zahtevka za revizijo in njegove strukture izhaja, da v omenjenem delu vlagatelj zgolj opisuje dejansko stanje v predmetni zadevi. Vlagatelj namreč kršitve naročnika zatrjuje v razdelku "V. KRšITVE NAROČNIKA", izpostavljene navedbe vlagatelja pa so uvrščene pod razdelek "IV. OPIS DEJANSKEGA STANJA", z dostavkom "Ker pa je vlagatelj mnenja, da je naročnik v predmetnem postopku javnega naročila kršil zakon in določila lastne razpisne dokumentacije, se je odločil za vložitev tega zahtevka za revizijo".

    Upoštevaje vse doslej navedeno je Državna revizijska komisija v nadaljevanju pristopila k vsebinski obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo.

    Vlagatelj v razdelku "V. KRšITVE NAROČNIKA" zahtevka za revizijo (zadnji odstavek na strani 7, ki se nadaljuje kot prvi odstavek na strani 8, pa tudi drugi odstavek na strani 8) najprej zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna oziroma formalno nepopolna, saj v njej k obrazcu številka 14 ni priložen cenik ostalih storitev, kot je to zahteval naročnik v razpisni dokumentaciji.

    V navezavi na navedeno je Državna revizijska komisija vpogledala v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila, pri tem pa ugotovila, da je naročnik v njej zapisal, da mora ponudnik priložiti vse navedene dokumente (izjave, priloge in izpolnjene obrazce), zahtevane v vseh poglavjih razpisne dokumentacije (prvi odstavek 6. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). Naročnik je pod rubriko "OBVEZNO - SPECIFIKA:" zahteval tudi, da morajo ponudniki "v svoji ponudbi k razpisnemu obrazcu 14 OBVEZNO predložiti cenik ostalih storitev, ki niso zajete v razpisni dokumentaciji, bi jih pa lahko naročnik v času trajanja pogodbe, potreboval glede na morebitne nastale situacije (npr. čiščenja po adaptacijskih delih ipd.)" (četrti odstavek 11. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). Ponudniki so torej morali za to, da bi njihova ponudba v smislu 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 štela za popolno, v njej predložiti tudi cenik ostalih storitev, ki niso zajete v razpisni dokumentaciji, bi jih pa lahko naročnik v času trajanja pogodbe potreboval glede na morebitne nastale situacije.

    Ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da se v njej takoj za obrazcem številka 14a nahaja tudi podpisan in žigosan dokument, poimenovan "CENIK" (v nadaljevanju: cenik), katerega vsebina je označena z oznako "POSLOVNA SKRIVNOST -ZAUPNO!", ki po vsebini ustreza zahtevi naročnika po predložitvi cenika ostalih storitev, ki niso zajete v razpisni dokumentaciji, bi jih pa lahko naročnik v času trajanja pogodbe potreboval glede na morebitne nastale situacije. Res je sicer, da omenjeni cenik ni priložen k razpisnemu obrazcu številka 14, kot je to zahteval naročnik v četrtem odstavku 11. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, ampak je priložen k razpisnemu obrazcu številka 14a, vendar pa je omenjeno pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika na podlagi 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 v konkretnem primeru opredeliti za nebistveno formalno pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika.

    Vlagatelju je smiselno sicer pritrditi v njegovem zatrjevanju, da iz "Zapisnika o vpogledu v ponudbo z dne 13. 03. 2012" (v nadaljevanju: zapisnik o vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika) izrecno ne izhaja, da mu ni bil dovoljen vpogled v "cenik ostalih storitev", vendar pa iz omenjenega zapisnika jasno izhaja, da se prekrije tudi listina "Razpisni obrazec 14a, označen kot zaupno poslovna skrivnost". V primeru, da je omenjeni cenik v ponudbi izbranega ponudnika šteti za prilogo oziroma sestavni del razpisnega obrazca številka 14a, je mogoče zapisnik o vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika razumeti tudi na način, da je bil vlagatelju ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika prekrit cenik. Tudi sicer pa morebitna opustitev vpisa cenika v zapisniku o vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika med tiste listine, ki so bile vlagatelju ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika prekrite, v ničemer ne spreminja ključnega dejstva, da se cenik nahaja v ponudbi izbranega ponudnika, v tej pa so listine, ki jo sestavljajo, med seboj povezane z vrvico.

    Na dejstvo, da se cenik nahaja v ponudbi izbranega ponudnika, ne vpliva niti zatrjevanje vlagatelja v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 5), da "je naročnikova navedba, da je bil vlagatelj o tem", da je "cenik ostalih storitev priloga obrazcu 14a", "obveščen in seznanjen pred vpogledom neresnična".

    V posledici doslej navedenega je Državna revizijska komisija zaključila, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZJN-2) ni uspel izkazati oziroma dokazati, da je naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika v izpostavljenem delu ni označil za nepopolno in je iz omenjenega razloga izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila (prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2), kršil katero od določb razpisne dokumentacije ali določb ZJN-2. Vlagatelj tako v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah ni uspel izkazati oziroma dokazati niti, da bi naročnik moral ponudbo izbranega ponudnika (ob upoštevanju predstavljenega dejanskega stanja) označiti kot formalno nepopolno in izbranega ponudnika pozvati "k dopolnitvi formalno nepopolne ponudbe". Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena namreč ponudba ni formalno nepopolna (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

    Vlagatelj v razdelku "V. KRšITVE NAROČNIKA" zahtevka za revizijo (tretji in četrti odstavek na strani 8) kot naslednje zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna oziroma formalno nepopolna, saj pogodba, ki se nahaja v njej, ni žigosana, kot je bilo to zahtevano, prav tako pa na zadnji strani ni v celoti izpolnjena, saj izbrani ponudnik vanjo ni vpisal kraja in datuma.

