018-119/2012 SZOZC

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek šinko kot predsednice senata, mag. Nataše Jeršič in Miriam Ravnikar šurk kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Izvedba gradbenih del - Dozidava dvigala in vetrolova ter preureditev pisarn in ordinacij v nadstropju lekarne", začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj ARBA PLUS d.o.o., špruha 19, Trzin, ki ga po pooblastilu zastopa odvetniška pisarna Završek, o.p., d.o.o., Kotnikova ulica 33, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika SZOZC, Gregorčičeva 3, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 8.5.2012

odločila:

1. Obravnavanje pritožbe in zahtevka za revizijo vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2. Pritožba vlagatelja z dne 10.4.2012, se zavrže.

3. Zahtevku za revizijo vlagatelja z dne 29.3.2012, se ugodi tako, da se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila, ki je vsebovana v dokumentu Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika št. 2-1/2012-O, z dne 12.3.2012, v Sklopu A - "izvedba gradbenih del- dozidava dvigala in vetrolova ter preureditev pisarn in ordinacij v nadstropju lekarne".

4. Zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške v višini 2.626,20 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začno teči naslednji dan po izteku roka, določenega v tej točki.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 20.1.2012 na Portalu javnih naročil, pod štev. objave JN797/2012 objavil javno naročilo "Izvedba gradbenih del - Dozidava dvigala in vetrolova ter preureditev pisarn in ordinacij v nadstropju lekarne", s popravki pod objavo št. JN1411/2012, z dne 6.2.2012 ter št. JN1556/2012, z dne 10.2.2012.

Dne 12.3.2012 je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila št. 2-1/2012-O, s katero je odločil, da se predmetno naročilo za sklop A "izvedba gradbenih del- dozidava dvigala in vetrolova ter preureditev pisarn in ordinacij v nadstropju lekarne" odda ponudniku GIVO d.o.o., Zaloška 69, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz naročnikove odločitve nadalje še izhaja, da je bila vlagateljeva ponudba kot nepopolna izločena iz predmetnega postopka javnega naročila.

