018-135/2012 Elektro - Slovenija, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek šinko, kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in Miriam Ravnikar šurk, kot članic senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Dobava vodnikov, zaščitne vrvi z vgrajenim optičnim kablom in optični kabelski sistem za objekt DV 2x400 kV Beričevo - Krško", v sklopu A: "Dobava vodnikov", začetem na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Družinsko podjetje Kosič, d.o.o., Ruperče 13, Pernica, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, o.p., d.o.o., Tivolska cesta 48, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper kršitve naročnika ELEKTRO-SLOVENIJA, d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 23. 5. 2012

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila "Dobava vodnikov, zaščitne vrvi z vgrajenim optičnim kablom in optični kabelski sistem za objekt DV 2x400 kV Beričevo - Krško". Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 29. 11. 2011, pod št. objave JN13708/2011 in v Uradnem listu Evropske Unije, dne 1. 12. 2011, pod št. objave 2011/S 231-375194.

Naročnik je dne 22. 3. 2012, pod št. /240/ML/62/11, izdal Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku, v sklopu A: "Dobava vodnikov", ponudniku Telma Trade, d.o.o., Motnica 13, Trzin (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo, ki jo je naročnik prejel dne 6. 4. 2012, vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila v sklopu A, oziroma odpravo kršitve na način, da se javno naročilo v tem sklopu dodeli vlagatelju, saj meni, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna.

Vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik v tabeli 4.1 Tabela tehničnih podatkov za vodnik 490-AL-A20SA ni označil, ali za ponujeni vodnik obstaja tipski atest, prav tako ni predložil dokumentacije o opravljenem tipskem preizkusu za ponujeni vodnik. Ker ga je naročnik pozval k dopolnitvi ponudbe v tem delu, je po prepričanju vlagatelja kršil pravila javnega naročanja, saj iz ponudbe izbranega ponudnika nikjer ni razvidno, da izpolnjuje zahtevana merila in tehnične specifikacije. Izbrani ponudnik pa po mnenju vlagatelja z dopolnitvijo ponudbe ni izkazal, da je s tipskim atestom razpolagal že v trenutku poteka roka za oddajo ponudb. Izbrani ponudnik je z naknadno pridobitvijo tipskega atesta spremenil del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, poleg tega je spremenil element, ki vpliva ali bi lahko vplival na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale prejete ponudbe. Vse okoliščine (indici) po prepričanju vlagatelja kažejo na to, da izbrani ponudnik s tipskim preizkusom ni razpolagal do poteka roka za oddajo ponudb, ampak ga je opravil po tem roku, pa še tega pomanjkljivo. Vlagatelj izpostavlja, da je izdelava tipskega preizkusa povezana z visokimi stroški, zaradi česar je po njegovem mnenju izbrani ponudnik špekuliral in počakal, da rok za oddajo ponudb poteče, da se ponudbe odprejo, tipski preizkus pa je opravil šele, ko je bil prepričan, da ima kot najcenejši ponudnik možnosti za uspeh. Dokazi in indici, ki govorijo temu v prid, so po navedbah vlagatelja naslednji: 1. dejstvo, da izbrani ponudnik v ponudbi v tabeli 4.1 ni obkrožil, da razpolaga s tipskim atestom, 2. da so v predloženem tipskem atestu podatki, ki v takšen dokument po mnenju vlagatelja ne sodijo, kot npr. material transportnega bobna, maksimalni premer bobna, masa bobna itd.; vlagatelj v zvezi z navedenim kot dokaz predlaga imenovanje in zaslišanje neodvisnega strokovnjaka oziroma izvedenca, ki bo potrdil, da ne gre za ustrezen tipski atest oziroma, da gre za atest, ki ni pristen in je prirejen za potrebe tega postopka in 3. da je tipski atest odtisnjen na pisemski glavi proizvajalca ponujenega vodnika (po podatkih vlagatelja pa ta družba takega tipskega atesta za ponujeni vodnik doslej ni imela), medtem ko je na prvi strani tipskega atesta napisano, da je tipski atest opravil inštitut v Budimpešti (ki je sicer priznan inštitut s tega področja), kar je po mnenju vlagatelja neobičajno, saj bi bilo samo po sebi umevno, da oseba, ki opravlja tipski atest, ga tudi podpiše. Vlagatelj poudarja, da je v preteklosti tudi sam sodeloval z navedenim inštitutom, vsa poročila glede testiranja pa je prejel na njegovi pisemski glavi, zato vlagatelj v zvezi s tem predlaga izvedbo dokaza s poizvedbami pri navedenem inštitutu, ali je dejansko opravljal navedeni tipski atest.

