018-141/2012 Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Miriam Ravnikar šurk, kot predsednice senata, ter mag. Nataše Jeršič in Vide Kostanjevec, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Storitve zunanjega oglaševanja za leto 2012", v sklopu 1: "Oglaševanje na jumbo plakatih", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Europlakat, d.o.o., Koprska ulica 98, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Ketiš, Janžekovič in partnerji, d.o.o., Ulica Vita Kraigherja 8, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), zoper ravnanje naročnika Javni zavod MARIBOR 2012 - Evropska prestolnica kulture, Vetrinjska ulica 30, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 22.5.2012

odločila:

1. Vlagateljev revizijski zahtevek z dne 27.3.2012 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva po povrnitvi stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika po povrnitvi stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 8.2.2012 sprejel sklep o začetku odprtega postopka oddaje javnega naročila "Storitve zunanjega oglaševanja za leto 2012". Javno naročilo je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod objavo št. JN1653/2012 z dne 14.2.2012.

Dne 16.3.2012 je naročnik izdal dokument "Obvestilo o oddaji javnega naročila", iz katerega med drugim izhaja, da se predmetno javno naročilo v sklopu 1: "Oglaševanje na jumbo plakatih" odda ponudniku Primus Media, d.o.o., Breznikova ulica 26, Domžale (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), katerega ponudba je bila po merilih za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe ugodnejša od edine preostale - vlagateljeve ponudbe.