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 29.3.2012 vložil zahtevek za revizijo zoper sklop A, v katerem zatrjuje, da je naročnikova odločitev o izločitvi vlagateljeve ponudbe v nasprotju z določili ZJN-2. Vlagatelj meni, da je naročnikova odločitev o tem, da je vlagateljeva ponudba vsebinsko napačna, ker reference niso bile predložene na pravem obrazcu materialno pravno napačna, oz. da za takšno tolmačenje zakona nima smiselnih razlogov. Vsebinsko napačna ponudba je po vlagateljevem mnenju ponudba, kjer ponudnik krši naročnikove vsebinske pogoje iz razpisne dokumentacije. V konkretni zadevi ne gre za vsebinsko presojo, saj je nesporno, da vlagatelj potrebne reference ima, pri čemer pa le-teh ni predložil na ustreznem obrazcu. Navedeno pa izhaja tudi iz naročnikove utemeljitve v obvestilu z dne 12.3.2012, saj naročnik zgolj navaja, da bi bila zaradi predložitve referenc na drugačnem obrazcu, prizadeta zgolj ekonomičnost postopka javnega naročila, ne bi pa navedeno vplivalo na sam predmet javnega naročila, ki bi po vsebini ostal enak. Vlagatelj v nadaljevanju poudarja, da iz razpisne dokumentacije nikjer izrecno ne izhaja, da naročnik referenčnih potrdil na drugih obrazcih ne bo upošteval, pri čemer zgolj navedba, da ponudnik izpolnjevanje pogoja dokazuje z izpolnitvijo obrazca 12, ne nakazuje, da ponudnik svojih referenc ne more predložiti na drugačnem obrazcu z isto vsebino. Pri tem je v "oklepajih" jasno navedeno, kateri del obrazca 12 je za naročnika pomemben, in sicer da je obrazec izpolnjen (obrazci vlagatelja vsebujejo vse potrebne podatke ) ter podpisan (obrazci vlagatelja so podpisani). Nadalje iz opomb obr-11 izhaja, da so lahko referenčna potrdila različna, med drugim fotokopije, faksirani izpisi in podobno, tako da vlagateljeva kršitev ni bila podana. Prav tako pri tem ni pomembno, da je vlagatelj referenčne obrazce uporabil tudi v drugih postopkih, saj tudi iz obrazca 12 nikjer ne izhaja, da bo uporabljen ravno za javno naročilo št. 2-1/2012-0, oz. tega investitor niti ne ve, tako da navedeno na vsebino javnega naročila niti nima vpliva. V nadaljevanju vlagatelj izpodbija tudi popolnost ponudbe izbranega ponudnika. Iz vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika je vlagatelj ugotovil, da je ta vsebinsko nepopolna, saj popis del ne vsebuje vpisanega ponudnika, prav tako v predračunu pod rubriko ad (B) Preureditev pisarn in ordinacij v nadstropju lekarne, b- obratna dela, II/keramičarska dela 2.01, 2.02 in 2.03, ni vpisane nabavne vrednosti in naziva oz. tipa ploščic. Nadalje izbrani ponudnik prav tako ne izpolnjuje pogojev, tako da vseh dejavnosti ne more opravljati. Izbrani ponudnik je nadalje na obrazcu 4-c izpolnil, da ne potrebuje posebnih dovoljenj, kar po vlagateljevem prepričanju ni utemeljeno, saj je za opravljanje dejavnosti potrebno obrtno dovoljenje, pri čemer iz javno dostopnih evidenc izhaja, da izbrani ponudnik v obrtnem registru nima vpisane dejavnosti 43.210 el. dela, na podlagi česar družba kot taka sploh ne more opravljati dejavnosti po predmetnem razpisu. Poleg tega izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni imel prijavljenega podizvajalca, kar posledično pomeni, da nima dovoljenja za opravljanje dejavnosti. Nadalje vlagatelj navaja, da izjavo po 42. členu ZJN-2 in pooblastilo za pridobitev podatkov iz kazenske evidence (obrazec-4b) nista podpisala zakonita zastopnika izbranega ponudnika, ampak J.Z., ki je zakoniti zastopnik družbe GIVO Inženiring d.o.o. Poleg tega izbrani ponudnik ni izpolnil obrazca 3, in sicer podatkov pod točko 3 (o fiduciranih lastnikih) in 4 (o terminskih in opcijskih pogodbah), s čimer je oddal formalno pomanjkljiv obrazec. Ob upoštevanju enakih meril kot pri izbranem ponudniku, je bil naročnik po vlagateljevem mnenju dolžan takšno ponudbo izločiti kot nepopolno. Prav tako je izbrani ponudnik v obrazcu 2 zapisal, da ponudba velja 120 dni po roku za oddajo ponudbe, pri čemer pa je predložil bančno garancijo zgolj z veljavnostjo do 1.4.2012, kar pomeni, da ponudba ves čas svoje veljavnosti ni krita z bančno garancijo. Poleg tega izbrani ponudnik v postopku tudi ni predložil pooblastil za podpis k referenčnim potrdilom, tako da naročnik referenčnih potrdil ne bi smel upoštevati. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se zahtevku ugodi in kot najugodnejšega ponudnika izbere vlagatelja, oz. podredno, da se razveljavi naročnikovo odločbo o oddaji javnega naročila in vlagatelju povrne stroške postopka.