Vlagatelj naročniku očita še druge kršitve v zvezi s presojo popolnosti ponudbe izbranega ponudnika. Navaja, da je referenca proizvajalca barvni scan, prevod pa ni bil overjen s strani sodnega tolmača za slovenski jezik, da je potrdilo o proizvajalcu nosilnih žic A20SA predloženo le v angleškem jeziku in da je izjava proizvajalca barvni scan, priložena pa podpisana izjava izbranega ponudnika o garancijski dobi. Izbrani ponudnik zato po mnenju vlagatelja ni upošteval zahtev naročnika v točki 3.1 in 3.7.2 navodil, v povezavi z vprašanji in odgovori, objavljenimi na portalu javnih naročil, da morajo biti izjave proizvajalca iz točke 3.1 in 3.7.1 originali oziroma overjene fotokopije in prevedene v slovenščino po sodnem tolmaču. Vlagatelj še izpostavlja, da so izjave proizvajalca podpisane s strani oseb, ki nista zakonita zastopnika proizvajalca, kar izhaja iz spletne strani proizvajalca, zato so izjave neobstoječe in neveljavne in se šteje, kot da sploh niso bile predložene.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 12. 4. 2012 izjasnil o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo. V zvezi z očitkom vlagatelja o nezakonitosti dopolnjevanja ponudbe izbranega ponudnika opozarja, da je Državna revizijska komisija v odločitvi, št. 018-249/2011-5 odločala prav o vprašanju, ali je lahko tipski preizkus za ponujeni vodnik predmet dopolnjevanja in pri tem ugotovila, da ne gre za nedopustno spreminjanje ponudbe. Naročnik bi glede na navedeno odločitev ravnal protipravno, kolikor dopolnitve ponudbe ne bi dovolil. Glede navedb vlagatelja, da izbrani ponudnik s tipskim atestom ni razpolagal v trenutku poteka roka za oddajo ponudb, izbrani ponudnik meni, da so navedbe izmišljene, protispisne in neutemeljene ter pojasni, da se je odločil za izdelavo tipskega atesta takoj po objavi predmetnega razpisa, saj je potrebno najprej izdelati točno konkreten vodnik ter na njem opraviti zahtevana testiranja. Izvedba takšnega postopka je zahtevna in draga, zaradi posebne opreme pa ga je mogoče opraviti le v tujini. Celote proces traja od enega do dveh mesecev in nikakor ne more biti zaključen v treh ali štirih dneh, kot to trdi vlagatelj. Izbrani ponudnik še pojasni, da je tipski atest izdelal proizvajalec (zato se nahaja v glavi dokumenta o tipskem atestu) in je bil v večini narejen v njihovi tovarni, delno pa pri zunanjem partnerju (inštitutu v Budimpešti), ker proizvajalec ne razpolaga z napravo za merjenje pretržne sile. Očitki glede nekakšnega špekuliranja so neutemeljeni, tudi zato, ker izbrani ponudnik ni bil najcenejši po odpiranju ponudb. Glede navedb vlagatelja, da so v tipskem atestu določeni nepotrebni podatki, izbrani ponudnik izpostavi, da je naročnik tisti, ki je zahteval, kaj mora tipski atest vsebovati. Ker je izbrani ponudnik s tipskim atestom nesporno izvedel vse zahtevane preizkuse, skupaj s preizkusi, ki po mnenju vlagatelja niso bili potrebni, je nerazumljiv zaključek vlagatelja, da navedeno dokazuje, da je bil tipski atest narejen na hitro, saj to dokazuje prav nasprotno, ker je v tipskem atestu izrecno specificirano, kdaj je bil izdelan in kdaj so bila opravljena testiranja. Izbrani ponudnik v zvezi z očitkom vlagatelja, da nekateri ponudbeni dokumenti niso prevedeni po sodnem tolmaču, opozarja, da je naročnik dopustil, da je tehnična dokumentacija, atesti, certifikati in prospektni material v angleškem jeziku, izjava o zastopanju iz točke 3.7.1 pa je morala biti priložena v originalu ali overjeni fotokopiji, skupaj s prevodom v slovenski jezik, vendar pa ta izjava sploh ni predmet spora. Izbrani ponudnik poudarja, da je v ponudbi sicer priložil svojo referenco na obrazcu R1/A, v slovenskem jeziku, ista referenca je bila za potrebe potrditve naročnika prevedena v angleški jezik. Izbrani ponudnik iz previdnosti tudi izpostavlja, da gre takšno nepopolnost, skladno s prakso Državne revizijske komisije, obravnavati kot nebistveno formalno pomanjkljivost ponudbe. Glede potrdila proizvajalca nosilnih žic A20SA izbrani ponudnik meni, da gre za tipično tehnično dokumentacijo oziroma certifikat, ki je bil lahko predložen v angleškem jeziku. Medtem, ko razpisna dokumentacija sploh ni zahtevala predložitve izjave proizvajalca o garancijski dobi, izbrani ponudnik pa je v ponudbi tudi predložil svojo izjavo, da nudi garancijski rok za dobavljeno opremo 36 mesecev od zapisniško potrjenega prevzema. V zvezi s podpisom izjav proizvajalca pa izbrani ponudnik izpostavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji nikjer ni zahteval, da morajo izjave podpisati zakoniti zastopniki proizvajalca, zato je podpis izjav, skladno s prakso Državne revizijske komisije (npr. v odločitvi, št. 018-378/2006-44-3116), v celoti stvar notranje organizacije subjekta. V konkretnem primeru ne gre za zastopanje pravne osebe ali za sklepanje pogodb, zaradi česar je po mnenju izbranega ponudnika nerazumljivo pričakovati, da bo v družbi z več kot 20.000 zaposlenimi zakoniti zastopnik podpisoval izjavo glede garancijskega roka ali da tovarna obratuje v skladu s sistemom ISO 9001 ipd. Vsako izjavo proizvajalca v ponudbi izbranega ponudnika je podpisala oseba, ki je za to pooblaščena, vlagatelj pa ob tem niti ne zatrjuje, da podpisnika izjav proizvajalca nimata pooblastila za podpis izjav.