    V navezavi na navedeno je Državna revizijska komisija vpogledala v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila, pri tem pa ugotovila, da je naročnik v njej zapisal, da mora ponudnik priložiti vse navedene dokumente (izjave, priloge in izpolnjene obrazce), zahtevane v vseh poglavjih razpisne dokumentacije (prvi odstavek 6. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, vsebinsko podobno pa tudi drugi odstavek razdelka "C) Ostali pogoji" 6. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), med drugim tudi izpolnjen, podpisan, žigosan in parafiran vzorec pogodbe - razpisni obrazec številka 16 (alinea h. razdelka "C) Ostali pogoji" 6. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). Pod poglavjem "VI. VZOREC POGODBE" je naročnik (v prvem odstavku) zapisal: "Ponudnik mora pogodbo:
    â"˘ IZPOLNITI in parafirati vsako stran posebej ter
    â"˘ pogodbo podpisati in žigosati".

    Državna revizijska komisija v posledici navedenega zaključuje, da je naročnik v razpisni dokumentaciji od ponudnikov zahteval, da pogodbo (oziroma vzorec pogodbe) izpolnijo, parafirajo vsako njeno stran posebej, jo podpišejo in žigosajo. Iz razpisne dokumentacije ne izhaja, da bi naročnik v njej od ponudnikov zahteval, da pogodbo (oziroma vzorec pogodbe) podpišejo in žigosajo na vsaki strani, kot je to zahteval v navezavi na njeno parafiranje, pač pa je zahteval zgolj, da pogodbo (oziroma vzorec pogodbe) podpišejo in žigosajo. Če bi naročnik od ponudnikov dejansko zahteval, da pogodbo (oziroma vzorec pogodbe) podpišejo in žigosajo na vsaki strani, bi se namreč njegova zahteva (citirana v drugi alinei prejšnjega odstavka obrazložitve tega sklepa) morala glasiti "pogodbo na vsaki strani podpisati in žigosati" ali "na vsaki strani podpisati in žigosati" ali "podpisati in žigosati na vsaki strani" ali vsebinsko podobno (kot je to zapisal v prvi alinei prvega odstavka poglavja "VI. VZOREC POGODBE" glede parafiranja). Glede na navedeno je smiselno pritrditi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (drugi odstavek razdelka "GLEDE KRšITEV NAROČNIKA" na strani 6) ugotavlja, da "nikjer ni od potencialnih ponudnikov zahteval, da tudi vsako stran žigosajo, temveč je" [â??] "navedel, da se vsaka stran le parafira".

    Ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je izbrani ponudnik v njej predložil vzorec pogodbe (razpisni obrazec številka 16), ki je na vsaki strani parafiran, na zadnji strani pa je tudi podpisan in žigosan. V izpostavljenem delu je torej naročnik upravičeno ugotovil, da vzorec pogodbe (razpisni obrazec številka 16) v ponudbi izbranega ponudnika sledi zahtevam razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila. Res je sicer, da vzorec pogodbe (razpisni obrazec številka 16), predložen v ponudbi izbranega ponudnika, na zadnji strani ni izpolnjen pod rubriko "V ..................., dne .....................", kot je to v razpisni dokumentaciji (zlasti v alinei h. razdelka "C) Ostali pogoji" 6. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe in v drugi alinei prvega odstavka poglavja "VI. VZOREC POGODBE") zahteval naročnik, vendar pa je omenjeno pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika na podlagi 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 v konkretnem primeru opredeliti za nebistveno formalno pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika. Opustitev vpisa kraja in datuma v vzorcu pogodbe (razpisnem obrazcu številka 16) namreč v ničemer ne vpliva na samo vsebino ponudbe izbranega ponudnika niti na izraz volje izbranega ponudnika, s katero sprejema vsebino vzorca pogodbe (razpisnega obrazca številka 16) in se z njo strinja.

    V posledici doslej navedenega je Državna revizijska komisija zaključila, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZJN-2) ni uspel izkazati oziroma dokazati, da je naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika v izpostavljenem delu ni označil za nepopolno in je iz omenjenega razloga izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila (prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2), kršil katero od določb razpisne dokumentacije ali določb ZJN-2. Vlagatelj tako v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah ni uspel izkazati oziroma dokazati niti, da bi moral naročnik glede na to, da "ni pozval izbranega ponudnika k dopolnitvi formalno nepopolne ponudbe", ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepopolno. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, namreč ponudba ni formalno nepopolna (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

    Vlagatelj v razdelku "V. KRšITVE NAROČNIKA" zahtevka za revizijo (zadnji odstavek na strani 8, ki se nadaljuje kot prvi odstavek na strani 9) nadalje zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna (in nepopolna), saj v njej predložena izjava banke ne ustreza s strani naročnika zahtevani izjavi banke iz razpisne dokumentacije. V njej je namreč navedeno, da bo banka izdala garancijo v višini 10 % (pogodbene cene), naročnik pa je izrecno določil, da mora biti v izjavi banke navedeno, da bo izdala garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 5 % (pogodbene cene).