Naročnik je dne 3.4.2012 sprejel odločitev, št. 2-1/2012-S1, s katero je zahtevek za revizijo zavrgel. V obrazložitvi sklepa naročnik glede vlagateljevih očitkov pojasnjuje, da mora spoštovati lastne zahteve iz razpisne dokumentacije, v nasprotnem primeru bi kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Po naročnikovem prepričanju drugačna interpretacija zahteve iz razpisne dokumentacije ne bi bila nedopustna in bi upravičeno posegla v enakopraven položaj ponudnikov. Naročnik navaja, da je v razpisno dokumentacijo pod točko 5.1.IV.4. Podatki referencah jasno zapisal, da mora ponudnik pri navedbi referenc obrazec 11 in št. 12 izpolniti v celoti. Naročilo, ki ne bo potrjeno z dokazilom (obr-12.), ne bo upoštevano pri ugotavljanju sposobnosti ponudnika in merilih. Po naročnikovem mnenju bi bile vlagateljeve navedbe, da bi naročnik moral skladno z določbo 78. člena ZJN-2 dopustiti dopolnitev (formalno nepopolne) ponudbe, preden bi jo izločil, sprejemljive, v kolikor naročnik sam ne bi v razpisni dokumentaciji določil strožjega pogoja, ki ga mora pri ocenjevanju ponudb upoštevati. V nadaljevanju naročnik zaključuje, da je vlagatelj predložil neprimerno in s tem nepopolno ponudbo, zaradi česar vlagatelj nima aktivne legitimacije za vložitev revizijskega zahtevka, zato je revizijski zahtevek zavrgel.

Zoper naročnikov sklep je vlagatelj dne 10.4.2012 vložil pritožbo, v kateri navaja, da mu je bila kršena ustavna pravica do enakega varstva pravic, saj mu naročnik arbitrarno ni omogočil vsebinske obravnave revizijskega zahtevka. Naročnik je vlagatelju odvzel pravno varstvo brez smiselne obrazložitve, kar predstavlja kršitev materialnega in procesnega prava. Vlagatelj navaja, da je naročnik zvrnil aktivno legitimacijo pritožnika ob sklicevanju na njegovo nepopolno ponudbo. Kar pomeni, da je revizijo obravnaval po vsebini, zato revizijskega zahtevka ne bi smel zavreči s sklepom, ampak bi ga lahko zgolj zavrnil in ga posredoval Državni revizijski komisiji v nadaljnjo obravnavo. šele v primeru, da se ob presoji vsebine ugotovi zakonitost naročnikove odločitve, pa vlagatelj ne bi imel stvarne in ne procesne legitimacije. V zvezi z vsebino revizijskega zahtevka pa vlagatelj poudarja, da njegova ponudba ni bila neprimerna. Odločitev naročnika, da je vlagateljeva ponudba vsebinsko nepopolna, ker reference niso bile predložene na ustreznem obrazcu, kar naj bi prizadelo ekonomičnost postopka javnega naročila, naj bi bila materialno-pravno napačna, saj predložitev ustreznih in vsebinsko popolnih referenc na drugem obrazcu ne vpliva na predmet javnega naročila. Predložitev popolnih referenc na drugačnih obrazcih po vlagateljevem prepričanju predstavlja nebistveno formalno nepravilnost, kar pomeni, da je bila oddana ponudba popolna in bi vlagatelj moral biti izbran. Na drugi strani pa je po vlagateljevih navedbah naročnik v nasprotju z določilom 80. člena ZJN-2 ponudbo izbranega ponudnika spoznal za popolno, s čimer je naročnik kršil določbe ZJN-2. Vlagatelj ponovno navaja pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika, kakor jih je navedel v revizijskem zahtevku. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se pritožbi ugodi in sklep o zavrženju št. 2-1/2012-S1, z dne 3.4.2012 v celoti razveljavi in zahtevek za revizijo sprejme v obravnavo ter se v zadevi meritorno odloči, tako da se pri javnem naročilu, ki se nanaša na sklop A, kot najugodnejšega ponudnika izbere vlagatelja, oz. da se razveljavi odločbo o oddaji javnega naročila št. 2-1/2012-O z dne 12.3.2012 ter vlagatelju povrne stroške postopka oz. podredno, da se pritožbi ugodi in sklep o zavrženju v celoti razveljavi ter odloči, da mora naročnik odločiti o revizijskem zahtevku v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN in vlagatelju povrne stroške postopka.