Naročnik je dne 20. 4. 2012, pod št. 2310/820/ls. izdal sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V zvezi z očitkom nezakonitega dopolnjevanja ponudb pojasni, da je sledil praksi Državne revizijske komisije v odločitvi, št. 018-249/2011-5, v kateri je bilo obravnavano identično dejansko stanje. Izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil tipskega atesta, vendar to ni bilo predmet merila, zato ga je bil naročnik dolžan pozvati k dopolnitvi ponudbe. Enako velja glede označitve podatka v tabeli 4.1 Tabela tehničnih podatkov za vodnik 490-AL-A20SA, ali obstaja tipski atest za ponujeni vodnik, saj je tudi glede takšnega primera (neizpolnjene tehnične tabele ustreznosti) Državna revizijska komisija v navedeni odločitvi dopustila dopolnitev ponudbe. Glede navedbe vlagatelja, da izbrani ponudnik s tipskim atestom ni razpolagal do poteka roka za oddajo ponudb, naročnik opozarja, da je na vlagatelju dolžnost dokazati trditve. Naročnik je natančno preveril dokumentacijo izbranega ponudnika in ugotovil, da so vsebovani vsi elementi skladno z razpisno dokumentacijo, in da so bili vsi testi opravljeni pred rokom za oddajo ponudb (do dne 10. 2. 2012), in sicer dne 8. 2. 2012 in dne 23. 1. 2012. Z navedenim je izbrani ponudnik izkazal, da je bila z njegove strani ponujena oprema ustrezno atestirana v času, ko je bil rok za oddajo ponudb. Indici, ki jih vlagatelj ponuja, po mnenju naročnika ne dokazujejo, da je bil tipski atest narejen po roku za oddajo ponudb, oziroma da ni pristen. Dejstvo, da izbrani ponudnik v tabeli 4.1 ni obkrožil, ali razpolaga s tipskim atestom, bi sicer lahko pomenilo, da v času izpolnjevanja tabele to še ni bilo jasno, vendar pa gre verjeti tudi izbranemu ponudniku, da je šlo le za pomoto administratorja. Glede podatkov, ki po mnenju vlagatelja ne sodijo v tipski preizkus, naročnik navaja, da ga prisotnost teh podatkov ni zmotila, četudi pa to morda kaže na to, da je bil atest narejen namensko za potrebe tega javnega naročila, v tem ne vidi protipravnosti in zato še ni mogoče trditi, da atest ni pristen in da je narejen po roku. Enako naročnik meni glede pisemskega papirja proizvajalca. Naročnik ob tem izpostavi, da je ponudbe (in dopolnitve ponudb) predal v pregled neodvisnemu inštitutu, ki mu je izdal poročilo, ki glede dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika navaja, da je obseg in rezultat tipskega in kosovnega preizkušanja v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije, ob tem pa ne izraža nobenega dvoma o pristnosti ali pravočasnosti atesta. Ker vlagatelj ni uspel izkazati trditev o nepristnosti in nepravočasnosti tipskega atesta izbranega ponudnika, naročnik meni, da so revizijske navedbe vlagatelja neutemeljene.

Naročnik kot neutemeljene zavrača tudi ostale revizijske očitke vlagatelja. Naročnik povzame navodila iz razpisne dokumentacije in pojasni, da za dokumente, na katere se nanašajo vlagateljevi očitki, zahteva po originalu oziroma overjeni fotokopiji ne velja, zato so vlagateljevi očitki brezpredmetni. Glede jezika pa naročnik ugotavlja, da so vsi sporni dokumenti v angleškem jeziku, vendar naročnik ni natančno navedel, kaj šteje kot tehnično dokumentacijo. Ne glede na navedeno gre po mnenju naročnika za formalne pomanjkljivosti, ki jih je naročnik odpravil sam, saj razpolaga s kadri, ki obvladajo angleški jezik. V zvezi z izjavo o garancijski dobi pa naročnik sledi izbranemu ponudniku v tem, da te izjave ni zahteval. Po mnenju naročnika je brezpredmeten tudi očitek vlagatelja glede podpisnikov proizvajalčevih izjav, saj naročnik v razpisni dokumentaciji ni predpisal, kdo jih mora podpisati, naročniku pa se tudi sicer ni porajal dvom o pristnosti izjav, zato podpisnikov ni preverjal.

Naročnik je z vlogo z dne 20. 4. 2012 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo izvedenega postopka javnega naročanja in predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo, prejeto na Državni revizijski komisiji dne 30. 4. 2012, opredelil o navedbah naročnika v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Opozarja, da je v odločitvi Državne revizijske komisije, št. 018-249/2011-5, šlo za drugačno situacijo, zato navedena odločitev v tem postopku ni uporabna. Res je v obeh primerih bil manjkajoč dokument tipski atest za ponujeni vodnik, vendar so bile drugačne zahteve v razpisni dokumentaciji. V zadevi, ki je bila obravnavana v navedeni odločitvi Državne revizijske komisije, je bila razpisna dokumentacija dvoumno zapisana, zaradi česar ponudnik ni predložil tipskega atesta, v konkretnem primeru pa je bila zahteva naročnika po predložitvi tipskega atesta v fazi oddaje ponudbe jasna. Prav tako je bila jasna zahteva o izpolnitvi tabel ustreznosti, zato bi izbrani ponudnik to moral storiti. Ker tega ni storil, to po mnenju vlagatelja še dodatno potrjuje, da ni šlo za napako, temveč, da izbrani ponudnik v fazi oddaje ponudbe z zahtevanim tipskim atestom ni razpolagal.

Naročnik je z vlogo z dne 21. 5. 2012 odgovoril na navedbe vlagatelja v vlogi z dne 30. 4. 2012 in pri tem opozoril, da je sklicevanje vlagatelja na dvoumnost naročnikovih zahtev v postopku javnega naročanja, v katerem je bil sprožen revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo v odločitvi, št. 018-249/2011-5, brezpredmetno, saj je Državna revizijska komisija v tej zadevi izrecno ugotovila, da ne gre pritrditi naročniku v tem, da sta zahtevi medsebojno neskladni. Zato gre po mnenju naročnika za identično dejansko stanje kot v obravnavanem primeru, nepredložitev tipskega atesta pa pomeni formalno pomanjkljivost.

Državna revizijska komisija je pri odločanju o zahtevku za revizijo v dokazne namene vpogledala v prejeto spisovno dokumentacijo, ostale dokazne predloge pa je kot nepotrebne zavrnila, saj je ocenila, da je dejansko stanje dovolj razjasnjeno z izvedenimi listinskimi dokazi.

Na podlagi izvedenega dokaznega postopka Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik predmetno javno naročilo izvaja po odprtem postopku, v petih sklopih (A, B, C, D in E). Med strankama je nastal spor v naročnikovi odločitvi o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku v sklopu A: "Dobava vodnikov", saj vlagatelj meni, da je naročnik kršil Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJNVETPS), v povezavi z zahtevami iz razpisne dokumentacije, ker je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot popolno ter jo na tej podlagi, ob upoštevanju merila najnižja cena ter dejstva, da je najugodnejšo ponudbo (ponudnika Kapis d.o.o., Teharje 18, Celje) izločil kot neprimerno, izbral kot najugodnejšo.