    V navezavi na navedeno je Državna revizijska komisija vpogledala v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila, pri tem pa ugotovila, da je naročnik v njej zapisal, da mora ponudnik priložiti vse navedene dokumente (izjave, priloge in izpolnjene obrazce), zahtevane v vseh poglavjih razpisne dokumentacije (prvi odstavek 6. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, vsebinsko podobno pa tudi drugi odstavek razdelka "C) Ostali pogoji" 6. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), med drugim tudi izjavo "ponudnikove banke o predložitvi bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 5% pogodbene cene, v kolikor bo pozvan k podpisu pogodbe, in tekst garancije - RAZPISNI OBRAZEC 19 in 19a" (alinea k. razdelka "C) Ostali pogoji" 6. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). V razpisni dokumentaciji ("X. ZAVAROVANJE ZA DOBRO IZVEDBO POSLA") je naročnik zapisal tudi, da mora ponudnik "kot garancijo za dobro izvedbo posla naročniku predložiti bančno garancijo za dobro izvedbo del, unovčljivo na prvi pisni poziv, v višini 5 % pogodbene vrednosti v EUR. Bančna garancija za dobro izvedbo del velja v primeru celotne neizpolnitve pogodbenih obveznosti ali delne neizpolnitve pogodbenih obveznosti, če delno izpolnjena storitev izvajalca po pogodbi ne ustreza pogodbenim zahtevam".

    Ker je naročnik v razpisni dokumentaciji predvidel, da se izpolnjevanje omenjenega pogoja dokazuje z ustrezno (izpolnjeno) izjavo, kot izhaja iz razpisnega obrazca številka 19, je Državna revizijska komisija vpogledala tudi v vsebino omenjenega obrazca. Ob tem je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v omenjeni izjavi oziroma v omenjenem obrazcu predvidel naslednje besedilo:
    "Ponudnik
    Izjavljamo, da bomo, v kolikor bomo pozvani k podpisu pogodbe, najkasneje v desetih (10) dneh po podpisu pogodbe za storitve čiščenja predložili bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini pet (5) % pogodbene cene in z veljavnostjo en (1) mesec po poteku veljavnosti pogodbe.".

    Glede na navedeno Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju v tem, da je naročnik v razpisni dokumentaciji od vsakega ponudnika zahteval, da v svoji ponudbi med drugim priloži tudi (ustrezno) izjavo ponudnikove banke o predložitvi bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 5 % pogodbene cene, ne pritrjuje pa mu v tem (zadnji odstavek zahtevka za revizijo na strani 8), da je naročnik "v poglavju X. Zavarovanje za dobro izvedbo posla" postavil "[i]sto zahtevo" kot "v poglavju III. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, v točki B2), podtočki c) Ostali pogoji, pod k.". Zahteva naročnika, kot izhaja iz alinee k. razdelka "C) Ostali pogoji" 6. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, se namreč nanaša na zahtevo po predložitvi izjave ponudnikove banke o predložitvi bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, zahteva "v poglavju X. Zavarovanje za dobro izvedbo posla" pa se nanaša na bančno garancijo za dobro izvedbo del. Vlagatelju je pritrditi le v smislu, da je zahteva naročnika, ki se nanaša na bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, v tem, da bo (v kolikor bo ponudnik pozvan k podpisu pogodbe) slednja morala biti izdana (in predložena) "v višini 5% pogodbene cene", oziroma v tem, da mora ponudnik kot garancijo za dobro izvedbo posla naročniku predložiti bančno garancijo za dobro izvedbo del "v višini 5 % pogodbene vrednosti v EUR".

    Kot naslednje Državna revizijska komisija v navezavi na izpostavljene naročnikove zahteve v razpisni dokumentaciji ugotavlja, da je naročnik v alinei k. razdelka "C) Ostali pogoji" 6. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe od ponudnikov zahteval, da v svoji ponudbi predložijo izjavo banke o predložitvi bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, medtem ko je iz vsebine izjave, kot izhaja iz razpisnega obrazca številka 19, razvidno, da z njo ponudnik (ne pa banka, kot je bilo to zahtevano v predstavljenem pogoju) izjavlja, da bo (v kolikor bo pozvan k podpisu pogodbe) predložil bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti.

    Ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je izbrani ponudnik v njej predložil tako izjavo banke o predložitvi bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, kakor tudi izpolnjeno, podpisano in žigosano lastno izjavo o predložitvi garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. V prvo navedeni izjavi banka (v delu, ki je pravno relevanten za konkretni primer) izjavlja, da bo naročnik garancije (to je izbrani ponudnik) v banki, ki omenjeno izjavo podaja, brez zadržkov dobil bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10 % pogodbene cene, pri čemer je znesek izjave 8.100,00 EUR, v drugi izjavi pa izbrani ponudnik (v delu, ki je pravno relevanten za konkretni primer) izjavlja, da bo, v kolikor bo pozvan k podpisu pogodbe, predložil bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 5 % pogodbene cene. Predstavljeni ugotovitvi Državne revizijske komisije v konkretnem primeru med vlagateljem in naročnikom nista sporni.

