018-134/2012 Občina Ravne na Koroškem

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) po članici Sonji Drozdek šinko, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Priprava razpisnih dokumentacij in svetovanje naročniku pri izvedbi postopkov javnih naročil" in na podlagi pritožbe, ki sta jo vložila prvi vlagatelj Praetor, d.o.o., Aljaževa 7, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Križanec & Potočnik, o.p., d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), ter drugi vlagatelj (konzorcij ponudnikov) Odvetniška družba Križanec & Potočnik, o.p., d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana, in APR, d.o.o., Pot v zeleni gaj 29b, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Križanec & Potočnik, o.p., d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 5, Ravne na Koroškem dne 18.5.2012

odločila:

1. Pritožbi prvega in drugega vlagatelja z dne 16.4.2012 se ugodi in se razveljavi odločitev o zavrženju revizijskega zahtevka prvega in drugega vlagatelja z dne 22.3.2012, kot izhaja iz naročnikovega Sklepa št. 355-0005/2011 z dne 11.4.2012.

2. Odločitev o stroških postopka s pritožbo se pridrži za končno odločitev o revizijskem zahtevku prvega in drugega vlagatelja.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 5.3.2012 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti "Priprava razpisnih dokumentacij in svetovanje naročniku pri izvedbi postopkov javnih naročil". Obvestilo o javnem naročilu male vrednosti je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod objavo št. NMV553/2012 z dne 7.3.2012.

Dne 22.3.2012, pred potekom roka za oddajo ponudb, sta prvi in drugi vlagatelj na naročnika naslovila skupno vlogo, v kateri sta zatrjevala naročnikove kršitve pri oblikovanju določil razpisne dokumnetacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelja sta v vlogi zahtevala razveljavitev razpisne dokumnetacije v izpodbijanih delih ter povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Vlogi je bilo priloženo potrdilo o plačilu takse za postopek pravnega varstva v višini 750,00 EUR, ki je bila plačana v breme družbe Križanec & Potočnik, o.p., d.o.o., Ljubljana.
Naročnik je 2.4.2012 na Odvetniško družbo Križanec & Potočnik, o.p., d.o.o., Ljubljana, naslovil poziv na pojasnilo načina vložitve revizijskega zahtevka. V pozivu je zahteval pojasnilo o tem, ali sta oz. sta nameravala prvi in drugi vlagatelj v okviru postopka oddati skupno (partnersko) ponudbo. Na naročnikov poziv sta prvi in drugi vlagatelj odgovorila s skupno vlogo z dne 5.4.2012, v kateri sta pojasnila, da je ponudbo v postopku oddal prvi vlagatelj samostojno, drugi vlagatelj pa ponudbe ni oddal.

Naročnik je dne 11.4.2012 izdal sklep, s katerim je odločil, da se revizijski zahtevek prvega in drugega vlagatelja zavrže, zahteva po povrnitvi stroškov postopka pa zavrne. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja svojo ugotovitev, da sta v konkretnem primeru zahtevek za revizijo vložila dva samostojna vlagatelja, ki ju ni mogoče šteti za skupna ponudnika. Naročnik zato meni, da bi, skladno z določili drugega odstavka 15. člena ZPVPJN, vsak od vlagateljev moral zahtevku za revizijo priložiti potrdilo o plačilu takse iz prvega in drugega odstavka 71. člena ZPVPJN. Iz določil 195. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.; v nadaljevanju: ZPP) poleg tega izhaja, da je vsak sospornik v pravdi samostojna stranka, zaradi česar se vprašanje dopustnosti odločanja in s tem obstoja procesnih predpostavk pri navadnem sosporništvu presoja za vsakega sospornika ločeno. Glede na navedeno naročnik zaključuje, da bi moral vsak od vlagateljev (kot samostojna stranka) vplačati takso v višini 750,00 EUR. Naročnik s tem v zvezi ugotavlja, da je bilo revizijskemu zahtevku priloženo zgolj potrdilo o plačilu takse s strani drugega vlagatelja, in sicer v višini 750,00 EUR. Naročnik dalje izpostavlja, da niti ZPVPJN niti ZPP ne vsebujeta kakršnihkoli določb o delnem plačilu takse, kar pomeni, da neplačilo takse obravnavata kot enoten pojem, kot nedeljivo obveznost. V kolikor torej taksa ni plačana v celoti, ni izpolnjena predpostavka za naročnikovo odločanje, delno plačilo pa tudi ne omogoča odločanja o delu tožbe oziroma delu tožbenega zahtevka, in sicer niti takrat, ko je ta deljiv.