Vprašanje popolnosti ponudb in naročnikovega ravnanja z nepopolnimi ponudbami je treba v odprtem postopku presojati z vidika sedmega odstavka 45. člena ZJNVETPS, ob upoštevanju 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS. Skladno z določbo sedmega odstavka 45. člena ZJNVETPS naročnik v odprtem postopku odda javno naročilo potem, ko: a) razvrsti pravočasne ponudbe glede na merila in b) preveri, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna. Popolna ponudba je skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna.

Med strankama je najprej sporno vprašanje, ali je naročnik ravnal zakonito, s tem, ko je izbranemu ponudniku dopustil dopolnitev ponudbe s predložitvijo tipskega atesta za ponujeni vodnik, katerega izbrani ponudnik v ponudbi ni priložil, prav tako pa v ponudbi tudi ni označil, ali s tipskim atestom razpolaga.

Državna revizijska komisija je za presojo spornega vprašanja vpogledala v razpisno dokumentacijo predmetnega javnega naročila in pri tem ugotovila, da je naročnik v Navodilu ponudniku za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodilo), v točki 3.1 Posebne zahteve za sklop A, navedel, da mora ponujeni vodnik ustrezati veljavnim standardom za vodnike in vsem zahtevam iz tehničnega dela razpisne dokumentacije, št. projekta: D268-A025/081, mapa št. D268-6E/M01A. Enako je naročnik navedel v točki 3.7.8 navodila, in sicer, da mora ponudnik izpolnjevati vse zahteve, navedene v tehnični dokumentaciji (za sklop, za katerega kandidira), DZR, št. projekta: D268-A025/081, št. mape D268-6E/M01A, Dobava vodnikov.

V točki 3.7.4 je naročnik od ponudnikov zahteval naslednje:

"Ponudnik mora za vse sklope (A, B, C, D in E) izpolniti tabele ustreznosti, ki so v prilogi tehničnih delov razpisne dokumentacije. Iz priložene tehnične dokumentacije, prospektnega materiala in izpolnjenih tabel ustreznosti mora biti razvidno, da ponujena oprema izpolnjuje tehnične pogoje, zahtevane v razpisni dokumentaciji. Pri presojanju ponudb bomo upoštevali podatke iz izpolnjenih tabel ustreznosti. Podatki ponujene opreme, izpolnjene tabele ustreznosti ter predložena tehnična dokumentacija in prospektni material morajo biti medsebojno usklajeni. Vse tabele tehnične ustreznosti mora podpisati proizvajalec."

V Dokumentaciji za razpis, Dobava vodnikov (št. projekta D268-A025/081, št. dokumentacije D268-6E/M01A), točki 2.1.2.1 (Tipski preizkus) pa je naročnik zahteval:

"Za nudeni vodnik mora ponudnik k ponudbi priložiti dokumentacijo o opravljenem tipskem preizkusu skladno s SIST EN 50182:2002 in predati fotokopijo zaključnega mnenja o tipskem preizkusu, iz katerega je nedvoumno razvidno, za kateri vodnik gre in kateri standardi so upoštevani. V primeru, da nudeni vodnik še ni uporabljen, mora ponudnik pred oddajo ponudbe na lastne stroške izvesti tipski preizkus. V primeru, da je nudeni vodnik že uporabljen, kar se dokazuje z referenčno listo, priloženo ponudbi, se tipski preizkus ne izvaja."

Med strankama dejansko stanje ni sporno. Izbrani ponudnik v ponudbi (predloženi naročniku dne 10. 2. 2012) v Tabeli 4.1 Tabela tehničnih podatkov z vodnik 490-AL1/64-A20SA, pod rubriko "Tipski test" ni obkrožil DA oziroma NE, enako tudi ne v tabeli Compliance List Conductor 490-AL1/64-A20SA, pod rubriko "Type Test", podpisano s strani proizvajalca in ki vsebuje vsebinsko enake podatke, kot tabela 4.1. Stranki se tudi strinjata v tem, da izbrani ponudnik v ponudbi ni priložil zahtevane dokumentacije o opravljenem tipskem preizkusu, ampak jo je priložil šele na poziv naročnika v dopolnitvi ponudbe (predloženi naročniku dne 13. 2. 2012).

Državna revizijska komisija se strinja z izbranim ponudnikom in naročnikom v tem, da je navedene pomanjkljivosti mogoče šteti za formalno nepopolno ponudbo, katero je bilo mogoče dopolnjevati skladno s pravili v 82. členu ZJNVETPS.

Skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS je formalno nepopolna ponudba tista, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. Po določbi 82. člena ZJNVETPS mora naročnik, kolikor sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Ponudnik pri tem ne sme spreminjati svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril, dalje tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila in tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Ugotovljene pomanjkljivosti, oziroma dopolnitev ponudbe z manjkajočim podatkom oziroma s predložitvijo dokumentacije o izvedenem tipskem preizkusu v konkretnem primeru ni vplivala na razvrstitev ponudbe izbranega ponudnika glede na merilo (najnižja cena), saj se z dopolnitvijo ponudbe ni spremenila ponudbena cena izbranega ponudnika in ponudba v okviru merila najnižja cena. Prav tako se z dopolnitvijo ponudbe ni spremenil tisti del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, oziroma tisti elementi ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudbe izbranega ponudnika, glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v predmetnem postopku javnega naročanja. Treba je namreč poudariti, da naročnikova zahteva po predložitvi tipskega atesta za ponujeni vodnik (oziroma s tem povezana označba v tabeli 4.1, ali je tipski test opravljen) predstavlja vprašanje izkazovanja tehnične sposobnosti ponudnika v smislu 48. člena ZJNVETPS in vprašanje (ne)pravilnosti ponudbe. ZJNVETPS sicer ne konkretizira, na kakšne načine naročnik lahko zahteva od ponudnikov izkazovanje tehnične sposobnosti, vendar pa je navedeno mogoče smiselno interpretirati s pomočjo določbe 45. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2), ki v j) točki drugega odstavka določa, da lahko gospodarski subjekti izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti v zvezi s proizvodi, ki jih je treba dobaviti, z vzorci, opisi in/ali fotografijami, katerih ustreznost mora biti potrjena, če to zahteva naročnik ali s certifikati, ki jih izdajajo uradne pooblaščene ustanove ali pristojne agencije za nadzor kakovosti, s katerimi se potrdi skladnost izdelkov s tehničnimi specifikacijami ali veljavnimi standardi.