    Upoštevaje doslej navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZJN-2) ni uspel izkazati oziroma dokazati, da je naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika v izpostavljenem delu ni označil za nepopolno in je iz omenjenega razloga izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila (prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2), kršil katero od določb razpisne dokumentacije ali določb ZJN-2. Iz izjave banke o predložitvi bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti namreč izhaja, da banka v njej izjavlja, da bo naročnik garancije (to je izbrani ponudnik) pri njej brez zadržkov dobil bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10 % pogodbene cene. Res je sicer, kot v zahtevku za revizijo (prvi odstavek na strani 9) zatrjuje vlagatelj, da je v omenjeni izjavi banke zapisano, da bo banka izdala garancijo (za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti) v višini 10 % (pogodbene cene), naročnik pa je izrecno določil, da mora biti v izjavi banke (o predložitvi bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti) navedeno, da bo izdala garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 5 % (pogodbene cene), vendar pa ob tem ne gre prezreti, da je v več zajeto tudi manj. S tem, ko je v omenjeni izjavi banka izjavila, da bo naročnik garancije (to je izbrani ponudnik) pri njej brez zadržkov dobil bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10 % pogodbene cene, 10 % pogodbene cene pa že po njeni naravi zajema tudi zahtevanih 5 % pogodbene cene (in dodatnih nezahtevanih 5 % pogodbene cene), je torej banka nedvomno izjavila, da bo naročnik garancije (to je izbrani ponudnik) pri njej brez zadržkov (še toliko bolj) dobil (tudi) bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 5 % pogodbene cene. Glede na navedeno je naročnik ravnal v skladu z določbami lastne razpisne dokumentacije in določbami ZJN-2, ko je ugotovil, da je izbrani ponudnik v izpostavljenem delu izjave banke o predložitvi bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti sledil njegovim (že doslej predstavljenim) zahtevam v razpisni dokumentaciji. Izbrani ponudnik je namreč z omenjeno izjavo banke več kot le izpolnil zahtevo naročnika, kot izhaja iz alinee k. razdelka "C) Ostali pogoji" 6. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, saj jo je (dosegel in) celo presegel.

    Iz razloga, ker v vlogi, s katero se opredeli do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, vlagatelj (na podlagi petega odstavka 29. člena ZPVPJN) ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku, Državna revizijska komisija zatrjevanj vlagatelja v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 6, ki se nadaljuje kot prvi odstavek na strani 7) v delu, v katerem ta zatrjuje, da so si podatki o višini garancije, ki naj bi jo izdala banka, v izjavi nasprotujoči (upoštevaje navedeno višino 10 % pogodbene cene in podatek 8.100,00 EUR), ni obravnavala. Vlagatelj v konkretnem primeru namreč ni dokazal, da izpostavljenih dejstev (ki izhajajo iz izjave banke o predložitvi bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v ponudbi izbranega ponudnika) brez svoje krivde ni mogel navesti (že) v predrevizijskem postopku. Pri tem ne gre prezreti dejstva, da je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila vlagatelj (kot v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi sam), torej že pred vložitvijo zahtevka za revizijo, vpogledal v ponudbo izbranega ponudnika (tudi v izjavo banke o predložitvi bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti).

    Vlagatelj v razdelku "V. KRšITVE NAROČNIKA" zahtevka za revizijo (drugi odstavek na strani 9 in nekateri nadaljnji odstavki) nadalje zatrjuje, da je ponudbena vrednost, kot izhaja iz ponudbe izbranega ponudnika, (glede na njegovo ponudbo) neobičajno nizka.

    V navezavi na navedeno je Državna revizijska komisija vpogledala v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila, pri tem pa ugotovila, da je naročnik v njej zapisal, da si (v skladu z določili ZJN-2) pridržuje pravico, da v primeru neobičajno nizke cene, ki jo poda ponudnik v svoji ponudbi, pred zavrnitvijo le-te zahteva pisno obrazložitev take ponudbe (zadnji odstavek 11. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe).

    ZJN-2 institut neobičajno nizke ponudbe ureja v svojem 49. členu, pri čemer daje naročniku možnost zavrniti ponudbo, za katero oceni, da je neobičajno nizka oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila. ZJN-2 v teh primerih od naročnika zahteva, da mora, preden zavrne takšno ponudbo, pisno zahtevati podrobne podatke o elementih ponudbe, za katere meni, da so merodajni za izpolnitev naročila, oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb (in jih je naročnik predhodno določil) ter od ponudnika zahtevati, da jih vrednostno utemelji. V primeru, da pri preveritvi postavk ob posvetovanju s ponudnikom, upoštevajoč predložena dokazila, naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka, tako ponudbo izloči.