Vlagatelj je z vlogo z dne 27.3.2012 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem najprej zatrjuje, da je naročnik pri oddaji predmetnega javnega naročila kršil določila oziroma vsebino obvestila o naročilu glede roka za zaključek naročila. V obvestilu o naročilu je naročnik namreč kot rok za zaključek naročila navedel obdobje osem mesecev od oddaje javnega naročila. Ker je naročnik naročilo oddal z obvestilom z dne 16.3.2012, bi naročilo lahko trajalo do vključno 16.11.2012. V nasprotju s tem iz obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila izhaja, da bo zaključek naročila najprej dne 15.12.2012, ko naj bi se zaključila oglaševalska akcija 4. Naročnik je po mnenju vlagatelja s tem kršil vsebino lastnega obvestila o naročilu glede trajanja naročila. Vlagatelj dalje zatrjuje, da je naročnik pri oddaji predmetnega javnega naročila kršil tudi določila oziroma vsebino obvestila o naročilu glede meril za ocenitev ponudb. V obvestilu o javnem naročilu je namreč navedel, da sta merili za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe cena in kvaliteta ponudbe, v razpisni dokumentaciji pa je (v neskladju s tem) dodatno določil, da največ točk po merilu kvaliteta ponudbe prejme ponudnik, ki za posamezno oglaševalsko akcijo ponudi največje število plakatnih mest, upoštevaje dodatno merilo možnosti izbire lokacije plakatnih mest v okviru vsake oglaševalske akcije. V okviru merila kvaliteta ponudbe je naročnik tako dejansko presojal kvantiteto ponudbe, namesto atraktivnosti lokacij, kvalitete in izgleda oglasnih površin ipd. Kriterij iz obvestila o naročilu je naročnik po mnenju vlagatelja tako samovoljno, enostransko in netransparentno, predvsem pa v nasprotju z določilom tretjega odstavka 48. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) spremenil v kriterij kvantitete ponujenih oglasnih površin. S tem je naročnik kršil tudi določilo petega odstavka 48. člena ZJN-2. Kot naslednje vlagatelj zatrjuje, da naročnik tudi tako spremenjenih meril ni uporabil pravilno oz. da je vlagatelja obravnaval v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov po 9. členu ZJN-2. Vlagatelj je namreč po merilu kvaliteta ponudbe prejel zgolj 296 točk, izbrani ponudnik pa 400 točk, pri čemer vlagatelju ni jasno, na kakšni podlagi je naročnik štel, da možnost izbire posameznih plakatnih mest v okviru oglaševalske akcije pri vlagatelju ne obstoji. Vlagatelj je namreč na vseh ponujenih oglasnih površinah zagotavljal možnost izbora lokacij za posamezno oglaševalsko akcijo, zato mu naročnik ne bi smel zmanjšati števila točk za 30%. Vlagatelj kot slednje zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje zahtevanih tehničnih specifikacij za oglaševanje na jumbo panojih, saj v okviru posamezne oglaševalske akcije ne more zagotoviti pokritosti osnovnega geografskega območja s skupno najmanj 170 plakatnimi mesti oz. zahtevanega minimalnega števila plakatnih mest po posameznih mestih. Po podatkih vlagatelja ima izbrani ponudnik, skupaj s podizvajalci, na območju Maribora največ 40 oglasnih površin, kar pomeni, da bi moral dati naročniku na voljo vsa razpoložljiva plakatna mesta oz. oglasne površine. Navedeno posledično pomeni, da bi moral izbrani ponudnik bodisi odpovedati vsa druga že dogovorjena naročila in oglaševati samo naročnika, ali pa zahtevanih plakatnih mest ne bo mogel zagotoviti. Sledeč vlagatelju je dejstvo tudi, da ima izbrani ponudnik konkretno v mestu Ptuj vsa plakatna mesta nameščena na minimalni distanci oz. v radiu par metrov, kar je razvidno tudi iz predloženega seznama lokacij plakatnih mest. Razpršenost plakatnih mest zagotavlja večjo prepoznavnost in odzivnost oglasnih sporočil, naročnik pa je imel lokacije plakatnih mest možnost in pravico preveriti. Naročnik tega očitno ni storil, saj bi sicer ugotovil, da izbrani ponudnik ne razpolaga z zahtevnim številom plakatnih mesto oz. so ta izjemno nekvalitetna. Naročnik bi moral po vlagateljevem prepričanju ponudbo izbranega ponudnika izločiti oz. je ne bi smel upoštevati. Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da se njegovemu revizijskemu zahtevku ugodi in se predmetni postopek oddaje javnega naročila v delu, ki se nanaša na 1. sklop, razveljavi. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Izbrani ponudnik je dne 10.4.2012 po svojem pooblaščencu, Odvetniški pisarni Miro Senica in odvetniki, d.o.o., Barjanska cesta 3, Ljubljana, na naročnika naslovil vlogo, s katero se je izjasnil o navedbah vlagatelja iz njegovega revizijskega zahtevka. Ob tem je zahteval tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom z dne 18.4.2012, s katerim je tega zavrnil kot neutemeljenega, ravno tako pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov postopka pravnega varstva. V zvezi z revizijskimi navedbami, ki se nanašajo na trajanje naročila, se naročnik sklicuje na izbranega ponudnika, ki je v svoji izjasnitvi opozoril, da iz revizijskega zahtevka ne izhaja, če sploh oziroma na kakšen način naj bi zatrjevana kršitev vodila v drugačno odločitev naročnika, kar je sploh pogoj za ugoditev revizijskemu zahtevku. Naročnik dodaja še, da se skladno z ZJN-2 za datum oddaje naročila šteje dan, ko postane odločitev o oddaji naročila pravnomočna, to pa je po izteku roka za uveljavljanje pravnega varstva zoper njo. Naročnik poudarja tudi, da mora pri planiranju postopka javnega naročanja vedno upoštevati čas za iztek pravnega varstva in čas za podpis pogodbe, iz tega pa izhajati tudi pri objavi javnega naročila. V zvezi z zatrjevano neskladnostjo meril, kot so bila navedena v objavi javnega naročila ter v razpisni dokumentaciji, se naročnik sklicuje na določila četrtega odstavka 25. člena ZPVPJN in s tem povezane revizijske navedbe označuje za prepozne. V zvezi z zatrjevano neustrezno uporabo merila kvaliteta ponudbe in zatrjevano neenakopravno obravnavo vlagatelja naročnik pojasnjuje, da je izbrani ponudnik za vsako oglaševalsko akcijo ponudil 270 plakatnih mest, zaradi česar je prejel najvišje število točk. Vlagatelj je ponudil zgolj 200 plakatnih mest, zaradi česar je po obravnavanem merilu njegova ponudba prejela sorazmerno manjše število točk. Ker sta oba ponudnika ponudila možnost izbora lokacij, pa nihče od njiju ni prejel negativnih točk, kar jasno izhaja iz obvestila o oddaji naročila. Glede na navedeno, naročnik s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja zavrača kot neutemeljene. V zvezi z revizijskimi navedbami o tem, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje zahtevanih tehničnih specifikacij za oglaševanje na jumbo plakatih, naročnik ugotavlja, da vlagatelj zanje ni predložil nobenega dokaza. Vlagatelj je postavil zgolj domnevo, kar pa ne zadostuje za ugotavljanje morebitnih nepravilnosti. Tudi s tem povezanim revizijskim navedbam naročnik zato ni priznal utemeljenosti.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb udeležencev postopka je Državna revizijska komisija, na podlagi 39. in 70. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku najprej zatrjuje, da naj bi naročnik z odločitvijo o oddaji javnega naročila kršil vsebino obvestila o naročilu glede trajanja naročila.