Vlagatelj v tem delu napačno izhaja iz prepričanja, da je z dopolnitvijo ponudbe prišlo do nedopustne spremembe ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila in tistega dela ponudbe, ki vpliva na razvrstitev ponudbe izbranega ponudnika. Dopolnitev ponudbe ni povzročila spremembe ponudbe, ampak zgolj dopolnitev z dokazili, ki potrjujejo tehnične lastnosti ponujenega predmeta (vodnika), katere je izbrani ponudnik že navedel v ponudbi, v tabeli 4.1. V tem smislu je Državna revizijska komisija že v več svojih odločitvah (tudi v odločitvi št. 018-317/2010-7, na katero se sklicuje vlagatelj) zavzela stališče, da je že iz gramatikalne razlage pojma formalna nepopolnost razvidno, da so lahko upoštevane le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oziroma samo prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. Z drugimi besedami: o formalni nepopolnosti lahko govorimo le v primeru, če ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije, oziroma ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje in je to iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že razvidno, vendar iz formalnih dokazil, ki so bila predložena v ponudbi, tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna ali manjkajoča. Ponudnik oziroma ponudba morata torej vsebinsko izpolnjevati pogoje, in sicer po naravi stvari ter glede na specifičnost postopka oddaje javnega naročila že v trenutku poteka roka za predložitev ponudb, sicer bi bila stroga pravila v zvezi s pravočasnostjo ponudb in zavrnitvijo nepravočasnih ponudb popolnoma brezpredmetna. Naknadno dopolnjevanje formalno nepopolne ponudbe se lahko zato ob omejitvah, ki jih določa ZJNVETPS, nanaša le na formalne (in ne vsebinske) nepopolnosti in le na tiste primere, ko ponudnik določeno zahtevo sicer v trenutku predložitve ponudbe vsebinsko izpolnjuje, vendar pa iz ponudbenih dokumentov, ki naj bi izpolnjevanje te zahteve dokazovali in katerih predložitev je v razpisni dokumentaciji zahteval naročnik, to ni jasno razvidno. Če je nasprotno iz ponudbenih dokumentov jasno razvidno, da ponudnik določenega pogoja v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe ni izpolnjeval, naknadno dopolnjevanje ponudbe s kasneje nastalimi dejstvi ni dopustno. V odločitvi 018-317/2010-7 je Državna revizijska komisija na primer ocenila, da je nedopustno dopolnjevanje ponudbe, ki sploh ne navaja tipa ponujenega proizvoda, saj navedba zgolj proizvajalca opreme, ne pa tudi tipa blaga in naročnikovo pozivanje na konkretiziranje tega, ponudniku omogoča naknadno prilagajanje oziroma spreminjanje ponudbe v tehničnih specifikacijah glede na ostale konkurenčne ponudbe. Kot pa že navedeno, v konkretnem primeru izbrani ponudnik z dopolnitvijo ponudbe ni posegal oziroma spreminjal tehnične lastnosti ponujenega vodnika (katerega proizvajalca in tip je že navedel v ponudbi), ampak je zgolj dokazoval, da ponujeni vodnik upošteva določene tehnične lastnosti, ki so v ponudbi že bile navedene, s čimer je izkazoval, da je tehnično usposobljen za dobavo predmeta javnega naročila.

Državna revizijska komisija ob tem tudi izpostavlja, da je o podobnem vprašanju že odločala v odločitvi, št. 018-249/2011-5 (na katero se sklicujeta vlagatelj in naročnik), v kateri je šlo v postopku javnega naročanja za dobavo vodnikov (ki ga je izvajal isti naročnik) prav tako za vprašanje manjkajočega tipskega atesta za ponujeni vodnik v ponudbi izbranega ponudnika (ki je bil takrat sedanji vlagatelj) in manjkajočih podatkov v tabelah ustreznosti (manjkali so podatki o materialu, maksimalnem premeru in maksimalni masi bobna). Državna revizijska komisija je navedene pomanjkljivosti ocenila kot formalne nepopolnosti ponudbe. Državna revizijska komisija še izpostavlja, da v navedeni odločitvi ni ugotovila, da je bila zahteva naročnika po predložitvi tipskega atesta v ponudbi nejasna ali neskladna in da naj bi to bil razlog, zakaj takratni izbrani ponudnik ni predložil tipskega atesta v ponudbi, Državna revizijska komisija pa iz tega razloga dopustila dopolnitev ponudbe (kot to napačno interpretira vlagatelj).

Ker torej izbrani ponudnik z dopolnitvijo ponudbe na način, da je predložil manjkajoči tipski atest za ponujeni vodnik (s čimer je podal tudi manjkajoči podatek iz tabele 4.1) ni spreminjal ponudbe v delih, kjer je to z zakonom prepovedano, naročniku ni mogoče očitati kršitve pravil o dopustnih dopolnitvah ponudbe v 82. členu ZJNVETPS, v povezavi s prvim odstavkom 84. člena ZJNVETPS, ki naročniku nalaga izločitev nepopolne ponudbe šele po opravljeni dopolnitvi ponudbe.

Državna revizijska komisija pa dalje ocenjuje, da vlagatelj tudi ni uspel izkazati, da izbrani ponudnik s tipskim atestom, ki ga je predložil v dopolnitvi ponudbi, ni razpolagal v trenutku poteka roka za oddajo ponudb (do dne 10. 2. 2012, ko je tudi predložil ponudbo naročniku) in da predloženi tipski atest ni pristen. Vlagatelj je za potrditev in dokaz svojih navedb v tem delu zahtevka za revizijo navajal določena dejstva (indice) in predlagal izvedbo določenih dokazov, vendar pa Državna revizijska komisija na podlagi navedenih dejstev (indicev) in listinske dokumentacije ocenjuje, da ni najti razlogov, ki bi potrjevali vlagateljeve sume.