    V zvezi z vprašanjem neobičajno nizke ponudbe velja najprej izpostaviti dejstvo, da nizka ponudbena cena (nizka ponudba) sama po sebi ni prepovedana. Državna revizijska komisija je tako že v več svojih odločitvah zapisala, da je v interesu naročnika, da dobi ustrezno blago, storitev ali gradnjo po najugodnejših pogojih, predvsem po čim nižji ceni. Prav konkurenčnost ponudb je temeljni interes naročnika in smisel javnega naročanja, saj zagotovitev te omogoča tudi spoštovanje načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (6. člen ZJN-2), ki naročnika zavezuje, da z izvedbo javnega naročila zagotovi, da je poraba sredstev zanj kar najbolj gospodarna in učinkovita. Svobodno določanje cen je, sledeč številnim dosedanjim odločitvam Državne revizijske komisije, torej ena temeljnih značilnosti konkurence na prostem trgu, kjer praviloma velja, da lahko ponudnik ponudi poljubno visoko ceno, če jo trg le sprejme, lahko pa tudi poljubno nizko ceno, če mu ta zagotavlja obstoj na trgu (prinaša dobiček ali pa vsaj zmanjšuje grozečo izgubo). Načelo obligacijskega prava o enakovrednosti dajatev je zato potrebno razumeti v tržnem pomenu: ceno določajo tržne razmere. Načelo o svobodnem oblikovanju cene velja tudi za zniževanje cen. Znižanje cene je lahko različno intenzivno. Cena je lahko znižana pod tisto, ki jih ponujajo konkurenčni gospodarski subjekti. Pravni predpisi tudi načeloma ne prepovedujejo, da bi bila prodajna cena nižja kot lastna proizvajalna ali nabavna cena (zaradi načela o svobodnem določanju cen literatura in sodna praksa znižanja cen na splošno ne štejeta za nelojalno oziroma ga kot tako štejeta le v izjemnih okoliščinah). V praksi je veliko okoliščin, zaradi katerih je podjetje prisiljeno prodajati blago ali izvesti storitev oziroma gradnjo pod lastno (proizvajalno, nabavno oziroma drugo) ceno (zaradi konca sezone ali sploh zmanjšanja povpraševanja grozi izguba, podjetje želi osvojiti nov trg ali pa se želi kot novo podjetje plasirati na obstoječem trgu, želi uvesti nov izdelek ali storitev ali pa uporablja skupni (mešani) izračun cene z notranjim subvencioniranjem). Načelo svobodnega oblikovanja cen vključuje tudi možnost njihovega diferenciranja (podjetje lahko isti izdelek, storitev oziroma gradnjo ponudi po različnih cenah glede na vrsto kupcev, čas prodaje, območje, količino in druge tržno pomembne okoliščine) in podobno. Vse navedeno pomeni, da je pri vprašanjih oblikovanja ponudbene cene potrebno izhajati iz stališča, da gre za eno od poslovnih odločitev na podjetniški ravni, v katero praviloma ni mogoče posegati oziroma je to mogoče le toliko, kolikor to izrecno dopuščajo zakoni in na njihovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi.

    V navezavi na institut neobičajno nizke ponudbe je Državna revizijska komisija že v več svojih sklepih, na primer
    - v sklepu številka 018-207/2008-3, z dne 14. 01. 2009 (prvi odstavek na strani 10),
    - v sklepu številka 018-090/2008-3, z dne 17. 07. 2008 (šesti odstavek na strani 2),
    - v sklepu številka 018-70/2008-11, z dne 13. 06. 2008 (osmi odstavek na strani 4),
    - v sklepu številka 018-005/2008-4, z dne 24. 01. 2008 (prvi odstavek na strani 5),
    ter mnogih drugih sklepih zavzela stališče, da se določilo 49. člena ZJN-2 nanaša (le) na tiste procesne položaje, v katerih želi naročnik ponudbo, ki vsebuje najnižjo (neobičajno nizko) ceno, zavrniti. Varstvo takšnih ponudnikov je uveljavljeno z vnaprejšnjim zagotovilom, da lahko dokažejo, da njihova ponudba kljub nizki ceni (še vedno) zagotavlja uspešno izvedbo javnega naročila. Določba 49. člena ZJN-2 je torej namenjena varstvu ponudnika (in ne naročnika), ki je predložil ponudbo z najnižjo ceno in za katero je naročnik ocenil, da je "neobičajno nizka oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila glede na blago, gradnje ali storitve" ter jo zato želi zavrniti. Na podlagi ZJN-2 ima naročnik pravico, da takšno ponudbo zavrne, vendar šele potem, ko se je z uporabo postopka, ki je predpisan v 49. členu ZJN-2, na podlagi naknadnih pojasnil prizadetega ponudnika (podrobnih podatkov o elementih ponudbe) prepričal, da je njegov sum o neobičajno nizki ponudbi utemeljen. Smiselno zelo podoben zaključek je mogoče napraviti tudi na podlagi vsebine sodbe Sodišča Evropske unije v združeni zadevi C-147/06 in C-148/06, SECAP SpA (C-147/06) proti Comune di Torino, z dne 15. 05. 2008, ter sodbe Sodišča prve stopnje v zadevi T 495/04, Belfass SPRL proti Svetu Evropske unije (zlasti točke 88, 97 in 98), z dne 21. 05. 2008.