Z vpogledom v objavo obvestila o predmetnem javnem naročilu na Portalu javnih naročil (objava št. JN1653/2012 z dne 14.2.2012) gre ugotoviti, da je naročnik v tem pod točko II.3) kot trajanje naročila navedel: "Trajanje v mesecih: 8 (od oddaje naročila)". Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila pa gre ugotoviti, da je naročnik v tej na več mestih (strani 15, 23, 43) navedel, da se bo zadnja (4.) oglaševalska akcija zaključila dne 15.12.2012. Enak datum zaključka zadnje oglaševalske akcije je naročnik, izhajajoč pri tem iz ponudb obeh ponudnikov, navedel tudi v odločitvi o oddaji predmetnega javnega naročila.

Iz določil četrtega odstavka 25. člena ZPVPJN izhaja, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ta zakon in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom. Državna revizijska komisija s tem v zvezi ugotavlja, da so bile vlagatelju vse predstavljene določbe, ki se nanašajo na trajanje predmetnega javnega naročila (t.j. s tem povezano določilo v objavi obvestila o predmetnem javnem naročilu, kot tudi s tem povezana določila razpisne dokumentacije, ki so predstavljala osnovo za izdajo sedaj izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila), znane že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb. Vlagatelj bi tako moral revizijski zahtevek, v katerem bi zatrjeval morebitno neskladje med navedenimi določbami (oz. s tem povezane kršitve), vložiti še pred potekom tega roka - ker tega ni storil, pa v tej fazi postopka tovrstnih kršitev ni več upravičen navajati.

Ob zapisanem Državna revizijska komisija zgolj pripominja, da se kot datum oddaje naročila (na katerega se navezuje tudi določilo objave predmetnega javnega naročila o trajanju tega), ne šteje dan izdaje odločitve o oddaji javnega naročila, kot to napačno meni vlagatelj, temveč, kot utemeljeno izpostavlja naročnik, dan, ko postane odločitev o oddaji javnega naročila pravnomočna (34. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Odločitev o oddaji naročila pa postane pravnomočna z dnem, ko zoper njo ni mogoče zahtevati pravnega varstva (peti odstavek 79.a člena ZJN-2).


V nadaljevanju revizijskega zahtevka vlagatelj zatrjuje, da je naročnik pri oddaji predmetnega javnega naročila kršil tudi določila oziroma vsebino obvestila o naročilu glede meril za ocenitev ponudb - merila naj bi bila namreč v objavi javnega naročila in v razpisni dokumentaciji določena različno.