Državna revizijska komisija po vpogledu v dokumentacijo o opravljenem tipskem preizkusu ugotavlja, da nikjer iz dokumentacije ne izhaja, da bi bila testiranja opravljena po poteku roka za oddajo ponudb (po 10. 2. 2012). Kot to utemeljeno navaja naročnik, dokumentacija potrjuje nasprotno, da so bili vsi testi opravljeni pred rokom za oddajo ponudb, in sicer Type Test Report, Stress-strain and tensile breaking test on conductor type 490-AL1/64-A20SA je izdan dne 8. 2. 2012, Type Test Report, D.C, Resistance at 20°C je izdan dne 23. 1. 2012, Quality Test Certificate, Conductor properties pa je bil prav tako izdan dne 23. 1. 2012.

Dejstvo, da izbrani ponudnik v ponudbi, v tabeli 4.1, ni označil, ali tipski atest obstaja ali ne, po oceni Državne revizijske komisije še ne dokazuje, da izbrani ponudnik s tipskim atestom ni razpolagal do poteka roka za oddajo ponudb. Opustitev označbe je namreč lahko posledica različnih vzrokov, tudi pomote osebe, ki je izpolnjevala ponudbo.

Prav tako domneve vlagatelja o špekuliranju izbranega ponudnika zaradi visokih stroškov tipskega preizkusa (izbrani ponudnik naj bi po prepričanju vlagatelja tipski preizkus opravil šele potem, ko je bil prepričan, da ima kot najcenejši ponudnik možnosti za uspeh pri pridobitvi javnega naročila) ne dokazujejo, da tipski atest ni bil opravljen pravočasno. Tudi izbrani ponudnik se strinja v tem, da je postopek izdelave tipskega atesta zahteven in drag; v konkretnem primeru je tako moral najprej izdelati točno konkreten vodnik, na podlagi podatkov in zahtev iz razpisne dokumentacije (ki opredeljuje lastnosti testiranja vodnika) ter nato opraviti zahtevana testiranja na vodniku, zato celoten proces (vključno z zagonom proizvodnje za 500 do 100 metrov vodnika) traja od enega do dveh mesecev. Državna revizijska komisija zato ocenjuje, da domneve vlagatelja ne prepričajo, da je izbrani ponudnik naknadno opravil tipski preizkus ponujenih vodnikov. Kolikor pa se je izbrani ponudnik odločil za tipski preizkus potem, ko je naročnik objavil obvestilo o javnem naročilu (na portalu javnih naročil, dne 29. 11. 2011 in v Uradnem listu Evropske Unije, dne 1. 12. 2011), kar izhaja iz dokumentacije tipskega preizkusa in pojasnil izbranega ponudnika, pa tudi Državna revizijska komisija v takšnem ravnanju ne najde nobene nezakonitosti. Naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji sam zapisal, da v primeru, da nudeni vodnik še ni uporabljen, mora ponudnik pred oddajo ponudbe na lastne stroške izvesti tipski preizkus,v primeru, da je nudeni vodnik že uporabljen, kar se dokazuje z referenčno listo, priloženo ponudbi, pa se tipski preizkus ne izvaja. Kot je to pojasnil izbrani ponudnik, se je v konkretnem primeru odločil za izdelavo tipskega atesta za ponujeni vodnik takoj po objavi javnega naročila, ker, kot že navedeno, je moral najprej izdelati vodnik s konkretnimi lastnostmi ter na njem opraviti zahtevana testiranja.

Tudi dejstvo, da naj bi bili v dokumentaciji opravljenega tipskega preizkusa določeni podatki, ki po mnenju vlagatelja v takšno dokumentacijo ne sodijo (material transportnega bobna, maksimalni premer bobna, masa bobna itd.) po mnenju Državne revizijske komisije ne dokazuje, da je bil tipski atest pripravljen po poteku roka za oddajo ponudb, oziroma za potrebe dopolnitve ponudb. Kot to utemeljeno izpostavlja izbrani ponudnik, je bilo v konkretnem primeru za presojo ustreznosti tipskega atesta bistveno, da je izkazoval, da so bili, skladno s SIST EN 50182:2002, izvedeni najmanj tisti preizkusi, ki jih je naročnik izrecno navedel v okviru točke 2.1.2.1 Dokumentacije za razpis, Dobava vodnikov (št. projekta D268-A025/081, št. dokumentacije D268-6E/M01A), točki 2.1.2.1 (Tipski preizkus). Vlagatelj v tem delu ne zatrjuje, da niso bili opravljeni zahtevani preizkusi, zato, četudi se v tipskem atestu nahaja več podatkov, kot je bilo potrebnih, to po mnenju Državne revizijske komisije ne potrjuje vlagateljevih sumov, da so bili testi opravljeni naknadno. Kot že navedeno, pa je izbrani ponudnik tudi pojasnil, da je opravil testiranja prav za potrebe tega javnega naročila, zaradi česar se verjetno v tipskem atestu nahajajo tudi podatki, ki se nanašajo na konkretno javno naročilo.

Glede navedbe vlagatelja, da je tipski atest odtisnjen na pisemski glavi proizvajalca ponujenega vodnika, medtem ko je na prvi strani tipskega atesta navedeno, da ga je opravil inštitut v Budimpešti, pa je Državna revizijska komisija sledila pojasnilu izbranega ponudnika, da je tipski atest izdelal proizvajalec ponujenih vodnikov in je bil v večjem delu opravljen v njihovi tovarni, delno pa pri inštitutu v Budimpešti, ker proizvajalec ne razpolaga z napravo za merjenje pretržne sile, zato je atest odtisnjen na pisemski glavi proizvajalca. Zato tudi v tem delu vlagatelj ni uspe prepričati, da obstajajo razlogi, ki govorijo v prid temu, da je bil tipski atest opravljen naknadno, oziroma, da ni pristen.