Naročnik je z dopisom, z dne 11.4.2012, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 12.4.2012, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je v obravnavanem primeru presojala zakonitost naročnikovega ravnanja pri pregledu in ocenjevanju vlagateljeve ponudbe.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v celotno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu, v vlagateljevo ponudbo, Poročilo o pregledu ponudb, Končno poročilo o oddaji naročila št. 2-1/2012-P z dne 5.3.2012, Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika št. 2-1/2012-O z dne 12.3.2012. Po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, ter skladno z določilom tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Določba prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, z nadaljnjimi spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Neprimerna ponudba je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ugotavlja, da iz Poročila o pregledu ponudb in iz naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila št. 2-1/2012-O z dne 12.3.2012 izhaja, da je vlagateljeva ponudba glede na merilo razvrščena kot ekonomsko najugodnejša ponudba. Toda po razvrstitvi ponudb glede na postavljena merila, je naročnik pri preverjanju popolnosti ponudb ugotovil, da so vsi ostali ponudniki oddali reference na predvidenih in zahtevanih obrazcih, le vlagatelj ne. Naročnik je pri tem izpostavil odločitev Državne revizijske komisije št. 018-027/2011, in v zvezi z vlagateljevo ponudbo pojasnil, da tudi če bi od vlagatelja zahteval dodatno dopolnitev na pravilnih obrazcih, bi na ta način kršil načelo enake obravnave ponudnikov, saj bi bila drugačna interpretacija zahteve iz razpisne dokumentacije (za nazaj) nedopustna in bi neupravičeno posegala v enakopraven položaj ponudnikov, zato je naročnik vlagateljevo ponudbo kot nepopolno izločil iz predmetnega postopka javnega naročanja. Zoper takšno odločitev je vlagatelj vložil revizijski zahtevek, v katerem ugovarja takšni naročnikovi oceni in pri tem izpodbijal še popolnost ponudbe izbranega ponudnika. Pri tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik vlagateljeve ugovore v zvezi z ocenjevanjem njegove ponudbe meritorno presojal, vendar je vlagateljevo ponudbo v nadaljevanju zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije zavrgel. Glede na to, da je naročnik vlagateljeve ugovore v zvezi z ocenjevanjem ponudbe vsebinsko obravnaval in ker je vlagateljeva ponudba po merilu sicer razvrščena na prvo mesto, vendar nepopolna, po oceni Državne revizijske komisije samo dejstvo, ali je ponudba izbranega ponudnika popolna ali nepopolna, na presojo zakonitosti naročnikovega ravnanja pri ocenjevanju vlagateljeve ponudbe v konkretnem primeru nima vpliva, zato tudi naročnikova opustitev presojanja vlagateljevih ugovorov glede popolnosti ponudbe izbranega ponudnika za končno odločitev v konkretnem primeru nima bistvenega pomena. Kajti v primeru, če se ugotovi, da je naročnik pri ocenjevanju vlagateljeve ponudbe ravnal nezakonito, je že slednje zadostni razlog za razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila, saj je vlagateljeva ponudba v konkretnem primeru na podlagi merila ugodnejša od ponudbe izbranega ponudnika, tako da tudi ob morebitni ugotovitvi, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, na končno razvrstitev ponudb glede na postavljena merila nima vpliva. Na podlagi slednjega se je Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru odločila, da zaradi načela hitrosti (9. člen ZPVPJN) naročnikove odločitve ne bo vračala naročniku v ponovno presojo, saj je naročnik vlagateljeve ugovore v zvezi z nepravilnim ocenjevanjem vlagateljeve ponudbe vsebinsko že obravnaval in presojal, zato je v nadaljevanju meritorno presojala te vlagateljeve ugovore in sprejela sklep, da se vlagateljevo pritožbo zoper naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo in vlagateljev revizijski zahtevek, obravnavata skupaj. Določba 1. odstavka 300. člena Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, z nadaljnjimi spremembami,v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN smiselno uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja, določa, da se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo, kar je Državna revizijska komisija pri odločitvi o združitvi obeh postopkov tudi upoštevala. Glede na to, da je naročnik vse vlagateljeve ugovore oz. navedena dejstva, na katera je vlagatelj oprl svoj revizijski zahtevek, tudi vsebinsko obravnaval, gre ugotoviti, da je bilo vlagateljevi pravici do pravnega varstva zadoščeno, zato je Državna revizijska komisija, upoštevaje določbo 4. odstavka 343. člena ZPP, vlagateljevo pritožbo zavrgla in v nadaljevanju spor med strankama tudi meritorno presojala.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa.