Državna revizijska komisija tudi v zvezi s takšnimi revizijskimi navedbami opozarja na določilo četrtega odstavka 25. člena ZPVPJN, iz katerega izhaja, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ta zakon in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom. Državna revizijska komisija ugotavlja da so bile vlagatelju tudi določbe, ki se nanašajo merila za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe (t.j. s tem povezana določila v objavi obvestila o predmetnem javnem naročilu, kot tudi s tem povezana določila razpisne dokumentacije), znane že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb. Vlagatelj bi tako moral revizijski zahtevek, v katerem bi zatrjeval morebitno neskladje med navedenimi določbami ali pa neustreznost oblikovanja meril za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe (oz. s tem povezane kršitve), vložiti še pred potekom tega roka - ker tega ni storil, v tej fazi postopka tovrstnih kršitev ni več upravičen navajati.


Kot naslednje vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku zatrjuje, da naročnik meril za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe ni uporabil pravilno oz. da je vlagatelja obravnaval v neskladju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov.

Z vpogledom v objavo obvestila o predmetnem postopku oddaje javnega naročila na Portalu javnih naročil gre ugotoviti, da je naročnik v tem pod točko IV.2.1) Merila določil, da bo javno naročilo oddal ponudniku z ekonomsko najugodnejšo ponudbo, in sicer upoštevajoč naslednji merili:
"1. Cena. Pondeniranje: 50
2. Kvaliteta ponudbe. Pondeniranje: 50".

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v tej pod razdelkom II.15 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe enako določil, da bo za izbor najugodnejšega ponudnika za posamezen sklop uporabljeno merilo ekonomsko najugodnejša ponudba, v okviru tega pa bosta kot merili upoštevani:
"- ponudbena cena 50 %
- kvaliteta ponudbe 50 %".

V zvezi z merilom ponudbena cena je naročnik v razpisni dokumentaciji dalje določil: "Po kriteriju najnižje ponudbene cene, najugodnejša ponudba za posamezen sklop prejme 400 točk. Na podlagi najnižje vrednosti ponujene cene za izvedbo oglaševanja v posameznem sklopu, se izračuna indeks na najnižjo skupno ponudbeno ceno sklopa, ki se točkuje po spodnji lestvici. Indeks na najnižjo skupno ponudbeno ceno se izračuna tako, da se ponudbena cena posameznega ponudnika deli z najugodnejšo ponudbeno ceno za ta sklop naročila, dobljeni znesek pa se množi s 100 (sto). število točk, ki jih za svojo ponudbeno ceno prejme posamezni ponudnik (za posamezni sklop naročila) je navedeno v spodnji tabeliâ??".

V nadaljevanju je naročnik v razpisni dokumentaciji določil tabelo za dodeljevanje točk po merilu ponudbena cena.

V zvezi z merilom kvaliteta ponudbe pa je naročnik v razpisni dokumentaciji dodatno določil: "Najboljša ponudba za posamezni sklop prejme 400 točk. Točke se dodelijo na podlagi ponujenega števila plakatnih mest za posamezno oglaševalsko akcijo, in sicer prejme ponudnik, ki za posamezno oglaševalsko akcijo ponudi največje število plakatnih mest, vse predvidene točke za posamezen širši termin, drugi ponudniki pa po sorazmernem deležu točk glede na število ponujenih plakatnih mest. Dodatno merilo kvalitete ponudbe je možnost izbire lokacije plakatnih mest v okviru vsake oglaševalske akcije. Če ponudnik storitev iz posameznega sklopa naročila na nivoju posamezne oglaševalske akcije ne zagotovi možnosti izbora lokacij, se število točk, prejetih za število plakatnih mest, zmanjša za 30%.