Ker Državna revizijska komisija na podlagi navedb vlagatelja in listinske dokumentacije ni našla razlogov, ki bi kakorkoli nakazovali na domnevno nepravočasnost oziroma nepristnost dokumentacije o opravljenem tipskem preizkusu, je kot nepotrebne zavrnila s tem povezane dokazne predloge vlagatelja z imenovanjem in zaslišanjem neodvisnega strokovnjaka oziroma izvedenca ter poizvedbami pri inštitutu v Budimpešti, revizijske očitke vlagatelja pa je kot neutemeljene zavrnila.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presodila revizijske očitke vlagatelja o domnevnih drugih kršitvah naročnika, in sicer najprej navedbo vlagatelja, da izbrani ponudnik določenih ponudbenih dokumentov (referenco proizvajalca, potrdilo o proizvajalcu nosilnih žic A20SA in izjavo proizvajalca o garancijski dobi) ni predložil v originalu oziroma overjeni fotokopiji ter prevedene v slovenščino po sodnem tolmaču.

Naročnik je navodila o obličnosti ponudbenih dokumentov navedel v točki 2 navodila, ki se je glasila:

"Ponudnik mora ponudbo izdelati v slovenskem jeziku. Prevod ponudbe v slovenski jezik mora opraviti sodni tolmač. Tehnična dokumentacija, atesti, certifikati in prospektni material ponudnika oziroma proizvajalca so lahko v angleškem jeziku."

V točki 26 navodila je naročnik med drugim navedel:

"Listine, potrdila, izjave in soglasja, ki jih ponudnik predloži v svoji ponudbi kot dokaz iz točke 4.1, 4.2, 4.3, 4.5, 4.6, 4.7, 4.8, 4.9, 4.10, 4.11, 4.12, 4.13, 4.14 in 4.16, morajo biti predložene v originalu ali overjeni fotokopiji. Enako velja za dokumente v zvezi s podizvajalci, razen za pogodbo iz točke 4.13. Overitev mora biti opravljena pri notarju ali pri organu, ki je listino izdal ali pri drugem pristojnem organu. V primeru, da ponudnik večkrat kandidira na razpisih ELES-a, lahko dokumenta Soglasje 1 in Soglasje 2 izda za celo leto (ustrezno izpiše, da velja soglasje za celo leto od izdaje). V tem primeru v kasnejših postopkih zadošča fotokopija tega soglasja in navedba, kdaj je bil predložen original. Original velja, dokler ponudnik ne zamenja zakonitih zastopnikov oziroma drugih lastnosti, pomembnih za dano soglasje."

Naročnik je na vprašanje zainteresiranega ponudnika (št. 2, objavljeno dne 13. 12. 2011), ali morajo biti izjave proizvajalca, ki so priložene ponudbi, pod točko 3.1. in 3.7.1, z originalnim žigom in podpisom, ali so lahko samo skenirane, ali morajo biti samo prevedene v slovenski jezik, ali morajo biti prevedene v slovenski jezik in overjene pri sodnem tolmaču, odgovoril, da morajo skladno z navodilom ponudniku za izdelavo ponudbe izjave pod točko 3.1. in 3.7.1 priložene v originalu ali overjeni fotokopiji, prevod v slovenski jezik pa mora opraviti sodni tolmač.

V točki 3.1 navodila (Posebne zahteve za sklop A) je naročnik zahteval predložitev naslednjih dokumentov: 1. referenco proizvajalca za izdelavo vrvi, vodnika tipa AI/ACS 240/40 ali večjega presega (referenca je morala biti podana na Obrazcu R1/A Potrdilo o referencah proizvajalca vrvi za vodnike), 2. izjave in referenčne liste proizvajalca, s katerimi je ponudnik dokazoval zahteve naročnika, podane v tej točki. V točki 3.7.1 navodila je naročnik zahteval predložitev podpisanega dogovora (izjave) s proizvajalcem (kolikor ponudnik ni proizvajalec opreme).

Vlagatelj v zvezi z referenco proizvajalca iz točke 3.1 navodila, ki jo je v ponudbi predložil izbrani ponudnik, navaja, da predložena kot barvni scan, prevod pa ni bil overjen s strani sodnega tolmača za slovenski jezik.

Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotavlja, da je predložil tri obrazce, in sicer dva v angleškem jeziku (Form-R1/A), ki sta podpisana in žigosana s strani investitorja (podpis je barvni scan), izbranega ponudnika in proizvajalca (podpis je barvni scan), enega pa v slovenskem jeziku (Obrazec R1/A), ki je dejansko prevod vsebine obrazcev v angleškem jeziku in je podpisan s strani izbranega ponudnika.

Glede na navodila iz razpisne dokumentacije so bili ponudniki dolžni ponudbene dokumente predložiti v slovenskem jeziku, ali v tujem jeziku, pri čemer je moral prevod ponudbe v slovenski jezik opraviti sodni tolmač. Zgolj tehnična dokumentacija, atesti, certifikati in prospektni material ponudnika oziroma proizvajalca so lahko bili v angleškem jeziku, vendar pa po oceni Državne revizijske komisije reference proizvajalca ni mogoče šteti med tovrstno dokumentacijo. Ni pa naročnik v navedenih navodilih zahteval, da bi referenca proizvajalca morala biti predložena v originalu ali overjeni fotokopiji, saj je to veljalo le za dokumente, ki jih je naročnik izrecno navedel v točki 26. navodila in za izjave proizvajalca iz točke 3.1 in 3.7.1 navodila, kot je to naročnik navedel v odgovoru na vprašanje št. 2, zaradi česar je zadostovala predložitev tudi fotokopije (s skeniranim podpisom podpisnika) reference proizvajalca.

Izbrani ponudnik je zato s tem, ko je referenco proizvajalca (ki je bila podpisana s strani potrjevalca, investitorja) predložil le v angleškem jeziku, medtem, ko je prevod, referenco v slovenskem jeziku, podpisal le izbrani ponudnik, ravnal v nasprotju z navodili naročnika, saj bi prevod reference v slovenski jezik moral opraviti sodni tolmač.