Prvi in drugi vlagatelj sta dne 16.4.2012 na naročnika naslovila (skupno) pritožbo zoper sklep o zavrženju in opredelitev do navedb naročnika v zvezi s stroškovnim delom sklepa. V vlogi pojasnjujeta, da sta se pri vlaganju revizijskega zahtevka oprla na določbo 2. točke prvega odstavka 191. člena ZPP, ki ureja vprašanje sosporništva. Oba vlagatelja sta vložila en revizijski zahtevek, pri tem pa je šlo za t.i. formalno sosporništvo. Vlagatelja izpostavljata, da se določbe ZPVPJN, ki se nanašajo na plačilo takse, nanašajo na vložen revizijski zahtevek in ne na število vlagateljev. V ZPVPJN ni nobene pravne podlage, ki bi od vlagateljev zahtevala, da vsak plača samostojno takso za revizijski zahtevek, temveč se ta plača za vsak posamezni vloženi revizijski zahtevek. Enako je tudi v primeru sosporništva pri vlaganju tožb. Drugačno stališče ne vzdrži logične presoje, saj bi podvajanje taks v primeru sosporništva izničilo institut sosporništva in bi materialno kaznovalo tožeče stranke, ki se odločijo za skupno vložitev tožbe namesto posameznih tožb. Tudi "Zakon o sodnih taksah" določa, da "če morata dve ali več oseb plačati takso, je njihova obveznost nerazdelna", taksna obveznost pa nastane "za vsak postopek, ki ga vodi sodiščeâ??" in ne za vsako tožečo stranko. Na enak način je urejeno tudi vlaganje revizijskih zahtevkov - vlagatelj mora zahtevku za revizijo priložiti potrdilo o plačilu takse. Vloženemu revizijskemu zahtevku je bilo v konkretnem primeru potrdilo priloženo, drugi odstavek 15. člena ZPVPJN pa ne določa, da morajo vlagatelji v primeru enega revizijskega zahtevka plačati več taks, in sicer samo zaradi dejstva, da je vlagateljev več. Tudi Državna revizijska komisija je že odločila, da lahko revizijsko takso plača kdorkoli in ne nujno vlagatelj. To posledično pomeni, da sta vlagatelja ravnala pravilno, ko sta se med seboj dogovorila, kateri od njiju bo plačal revizijsko takso. Vlagatelja poudarjata še, da je namen formalnega sosporništva v tem, da se ne obremenjuje sodišč ter da se ekonomizira pravdni (revizijski) postopek. Vlagatelja tako izpostavljata tudi, da sta priglasila samo ene stroške odvetniškega zastopanja. Vlagatelja podredno opozarjata na tretji odstavek 14. člena ZPVPJN, v zvezi s čemer pojasnjujeta, da nista oddala skupne ponudbe (oddal jo je samo drugi vlagatelj, kot konzorcij), vendar ni logično, da če bi samo eden od njiju vložil zahtevek, bi bil aktivno legitimiran, če ga vložita dva, pa nista aktivno legitimirana. Celo če bi se Državna revizijska komisija postavila na stališče, da bi morala vlagatelja plačati vsak svojo takso, je potrebno v tem primeru ugotoviti, da je bila ena taksa nedvomno plačana, zaradi česar bi moral naročnik obravnavati najmanj revizijski zahtevek enega od vlagateljev. Iz ZPP namreč jasno izhaja, da morebitna opustitev dolžnosti plačila takse enega od vlagateljev ne more škoditi drugemu vlagatelju, ki je takso plačal. Naročnik pa ne more kar sam odločiti, kateremu od vlagateljev se prizna plačilo takse. V najslabšem primeru bi se vlagateljema torej lahko pripetilo, da je zavržen revizijski zahtevek enega od njiju. Vlagatelja v zvezi s stroški postopka iz previdnosti navajata še, da bi moral naročnik o njunem revizijskem zahtevku odločiti po vsebini ter mu ugoditi in jima posledično povrniti nastale in potrebne stroške. Vlagatelja Državni revizijski komisiji zato predlaga, da se njuni pritožbi ugodi in se razveljavi naročnikov sklep z dne 11.4.2012 ter se naročniku naloži, da vlagateljema povrne vse stroške, potrebne za vložitev revizijskega zahtevka ter za pritožbo.