Primer: Za termin, za katerega je predvidenih 80 točk, najugodnejši ponudnik 1. sklopa (jumbo plakati) zagotovi 200 plakatnih mest in za vsa plakatna mesta omogoči izbor lokacij, za kar prejme polnih 80 točk. Ponudnik, ki lahko za isti termin zagotovi le 180 plakatnih mest
(90% od najboljše ponudbe) in za plakatna mesta ne zagotavlja možnost izbora lokacij bo za to ponudbo dobil 72 točk za število plakatnih mest, zmanjšano za 30%, ker ne zagotavlja izbora lokacij, kar je 22 točk, torej na koncu prejme 50 točk. Točkovanje kvalitete ponudbe za
posamezni sklop naročila se izvede po spodnji tabeli.

Tabela 2: Kriterij kvalitete ponudbe

Oglaševalska akcija širši termin oglaševalske akcije Točke za največ plakatnih mest Točke ponudnika za plakatna mesta Negativne točke, če ni izbora lokacij SKUPAJ
točke
ponudnika
Oglaševalska akcija 1 21.4. - 14.5.2012 90
Oglaševalska akcija 2 7.6. - 7.7.2012 70
Oglaševalska akcija 3 7.9. - 7.10.2012 90
Oglaševalska akcija 4 15.11. - 15.12.2012 70
Nadomestne oz. dodatne akcije Izven predvidenih širših terminov 80
SKUPAJ število točk za ponudbo 400

Skupno število točk ponudnika oglaševalskih storitev iz posameznega sklopa javnega naročila je seštevek točk za ceno ponudbe in za kvaliteto ponudbe. Največje možno število skupnih točk po obeh kriterijih izbora je 800.

V primeru, da bosta dva ali več ponudnikov prejela enako število točk za posamezni sklop, bo kot najugodnejši ponudnik izbran tisti ponudnik, ki bo zagotovil dodatna plakatna mesta v regionalnih središčih sosednjih držav, zlasti v Celovcu, Gradcu in na Dunaju v Avstriji, v Trstu, Udinah in Milanu v Italiji ter v Zagrebu na Hrvaškem."

Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku zatrjuje, da mu je naročnik neupravičeno zmanjšal število točk za 30%, ker naj ne bi zagotavljal možnost izbora lokacij za posamezno oglaševalsko akcijo.

Državna revizijska z vpogledom v naročnikov dokument "Obvestilo o oddaji javnega naročila" z dne 16.3.2012 ugotavlja, da iz tega jasno izhaja, da je vlagateljeva ponudba po merilu ponudbena cena prejela 400 točk, ponudba izbranega ponudnika pa 360 točk (ponudbena cena izbranega ponudnika je bila namreč za 11,14% (indeks 111,4) višja od vlagateljeve ponudbene cene). Po merilu kvaliteta ponudbe je ponudba izbranega ponudnika prejela 400 točk, vlagateljeva ponudba pa 296 točk. Z vpogledom v obe prejeti ponudbi gre s tem v zvezi ugotoviti, da je izbrani ponudnik za vsako od oglaševalskih akcij (vključno z nadomestnimi oz. dodatnimi akcijami) ponudil 270 plakatnih mest, vlagatelj pa je ponudil 200 plakatnih mest. Razmerje med številom plakatnih mest, ki jih je (za vsako oglaševalsko akcijo) ponudil vlagatelj, glede na število plakatnih mest, ki jih je ponudil izbrani ponudnik, tako znaša 0,741. Glede na maksimalno število točk, ki jih je ponudba po merilu kvaliteta ponudbe lahko prejela za posamezno oglaševalsko akcijo, navedena razlika v ponujenem številu oglaševalskih mest pomeni, da je naročnik vlagateljevo ponudbo po omenjenem merilu pravilno točkoval s 104 točkami manj, kot pa ponudbo izbranega ponudnika. Kot utemeljeno izpostavlja naročnik, pa niti iz obravnavanega dokumenta ("Obvestilo o oddaji javnega naročila" z dne 16.3.2012) niti iz preostale spisovne dokumentacije ne izhaja, da bi naročnik število točk, ki jih je po merilu kvaliteta ponudbe prejela vlagateljeva ponudba, kakorkoli zmanjševal zaradi nezmožnosti izbora lokacij - dejstvo zagotovitve te možnosti je naročnik namreč, kot izhaja iz spisovne dokumentacije, upošteval tako pri izbranem ponudniku, kot pri vlagatelju.