    Ob tem ne gre prezreti niti, da je Sodišče Evropske unije v sodbi zadeve številka C 599/10, SAG ELV Slovensko a.s., FELA Management AG, ASCOM (Schweiz) AG, Asseco Central Europe a.s., TESLA Stropkov a.s., Autostrade per lâ??Italia SpA, EFKON AG in Stalexport Autostrady SA proti Ăšrad pre verejnĂ" obstarávanie, z dne 29. 03. 2012, med drugim zapisalo, da je iz 55. člena DIREKTIVE številka 2004/18/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA, z dne 31. marca 2004, o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev, jasno razvidno, da je zakonodajalec Evropske unije želel od javnega naročnika zahtevati, naj preveri postavke oziroma elemente ponudb, ki so neobičajno nizki, in mu je zato naložil obveznost od kandidatov zahtevati, naj predložijo potrebne utemeljitve, da bi dokazali resnost ponudb (točka 28 omenjene sodbe).

    Kot izhaja iz spisovne dokumentacije, v obravnavanem primeru ne gre za položaj iz 49. člena ZJN-2, saj naročnik ponudbe izbranega ponudnika ne želi zavrniti, temveč jo želi sprejeti kot (naj)ugodnejšo izmed prejetih ponudb, kar izhaja tudi iz odločitve o oddaji naročila. V postopku oddaje zadevnega javnega naročila je naročnik izbranega ponudnika (kakor tudi vlagatelja) preko svoje pooblaščenke (s pozivom, po elektronski pošti poslanim dne 16. 02. 2012) sicer pozval, naj mu svojo ponudbo pisno obrazloži in potrdi, da bo zaposlenim delavcem, ki bodo pri naročniku opravljali storitve čiščenja, zagotovil minimalno plačo, vendar pa je po prejetem pojasnilu izbranega ponudnika njegovo ponudbo (enako kot ponudbo vlagatelja) "uvrstil v nadaljnjo obravnavo predmetnega javnega naročila" (drugi odstavek obrazložitve odločitve o oddaji naročila na strani 3) in jo izbral kot najugodnejšo. Naročnik torej ponudbe izbranega ponudnika ni izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, saj je po prejemu obrazložitve ponudbe (dokument številka 014/2012, z dne 17. 02. 2012) izbranega ponudnika očitno zaključil, da ponudba izbranega ponudnika ni neobičajno nizka in kljub ponujeni (nizki) ceni in siceršnji ugodnosti (še vedno) zagotavlja uspešno izvedbo javnega naročila, zato jo je tudi sprejel in izbral kot najugodnejšo. Navedena ocena pa je njegova poslovna odločitev, ki sodi v sfero njegove odgovornosti za lastno poslovanje ter je Državna revizijska komisija ne more nadomestiti s svojo presojo. Državna revizijska komisija se zato ni spuščala v presojo, ali je izbrani ponudnik s svojo obrazložitvijo ponudbe (z dokumentom številka 014/2012, z dne 17. 02. 2012) zadostno utemeljil svojo nizko (ugodno) ponudbo, saj je iz dokumentacije spisa zadeve razvidno, da je z omenjeno obrazložitvijo ponudbe pri naročniku odpravil obstoj dvoma o možnosti izpolnitve zadevnega naročila (glede na storitve).

    Ob doslej zapisanem ne gre prezreti niti, da
    - je naročnik na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, objavljeno na Portalu javnih naročil ("Datum objave: 31.1.2012, 14:23"), ki se je glasilo "Izračun (ocenjena vrednost razpisa deljeno z zahtevanim številom ur) pokaže, da ponujena cena ne pokrije niti stroška dela. Ali bo takšna ponudba neobičajno nizka"", odgovoril: "Ne,takšna poudba ne bo ocenjena kot neobičajno nizka",
    - naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo (stran 4, prvi odstavek na strani 5 oziroma drugi odstavek na strani 7) zatrjuje, da "je trenutna cena vlagatelja pri naročniku na kvadratni meter čiščenja še celo nižja, kot jo je ponudil izbrani ponudnik", da je "trenutna cena vlagatelja pri naročniku" [â??] "nižja kot cena izbranega ponudnika na kvadratni meter", pa tudi, da "vlagatelj, kot trenutni izvajalec storitev pri naročniku, trenutno ob enakih pogojih, enaki kvadraturi, storitve opravlja za nižji ceno, kot jo ponuja izbrani ponudnik" (do citiranega naročnikovega zatrjevanja se vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo ni posebej opredelil).