Vendar pa navedena pomanjkljivost po oceni Državne revizijske komisije predstavlja formalno nepopolnost ponudbe, v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS in 82. člena ZJNVETPS, saj odprava ugotovljene pomanjkljivosti ne bi povzročila nedopustnih sprememb ponudbe. Ob upoštevanju pojasnila naročnika, da razpolaga s kadri, ki obvladajo angleški jezik in je zato sam preveril vsebino navedenih dokumentov, ter ob upoštevanju dejstva, da je prevod (ki ga sicer ni opravil sodni tolmač) predložil že izbrani ponudnik v ponudbi, pa Državna revizijska komisija ne nasprotuje naročniku v tem, da je lahko sam odpravil nepopolnost ponudbe (prevod reference proizvajalca), zaradi česar mu izbranega ponudnika ni bilo treba pozivati na dopolnitev ponudbe.

Skladno z 82. členom ZJNVETPS namreč naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Zakon pri tem ne navaja, katera dejstva lahko naročnik preveri sam, iz česar je mogoče sklepati, da je dopustno, da naročnik sam preveri katerokoli dejstvo, torej tudi vsebino dokumenta, ki je predložen v angleškem jeziku. Zato naročniku ni mogoče očitati kršitve 82. člena ZJNVETPS, v povezavi z navodili iz razpisne dokumentacije, s tem, ko od izbranega ponudnika ni zahteval dopolnitve ponudbe s predložitvijo prevoda reference proizvajalca v slovenski jezik po sodnem tolmaču, s tem povezane revizijske očitke vlagatelja pa je treba kot neutemeljene zavrniti.

V zvezi z navedbo vlagatelja, da je potrdilo o proizvajalcu nosilnih žic A20SA, ki ga je predložil izbrani ponudnik v ponudbi, predloženo le v angleškem jeziku, kar je med strankama nesporno, Državna revizijska komisija ugotavlja, da navedeno potrdilo ni bilo zahtevano v okviru točke 3.1 navodila (kot to napačno predpostavlja vlagatelj). V točki 3.1 so bile namreč zahtevane naslednje izjave proizvajalca: 1. da morajo biti vodniki za daljnovode, minimalnega prereza 240/40 ali več, ponujenega proizvajalca, montirani in v obratovanju na daljnovodih najmanj 3 leta, 2. da ima proizvajalec letno proizvodno kapaciteto vsaj 4000 ton vodnikov in 3. da kader v laboratoriju obvladuje delo z instrumenti za preizkus vodnika. Izbrani ponudnik je navedene izjave proizvajalca predložil v originalu in prevedene v slovenski jezik po sodnem tolmaču. Državna revizijska komisija pa, ne glede na navedeno in ne da bi se spuščala v presojo vprašanja, ali navedeno potrdilo predstavlja dokumentacijo, ki jo je bilo dopustno predložiti (le) v angleškem jeziku (kar trdi izbrani ponudnik), ocenjuje, da gre tudi v tem primeru za formalno nepopolnost ponudbe, ki jo je naročnik lahko odpravil sam, na enak način, kot je to bilo ugotovljeno za referenco proizvajalca iz točke 3.1 navodila, torej je vsebino potrdila lahko prevedel sam, saj razpolaga s kadri, ki obvladajo angleški jezik. Vlagateljevi očitki so iz teh razlogov tudi v tem delu neutemeljeni.

Enako Državna revizijska komisija ugotavlja v zvezi z navedbo vlagatelja, da je izjava proizvajalca o garancijskem roku za dobavljeno opremo barvni scan (ki je v angleškem jeziku), v izvirniku pa je podpisana le izjava izbranega ponudnika o garancijski dobi. Kot to utemeljeno izpostavljata naročnik in izbrani ponudnik, naročnik v razpisni dokumentaciji te izjave ni zahteval. Ne glede na to je izbrani ponudnik predložil tako izjavo proizvajalca (podpis je barvno skeniran), da nudi garancijski rok za dobavljeno opremo 36 mesecev, v angleškem jeziku, kot tudi izjavo (podpisano s strani izbranega ponudnika) v slovenskem jeziku. Zato je lahko naročnik, četudi bi ti dokumenti morali biti prevedeni v slovenski jezik (glede na splošno navodilo iz točke 2 navodila) po sodnem tolmaču, dokument (izjavo) sam prevedel v slovenski jezik. Državna revizijska komisija je zato tudi v tem delu vlagateljeve očitke kot neutemeljene zavrnila.

Vlagatelj pa tudi ni uspel izkazati, da je naročnik kršil pravila javnega naročanja oziroma navodila iz razpisne dokumentacije, ker je izbranemu ponudniku priznal ustreznost izjav proizvajalca, ki jih je predložil v ponudbi, kljub temu, da niso bile podpisane s strani zakonitih zastopnikov. Kot to utemeljeno opozarjata naročnik in izbrani ponudnik, naročnik take zahteve v razpisni dokumentaciji ni postavil, zato ni mogoče kot neustreznih šteti izjav proizvajalca, ki so jih podpisale osebe (G.M.S. in L.K.), za katere vlagatelj trdi, da nista zakonita zastopnika. Navedene osebe so namreč lahko ustrezno pooblaščene za podpis takšnih izjav. Ker pa vlagatelj ni podal navedb v smeri, da osebi nista imeli ustreznih pooblastil za podpis izjave, se Državna revizijska komisija v presojo tega vprašanja ni spuščala. Ker so pri podpisih navedenih oseb navedene funkcije oseb pri proizvajalcu, prav tako pa je na izjavah odtisnjen žig družbe proizvajalca, Državna revizijska komisija ne najde razloga, da ne bi sledila naročniku v tem, da ni podvomil v pristnost navedenih izjav, vlagateljeve očitke pa je kot neutemeljene zavrnila.

Državna revizijska komisija ob vsem ugotovljenem zaključuje, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovega ravnanja v nasprotju z ZJNVETPS, v povezavi z zahtevami iz razpisne dokumentacije, zato je zahtevek za revizijo, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila, saj je ugotovila, da naročnik, ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo, ne bi sprejel drugačne odločitve.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v postopku zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 23. 5. 2012


Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- ELEKTRO-SLOVENIJA, d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana
- Odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, o.p., d.o.o., Tivolska cesta 48, Ljubljana
- Telma Trade, d.o.o., Motnica 13, Trzin
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv, tu

Natisni stran