Naročnik je v prilogi dopisa, prejetega dne 23.4.2012, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka. Na poziv Državne revizijske komisije je odstopljeno dokumentacijo dne 8.5.2012 dopolnil.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb udeležencev postopka je Državna revizijska komisija, na podlagi 39. in 70. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljema in naročnikom je v zadevi spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o zavrženju revizijskega zahtevka obeh vlagateljev zaradi domnevnega neplačila takse za postopek pravnega varstva.

Iz določil drugega odstavka 15. člena ZPVPJN izhaja, da mora vlagatelj zahtevku za revizijo priložiti potrdilo o plačilu takse iz prvega in drugega odstavka 71. člena tega zakona. Iz določil prvega odstavka 71. člena ZPVPJN izhaja, da zanaša v primeru, kadar se zahtevek za revizijo nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo v postopku oddaje naročila male vrednosti (kot je to primer v obravnavani zadevi), taksa 750,00 EUR. Iz določil tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN kot slednje izhaja, da naročnik revizijski zahtevek v primeru, kadar ugotovi, da vlagatelj v skladu z drugim odstavkom 15. člena tega zakona ni predložil potrdila o plačilu takse iz prve alineje prvega odstavka 70. člena tega zakona ali da ni bila plačna ustrezna taksa, najpozneje v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta v konkretnem primeru zahtevek za revizijo vložila dva samostojna vlagatelja (dve samostojni osebi/skupini oseb), ki ju ni mogoče šteti za (potencialna) skupna ponudnika. Navedeno izrecno izhaja iz pojasnila, ki sta ga vlagatelja podala naročniku dne 5.4.2012, kot tudi iz njunih pritožbenih navedb. Vlagatelja, ki sta svoja revizijska zahtevka sicer vložila v obliki enotne vloge, je zato potrebno šteti za navadna sospornika, obstoj procesnih predpostavk pa tako, skladno z določili 195. člena ZPP, v povezavi s 13. členom ZPVPJN, za vsakega od njiju presojati ločeno. V primeru ugotovitve pomanjkanja procesnih predpostavk, ki jih ni mogoče sanirati, ni ovire za zavrženje revizijskega zahtevka zgolj posameznega od vlagateljev (prim. mag. Nina Betetto v Pravdni postopek - zakon s komentarjem, Založba Uradni list Republike Slovenije, leto izdaje 2006, stran. 251).

Državna revizijska komisija dalje pojasnjuje, da je v ZPVPJN urejena (in predstavljena) obveznost plačila takse za postopek pravnega varstva (in predložitve potrdila o njenem plačilu) vezana na (vsakokratnega) vlagatelja zahtevka za revizijo ("Vlagatelj mora zahtevku za revizijo priložiti potrdilo o plačilu takseâ??", "Če naročnik ugotovi, daâ?? vlagatelj â?? ni predložil potrdila o plačilu takse") in ne vlogo. V konkretnem primeru sta revizijski zahtevek (sicer v obliki enotne vloge) vložila dva samostojna vlagatelja (dve samostojni osebi/skupini oseb), zato bi moral vsak od njiju revizijskemu zahtevku priložiti tudi potrdilo o plačilu takse za postopek pravnega varstva v predpisani višini. S tem povezane pritožbene navedbe vlagateljev niso utemeljene.