    Iz razloga, ker v vlogi, s katero se opredeli do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, vlagatelj (na podlagi petega odstavka 29. člena ZPVPJN) ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku, je Državna revizijska komisija zatrjevanja vlagatelja v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani 4 in prvi odstavek na strani 5) v delu, v katerem ta zatrjuje, da je izbrani ponudnik v obrazložitvi svoje ponudbene vrednosti (cene) svojo ponudbo spreminjal v delu, ki se nanaša na število delavcev, s katerimi bo izvajal zadevno javno naročilo, obravnavala zgolj v mejah izpostavljene določbe ZPVPJN. Vlagatelj v konkretnem primeru namreč (čeprav je dokazno breme na njem) v navezavi na dokument izbranega ponudnika, poimenovan "Obrazložitev ponudbe - JN storitve čiščenja in izjava", številka 014/2012, z dne 17. 02. 2012, oziroma v navezavi na izjavo (o zagotavljanju zakonsko določene minimalne plače delavcem) z dne 17. 02. 2012 ni dokazal, da izpostavljenih dejstev brez svoje krivde ni mogel navesti (že) v predrevizijskem postopku, saj iz zapisnika o vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ne izhaja, da bi mu bil na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika v omenjeni listini, s katerima je izbrani ponudnik obrazložil svojo ponudbo, vpogled onemogočen (listini prekriti). Pač pa je vlagatelj v konkretnem primeru v navezavi na "RAZPISNI OBRAZEC 14a", s katerim je izbrani ponudnik na poziv naročnika (na podlagi 49. člena ZJN-2) obrazložil strukturo cene po posameznih postavkah, dokazal, da izpostavljenih dejstev brez svoje krivde ni mogel navesti (že) v predrevizijskem postopku, saj iz zapisnika o vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika izrecno izhaja, da se je vlagatelju na vpogledu prekrila listina "Razpisni obrazec 14a, označen kot zaupno poslovna skrivnost". Upoštevaje navedeno je Državna revizijska komisija vpogledala v omenjeni "Razpisni obrazec 14a, označen kot zaupno poslovna skrivnost", v posledici pa zaključila, da izbrani ponudnik, kot to ugotavlja že naročnik, v njem ni spreminjal svoje ponudbe v delu, ki se nanaša na število delavcev, s katerimi bo izvajal zadevno javno naročilo, kot to v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani 4 in prvi odstavek na strani 5) zatrjuje vlagatelj.

    Vlagatelj v razdelku "V. KRšITVE NAROČNIKA" zahtevka za revizijo (zlasti na strani 11) prav tako zatrjuje, da je naročnik za izvedbo postopka oddaje zadevnega javnega naročila pooblastil osebo zasebnega prava oziroma posameznika, s čimer je kršil "določbo ZJN-2 v četrtem odstavku 16. člena".

    V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni izkazal, kako zatrjevana domnevna kršitev naročnika vpliva na njegov pravni položaj v postopku oddaje zadevnega javnega naročila. Vlagatelj namreč v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni z ničemer izkazal, kakšna škoda mu je ali bi mu lahko nastala, če bi se morebiti ugotovilo, da je naročnik za izvedbo postopka oddaje zadevnega javnega naročila pooblastil osebo zasebnega prava oziroma posameznika (in s tem kršil 16. člen ZJN-2). Glede na navedeno vlagatelju v omenjenem delu zahtevka za revizijo ni mogoče priznati aktivne legitimacije za obravnavo zahtevka za revizijo (prvi odstavek 14. člena ZPVPJN). Smiselno zelo podoben zaključek je Državna revizijska komisija v primeru, ko je takratni vlagatelj v svojem takratnem zahtevku za revizijo takratnemu naročniku očital, da je kršil 16. člen ZJN-2, napravila tudi v sklepu številka 018-334/2011-7, z dne 26. 10. 2011.

    V zahtevku za revizijo (tretji odstavek na strani 6) vlagatelj zatrjuje tudi, da naročnik pri vročitvi obvestila o odločitvi o oddaji javnega naročila (odločitve o oddaji naročila) ponudnikom ni upošteval določb ZJN-2, s čimer je kršil določbo drugega odstavka 79. člena ZJN-2. Vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 7) opozarja, da se naročnik do teh navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo ni opredelil.

    Iz drugega odstavka 79. člena ZJN-2 izhaja, da mora naročnik o svoji odločitvi (o oddaji naročila) pisno obvestiti ponudnike, odločitev (o oddaji naročila) pa se vroči v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek.

    Ob vpogledu v odločitev o oddaji naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da je v njej navedena pisarniška odredba "POSLANO:" "ponudnikom, ki so oddali ponudbo v predmetnem postopku" "priporočeno s povratnico!", odločitvi o oddaji naročila pa so priložene tudi izpolnjene poštne povratnice (obvestila o vročitvi) Pošte Slovenije. Na eni od njih je kot naslovnik naveden vlagatelj, omenjena poštna povratnica pa je v delu, ki izkazuje vročitev, datirana in podpisana. Poštna povratnica je listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, to je vročitev naslovniku, naslovnik pa ima možnost dokazovati nasprotno (v zvezi s tem pogledati sklep Višjega sodišča v Kopru, opravilna številka Cp 1438/98, z datumom seje senata 19. 10. 1999), v konkretnem primeru pa vlagatelj v zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani 3) oziroma v svojem dopisu z dne 06. 03. 2012, ki po vsebini predstavlja zahtevo za vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, tudi sam potrjuje, da je odločitev o oddaji naročila prejel dne 06. 03. 2012. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni izkazal oziroma dokazal, kako omenjena kršitev naročnika vpliva na njegov pravni položaj na način, da mu je ali bi mu lahko z opisano naročnikovo kršitvijo (ker odločitve o oddaji naročila vlagatelju ni vročal v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek) nastala škoda. Vlagatelj je namreč odločitev o oddaji naročila prejel (kar pomeni, da je bil z njeno vsebino seznanjen), po njenem prejemu pa je vložil zahtevek za revizijo, ki se obravnava v zadevnem postopku pravnega varstva.