V obravnavanem primeru je med strankama sporno, ali se vlagateljeva ponudba lahko smatra kot nepopolna, ker vlagatelj svojih referenc ni oddal na v razpisni dokumentaciji predvidenih in zahtevanih obrazcih.

Državna revizijska komisija je pri presoji predmetnega spora v dokazne namene vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik glede izpolnjevanja referenc v točki IV. Tehnična in/ali kadrovska sposobnost razpisne dokumentacije določil: "[â??]4. /Podatki o referencah/ Pogoj: da je gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi za obdobje 3 let pred objavo naročila na portalu javnih naročil uspešno izvedel najmanj dva (2) istovrstna posla (gradnja oziroma prenova zahtevnega objekta primerljive velikosti in zahtevnosti ter dobave primerljivega dvigala.

Dokazilo:Upoštevane bodo reference, za katere je bilo do roka za oddajo ponudb s strani investitorja izdano Potrdilo o izvedbi. Ponudnik izpolnjevanje pogoja dokazuje z izpolnitvijo obrazcev 11 in 12 (referenčne tabele z izpolnjenimi ter podpisanimi referenčnimi potrdili investitorjev).

Opombe: pri navedbi referenc mora ponudnik obrazec 11 in št. 12 izpolniti v celoti. Naročilo, ki ne bo potrjeno z dokazilom (obr-12.), ne bo upoštevano pri ugotavljanju sposobnosti ponudnika in merilih."