Glede na navedeno gre ugotoviti, da vlagatelj nepravilne uporabe meril za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe oziroma naročnikovega neenakopravnega obravnavanja ponudnikov ni uspel izkazati, s tem povezanim revizijskim navedbam vlagatelja pa utemeljenosti ni mogoče priznati.


Kot slednje vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje postavljenih tehničnih specifikacij za oglaševanje na jumbo panojih, in sicer v zvezi z zahtevo po pokritosti osnovnega geografskega območja.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v tej v okviru Tehničnih specifikacij med drugim določil:




"SKLOP 1 - Oglaševanje na jumbo plakatih

V okviru posamezne oglaševalske akcije ponudnik zagotovi pokritost osnovnega geografskega območja s skupno najmanj 170 plakatnimi mesti, z naslednjim minimalnim številom plakatnih mest po posameznih mestih oz. skupinah mest:

Maribor Ljubljana Murska
Sobota Ptuj Velenje Slovenj
Gradec Novo
mesto Celje Turistični kraji (npr.: Bled, Kranjska Gora, Koper, Portotož,..)
40 40 7 9 10 10 10 15 skupaj 29

Predviden format: 400 x 300 cm ali 504 x 238 cm. Ponudnik zagotovi vsa plakatna mesta v istem formatu.

Tisk plakatov je 4/0 (vključeno v ceno)."

Državna revizijska komisija na tem mestu izpostavlja določilo 15. člena ZPVPJN, skladno s katerim mora vlagatelj v zahtevku za revizijo (med drugim) navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Zahtevek za revizijo je namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, v ta namen pa ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju (pravno relevantnih) dejstev in predlaganju (pravno relevantnih) dokazov. Ker so v ZPVPJN taksativno naštete le obvezne sestavine zahtevka za revizijo, je potrebno zahteve glede vsebine postavke zatrjevanja kršitev, dejstev in dokazovanja teh iskati v določbah Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi 13. člena ZPVPJN v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku smiselno uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja. Razpravno načelo, urejeno v 7. členu ZPP, od strank zahteva, da navedejo vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, ter predlagajo dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Trditveno breme pomeni dolžnost tožnika, da v tožbi navede dejstva, na katera opira tožbeni zahtevek, dejstva pa mora navesti tako, da se na njihovi podlagi izkaže utemeljenost tožbenega zahtevka. Tožnik mora zatrjevati dejstva določno in konkretizirano, predlagani dokazi pa služijo potrditvi (izkazovanju) teh dejstev.

Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku v njegovi ugotovitvi, da je vlagatelj svoje revizijske navedbe, ki se nanašajo na zatrjevano neizpolnjevanje predstavljenih tehničnih specifikacij s strani izbranega ponudnika, podal pavšalno ter jih ni podkrepil z relevantnimi dejstvi ali dokazi. Vlagatelj tako v svojem revizijskem zahtevku nekoliko bolj konkretizirano izpostavlja zgolj domnevno neizpolnjevanje zahteve po razpolaganju s 40 plakatnimi mesti na območju Maribora, pri čemer pa tudi s tem v zvezi že sam navaja, da ima izbrani ponudnik na območju navedenega mesta "skupaj s podizvajalci največ 40 oglasnih površin", s čemer temu izpolnjevanje obravnavane zahteve očitno priznava. Vlagatelj prav tako ne izkazuje, kako naj bi z njegove strani zatrjevano dejstvo, da bi moral izbrani ponudnik za to, da bi lahko izpolnil tehnične zahteve predmetnega javnega naročila, odpovedati vsa druga že dogovorjena naročila, vplivalo na presojo popolnosti ponudbe izbranega ponudnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Ob upoštevanju navedenega na tem mestu obravnavnim revizijskim navedbam utemeljenosti ni mogoče priznati.