    Smiselno enak zaključek je Državna revizijska komisija napravila tudi v navezavi na navedbe vlagatelja v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (prvi odstavek na strani 8), v katerih izpostavlja, da mu naročnik tudi "Sklepa s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo ni vročil v skladu s tretjim odstavkom 13. člena ZPVPJN", saj mu ga je posredoval "priporočeno po pošti s povratnico in ne v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek". Vlagatelj namreč v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (zlasti še prvi odstavek na strani 2) sam navaja, da "opredelitev do navedb naročnika v njegovem Sklepu" vlaga "v zakonskem roku treh delovnih dni od prejema Sklepa številka 632/2012, z dne 10. 04. 2011" (očitna pomota; pravilno: z dne 10. 04. 2012), to je v roku treh delovnih dni od prejema odločitve o zahtevku za revizijo, prav tako pa iz poštne povratnice, ki se nahaja v spisu zadeve in je priložena odločitvi o zahtevku za revizijo, izhaja, da je bila odločitev o zahtevku za revizijo dne 11. 04. 2012 vročena vlagatelju.

    V navezavi na zatrjevanje vlagatelja v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (prvi odstavek na strani 8), da je naročnik kršil tudi določbo tretjega odstavka 28. člena ZPVPJN, saj iz "Sklepa, ki ga je izdal naročnik (8 stran sklepa) pod "Vročeno" ni navedeno, da bi naročnik sklep posredoval tudi izbranemu ponudniku", Državna revizijska komisija ugotavlja, da omenjena (zgolj) zatrjevana kršitev naročnika, ki naj bi jo naročnik storil v predrevizijskem postopku, na vlagateljev pravni položaj v predmetnem postopku ne vpliva.

    Ob upoštevanju vsega doslej navedenega in ob upoštevanju dejstva, da vlagatelj v zahtevku za revizijo Državni revizijski komisiji (primarno) predlaga, da zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev o oddaji naročila, podredno pa, da razveljavi cel postopek (oddaje) javnega naročila, ker "je naročnik (domnevno) za izvedbo javnega naročila pooblastil osebo v nasprotju z določbo ZJN-2 v 16. členu (tretji odstavek 16. člena ZJN-2, v povezavi s četrtim odstavkom 16. člena ZJN-2)", je Državna revizijska komisija odločila, da se vlagateljev zahtevek za revizijo
    1. v primarnem pravovarstvenem predlogu, kot izhaja iz 1. točke zahtevka za revizijo na strani 13,
    - v delu, v katerem vlagatelj predlaga razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji naročila iz razloga, ker naj bi naročnik s svojim ravnanjem kršil 16. člen ZJN-2, na podlagi tretjega odstavka 31. člena ZPVPJN, v povezavi s tretjo alineo prvega odstavka 31. člena ZPVPJN in prvo alineo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, zavrže,
    - v preostalem delu na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrne,
    2. v podrednem pravovarstvenem predlogu, kot izhaja iz 2. točke zahtevka za revizijo na strani 13, na podlagi tretjega odstavka 31. člena ZPVPJN, v povezavi s tretjo alineo prvega odstavka 31. člena ZPVPJN in prvo alineo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, zavrže.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da mu naročnik povrne stroške, ki jih je imel v postopku revizije javnega naročila, kot so specificirani v priloženem stroškovniku. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem postopku in ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija na podlagi 70. člena ZPVPJN kot neutemeljeno zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev priglašenih stroškov.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Naročnik je v 3. točki izreka odločitve o zahtevku za revizijo odločil, da mu je vlagatelj dolžan "povrniti stroške predrevizijskega postopka v znesku 607,20 EUR, v roku osmih (8) dni, po poteku paricijskega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka paricijskega roka dalje do plačila, pod izvršbo". Ker je (končna) odločitev o stroških postopka odvisna od odločitve o zahtevku za revizijo (njegove utemeljenosti oziroma neutemeljenosti), o čemer v primeru nadaljevanja postopka pravnega varstva v revizijskem postopku (prvi odstavek 29. člena ZPVPJN) odloča Državna revizijska komisija (ki posledično odloči tudi o stroških postopka), je Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru odločitev naročnika o stroških predrevizijskega postopka štela kot priglasitev stroškov naročnika (oziroma kot zahtevo naročnika za povrnitev stroškov postopka).

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je potrebno v konkretnem primeru zahtevo naročnika za povrnitev stroškov zavrniti. Naročnik namreč v predrevizijskem postopku na podlagi določb ZPVPJN sprejema odločitve v vlogi organa odločanja (v zvezi s tem med drugim pogledati 28. člen ZPVPJN), ne pa v vlogi stranke predrevizijskega postopka (v zvezi s tem pogledati prvi odstavek 3. člena ZPVPJN), iz česar izhaja, da stroški za odvetniško svetovanje niso potrebni.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    V Ljubljani, dne 31. 05. 2012


    Predsednica senata
    Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.,
    predsednica Državne revizijske komisije










































    Vročiti:
    - VRTEC MIšKOLIN, Ljubljana, Novo Polje, cesta VI/1, 1260 Ljubljana - Polje
    - MANICOM, d. o. o., Letališka cesta 5, 1000 Ljubljana
    - VALINA, d. o. o., štepanjska cesta 22/b, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
    - v arhiv - tu

    Natisni stran