Državna revizijska komisija je vpogledala v vlagateljevo ponudbo in ugotovila, da je vlagatelj v dokaz za izpolnjevanje tehničnih pogojev predložil pravilno izpolnjen naročnikov obrazec št. 11, iz katerega izhaja, da je vlagatelj opravil pet referenčnih poslov. Pri tem je vlagatelj v potrditev opravljenih del namesto obrazca št. 12 iz razpisne dokumentacije, predložil svoje obrazce. Pri tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da predloženi obrazci vsebujejo vse podatke, kot so bili z zahtevanim obrazcem št. 12 določeni, in sicer naziv in naslov referenčnega naročnika, št. pogodbe, dan izvedbe del, opis del ter kontaktne podatke referenčnega naročnika. Državna revizijska komisija pri pregledu vlagateljevih obrazcev ugotavlja, da nekateri predloženi vlagateljevi obrazci vsebujejo celo več podatkov (pogodbeno vrednost izvedenih del, obdobje v katerem so bila dela izvedena), kakor pa jih je naročnik zahteval, zato se Državna revizijska komisija ne strinja z naročnikovim stališčem, da je vlagateljeva ponudba nepopolna zgolj iz razloga, ker referenčna potrdila niso predložena na predpisanem obrazcu št. 12. Iz razpisne dokumentacije po mnenju Državne revizijske komisije ni razvidno, da naročnik referenc ne bo upošteval, če ne bodo navedene na obrazcu št. 12, ampak iz razpisne dokumentacije izhaja, da reference, ki so jih morali ponudniki našteti na obrazcu št. 11, ne bodo upoštevane, če ne bodo potrjene z dokazilom, in sicer obrazcem št. 12. Navedeno pomeni, da reference, navedene na obrazcu št. 11, ne bodo upoštevane, če njihove verodostojnosti ne bo potrdil referenčni naročnik, kar je tudi namen zahteve po izkazovanju referenc. Vlagatelj pravilno izpostavlja, da je namen predložitve obrazca št. 12 v tem, da referenčni naročnik potrdi resničnost podatkov oz. že izvedenih referenčnih del, navedenih v predhodnem obrazcu št. 11, s čimer izbrani ponudnik dokazuje svojo usposobljenost za izvedbo predmetnega naročila. Oblika obrazca je pri tem brez pomena, če ustreza zahtevani vsebini, na kar nakazuje tudi določba točke b) drugega odstavka 45. člena ZJN-2, na podlagi katere lahko naročnik določi, da mu naročniki z njihove strani izdana potrdila o opravljenem naročilu posredujejo neposredno, na kar se v konkretnem primeru sklicuje naročnik. Kar pomeni, da bi lahko naročnik v obravnavanem primeru podatke o referenčnih delih, navedenih v obrazcu št. 11, pridobil sam neposredno pri referenčnih naročnikih, in bi bila v tem primeru predložitev obrazca št. 12 nepotrebna. Slednje utrjuje prepričanje, da je namen obrazca št. 12 dokazovanje vsebine iz obrazca št. 11, zato forma predložitve podatkov ni pomembna, četudi se ti nahajajo na obrazcih iz preostalih razpisov. Bistveno je, da ponudnik izkaže resničnost referenčnih poslov, ki jih je predhodno navedel na obrazcu št. 11, kot dokaz za usposobljenost izvedbe predmetnega naročila. Prav tako je pri tem neprimerno sklicevanje naročnika na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-027/2011, kjer gre za povsem drugačno dejansko stanje, kot pa je to v obravnavanem primeru. V omenjeni zadevi je vlagatelj vsebinsko spremenil naročnikov obrazec na način, da je v njem ponudil odkup artiklov, česar pa naročnik ni zahteval. Pri tem pa je takšen vlagateljev poseg vplival na skupno ponudbeno vrednost, medtem ko v obravnavanem primeru naročnik lahko iz vlagateljevih potrdil razbere vsebino razpisanega obrazca št. 12. Poleg tega, četudi naročnik nekaterih podatkov ne bi mogel razbrati, po oceni Državne revizijske komisije ne gre za pomanjkljivost, ki bi imela vpliv upoštevaje določbo drugega odstavka 78. člena ZJN-2 na spremembo tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, kakor je to bilo v primeru št. 018-027/2011. Takšna pomanjkljivost ponudbe se lahko obravnava kvečjemu za formalno nepopolnost, na podlagi česar bi moral naročnik vlagatelja pozivati na dopolnitev ponudbe, ne pa jo samo po sebi kot nepopolno izločiti iz predmetnega postopka javnega naročanja. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ocenjuje, da je naročnik kršil določbo 80. člena ZJN-2, ker je vlagateljevo ponudbo iz navedenega razloga izločil iz postopka javnega naročanja.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da ponovno preveri vlagateljevo ponudbo in upošteva referenčna potrdila naročnikov, četudi se nahajajo na drugih obrazcih in preveri njihovo vsebino.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo pred Državno revizijsko komisijo zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo in sicer za plačilo takse, sestavo revizijskega zahtevka 1.155,70 EUR, pritožbo 1.422,40 EUR, izdatke (tar. št. 6002 ZOdvT) 20,00 EUR, vse povečano za 20 % DDV. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, 3. odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, mora naročnik vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 1.402,20 EUR ter skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu - ZOdv-C (Uradni list RS, št. 35/09) nagrado za revizijski postopek in pritožbo v višini 1.000,00 EUR, katero je določila skladno s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi - ZOdvT (Uradni list RS, št. 67/08) po pravičnem preudarku, poštne in telekomunikacijske storitve 20,00 EUR, ob upoštevanju vseh okoliščin primera in 20 % DDV na nagrado, vse skupaj v znesku 2.626,20 EUR. Državna revizijska komisija je višjo stroškovno zahtevo vlagatelja zavrnila, saj je ocenila, da stroški nad priznano višino niso bili potrebni, oziroma zanje ni najti pravne podlage v veljavnih predpisih.

Na podlagi navedenega je naročnik vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 2.626,20 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 8.5.2012
Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
predsednica Državne revizijske komisije



Vročiti:

- odvetniška pisarna Završek, o.p., d.o.o., Kotnikova ulica 33, 1000 Ljubljana,
- SZOZC, Gregorčičeva ulica 3, 3000 Celje,
- GIVO d.o.o., Zaloška 69, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana.

Natisni stran