Utemeljenosti pa ni mogoče priznati niti revizijskim navedbam vlagatelja, ki se nanašajo na zatrjevano slabo kvaliteto s strani izbranega ponudnika ponujenih plakatnih mest. S tem v zvezi gre pojasniti, da je Državna revizijska komisija že v več svojih odločitvah (glej npr. odločitve v zadevah 018-73/2006, 018-137/2006 018-214/2007 itd.), zapisala, da naročnik v fazi ocenjevanja ponudb od ponudnikov ne sme zahtevati izpolnjevanja pogojev, ki niso bili vnaprej določeni v razpisni dokumentaciji postopka oddaje javnega naročila oziroma jih kot obvezne ne določajo predpisi s področja oddaje javnih naročil. Ker naročnik v razpisni dokumentaciji ni postavil posebnih zahtev glede razpršenosti plakatnih mest po posameznih mestih (v smislu, kot to izpostavlja vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku), v fazi pregledovanja ponudb od ponudnikov izpolnjevanja s tem povezanih zahtev ne more zahtevati. Ravno tako pa gre izpostaviti, da sme naročnik, skladno z določili petega odstavka 48. člena ZJN-2, pri ocenjevanju ponudb uporabiti le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena. Tudi merilo kvaliteta ponudbe je smel naročnik posledično uporabiti zgolj na način in v vsebini, kot je bilo to merilo določeno v objavi obvestila o javnem naročilu ter v razpisni dokumentaciji (in kot je v tem sklepu že bilo predstavljeno), ne pa na način, kot ga predlaga vlagatelj.


V povzetku zgornjih ugotovitev Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati naročnikovega nezakonitega ravnanja v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, tako pa tudi ne razlogov za predlagano razveljavitev tega postopka (v delu, ki se nanaša na 1. sklop javnega naročila). Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljev revizijski zahtevek z dne 27.3.2012 zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih s postopkom pravnega varstva.

Ker vlagateljev revizijski zahtevek ni utemeljen (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN), je Državna revizijska komisija, na podlagi določil osmega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo po povračilu stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Povrnitev stroškov, nastalih s postopkom pravnega varstva, je zahteval tudi izbrani ponudnik.

Izbrani ponudnik se ima glede na 11. člen ZPVPJN in drugi odstavek 27. člena ZPVPJN pravico izjasniti o navedbah vlagatelja (tudi s pomočjo odvetnika; prim. drugi odstavek 70. člena ZPVPJN), priglasi pa lahko tudi povrnitev stroškov (šesti odstavek 70. člena ZPVPJN). Vendar je upravičen le do povrnitve potrebnih in ne vsakršnih stroškov (tretji in šesti odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija stroškov, ki jih je priglasil izbrani ponudnik, ne priznava za potrebne (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Ocenjuje namreč, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.
Zahtevo izbranega ponudnika po povrnitvi stroškov postopka pravnega varstva je Državna revizijska komisija, na podlagi osmega odstavka 70. člena ZPVPJN, zato zavrnila kot neutemeljeno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 22.5.2012


Predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.,
Predsednica Državne revizijske komisije






























Vročiti:
- Javni zavod MARIBOR 2012 - Evropska prestolnica kulture, Vetrinjska ulica 30, Maribor,
- Odvetniška družba Ketiš, Janžekovič in partnerji, d.o.o., Ulica Vita Kraigherja 8, Maribor,
- Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, d.o.o., Barjanska cesta 3, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, Ljubljana.

Natisni stran