Z vpogledom v dokumentacijo predrevizijskega postopka gre ugotoviti, da je bilo k vlogi, ki sta jo vlagatelja vložila dne 22.3.2012, priloženo zgolj eno potrdilo o plačilu takse za postopek pravnega varstva, in sicer v višini 700,00 EUR.

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku v njegovi ugotovitvi, da v zadevi ni izkazano, da bi tako prvi kot drugi vlagatelj plačila takso za postopek pravnega varstva v predpisani višini. Ob zapisanem pa Državna revizijska komisija ne sprejema naročnikove ugotovitve, da je vsak od njiju plačal zgolj delno takso. Iz predloženega potrdila o plačilu takse je namreč razvidno zgolj, da je bila taksa v višini 700,00 EUR plačana v breme "KRIZANEC & POTOCNIK O.P., D.O.O.". Ker je Odvetniška družba Križanec & Potočnik, o.p., d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana ob vložitvi revizijskega zahtevka nastopala kot pooblaščenec prvega vlagatelja in kot partner v ponudbi drugega vlagatelja (ter hkrati pooblaščenec preostalega partnerja v tej ponudbi) pa zgolj na podlagi navedbe plačnika na potrdilu o plačilu takse ni mogoče utemeljeno sklepati, da je bila taksa plačana (delno) za vsakega od vlagateljev. Ob tem gre izpostaviti, da vlagatelja v svoji pritožbi tudi sama navajata, da "sta se med seboj dogovorila, kateri od njiju bo plačal revizijsko takso ob vloženem revizijskem zahtevku".

Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da bi moral naročnik pred sprejemom svoje odločitve o neobstoju procesnih predpostavk za obravnavo vloge obeh vlagateljev z dne 22.3.2012 preveriti in dokumentirano ugotoviti, ali je bila taksa za postopek pravnega varstva plačana s s strani prvega vlagtelja, s strani drugega vlagatelja ali pa (delno) s strani vsakega od njiju. Ker tega (sledeč odstopljeni postopkovni dokumentaciji) ni storil, je njegova odločitev o zavrženju revizijskega zahtevka prvega in drugega vlagatelja z dne 22.3.2012 preuranjena in neskladna z določili tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN - v zadevi namreč ni izkazano neizpolnjevanje procesnih predpostavk za obravnavo revizijskega zahtevka prvega in drugega vlagatelja. S tem povezane pritožbene navedbe vlagateljev so utemeljene.

Državna revizijska komisija je zato, na podlagi prvega odstavka 55. člena ZPVPJN, pritožbi prvega in drugega vlagatelja z dne 16.4.2012 ugodila in je razveljavila odločitev o zavrženju revizijskega zahtevka prvega in drugega vlagatelja z dne 22.3.2012, kot izhaja iz naročnikovega Sklepa št. 355-0005/2011 z dne 11.4.2012.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelja sta v svoji vlogi z dne 16.4.2012 zahtevala povrnitev pritožbenih stroškov.

Ker je Državna revizijska komisija vloženi pritožbi ugodila in je razveljavila odločitev naročnika o zavrženju revizijskega zahtevka prvega in drugega vlagatelja, je odločitev o stroških, nastalih v postopku s pritožbo, pridržala za končno odločitev o revizijskem zahtevku prvega in drugega vlagatelja (tretji odstavek 165. člena ZPP, v povezavi s 75. členom ZPVPJN in prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 18.5.2012


Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.,
Članica Državne revizijske komisije





























Vročiti:
- Občina Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 5, Ravne na Koroškem,
- Odvetniška družba Križanec & Potočnik, o.p., d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, Ljubljana.

Natisni stran