Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-047/2012 Univerza v Ljubljani

    Številka: 018-47/2012-19
    Datum sprejema: 26. 4. 2012

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sonje Drozdek-šinko, kot predsednice senata, ter mag. Nataše Jeršič in Vide Kostanjevec, kot članic senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila "Novogradnja objekta Univerze v Ljubljani, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo in Fakultete za računalništvo in informatiko - Novogradnja UL FKKT in UL FRI" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila vlagatelja Gradis skupina G, d. d., šmartinska cesta 134A, Ljubljana, ter PANTA RHEI, d. o. o., Litostrojska cesta 44E, Ljubljana, katera zastopa Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, d. o. o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika UNIVERZA V LJUBLJANI, Kongresni trg 12, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 26. 04. 2012

    odločila:

    1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 23. 01. 2012 se zavrne.

    2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 03. 06. 2011 sprejel sklep (številka 700-05/11 JN 09/2011) o začetku postopka oddaje javnega naročila "Novogradnja objekta Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo in Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani - novogradnja FKKT in FRI", dne 03. 08. 2011 pa še dopolnitev (številka 700-05/11 JN 09/2011) k omenjenemu sklepu. Obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku je bilo dne 09. 06. 2011 (pod številko objave JN6269/2011) objavljeno na Portalu javnih naročil in dne 11. 06. 2011 (pod številko dokumenta 184520) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije (TED - Tenders Electronic Daily), številka 2011/S 112 (v nadaljevanju: javno naročilo). Obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 04. 08. 2011 (pod številko objave JN8862/2011), dne 07. 09. 2011 (pod številko objave JN10101/2011), dne 09. 09. 2011 (pod številko objave JN10264/2011) in dne 23. 09. 2011 (pod številko objave JN10846/2011), dodatne informacije pa so bile objavljene tudi v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije in sicer dne 09. 08. 2011 (pod številko dokumenta 250305), dne 10. 09. 2011 (pod številko dokumenta 284300), dne 14. 09. 2011 (pod številko dokumenta 287901) in dne 28. 09. 2011 (pod številko dokumenta 303303).

    Dne 30. 12. 2011 je naročnik sprejel obvestilo o oddaji naročila, številka 700-05/11 JN 2011 (v nadaljevanju: obvestilo o oddaji naročila), iz katerega med drugim izhaja odločitev naročnika, da je kot najugodnejši ponudnik izbran ponudnik SGP Pomgrad, d. d., Bakovska ulica 31, Murska Sobota (v nadaljevanju: ponudnik SGP Pomgrad, d. d.; omenjeni ponudnik, skupaj s preostalimi partnerji v ponudbi, v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

    Obvestilo o oddaji naročila je vlagatelj Gradis skupina G, d. d., prejel dne 03. 01. 2012, dne 06. 01. 2012 pa je naročnik prejel vlogo omenjenega vlagatelja z dne 05. 01. 2012, številka 070902/2012-PF. Naročnik je dne 11. 01. 2012 sprejel "DODATNO OBRAZLOŽITEV ODLOČITVE O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA", številka 700-05/11 JN 09/2011 (v nadaljevanju: dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila), ki jo je vlagatelj Gradis skupina G, d. d., prejel dne 12. 01. 2012.

    Vlagatelj je dne 23. 01. 2012 na pošto priporočeno oddal zahtevek za revizijo z dne 23. 01. 2012 (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj Državni revizijski komisiji predlaga, da zahtevku za revizijo ugodi in odloči, da se obvestilo o oddaji naročila, dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila ter "morebitne vse kasnejše odločitve" v postopku javnega naročila razveljavijo, pa tudi, da mu je naročnik dolžan povrniti stroške postopka. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj
    - v točki I. zatrjuje svojo aktivno legitimacijo (v postopku pravnega varstva),
    - v točki II. izpostavlja status izbranega ponudnika ob dodatnem in hkratnem utemeljevanju aktivne legitimacije,
    - v točki III. zatrjuje kršitve naročnika pri oceni njegove ponudbe. V okviru navedene točke III. vlagatelj zatrjuje naročnikove kršitve v naslednjih vsebinsko samostojnih šestih alineah: "I. Zastopanje družbe GRADIS SKUPINA G d.d.", "II. Reference vlagatelja", "III. Poprava računske napake", "IV. Finančni plan", "V. Izpolnjevanje razpisne zahteve - zrakotesna žaluzija in zrakotesna loputa v Ex izvedbi", "VI. Izolacija tipa AF/AC.",
    - v točki IV. zatrjuje nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika. V okviru navedene točke IV. vlagatelj zatrjuje naročnikove kršitve v naslednjih vsebinsko samostojnih dveh alineah: "I. Reference za izvedbo strojnih inštalacij" in "II. Reference za izvedbo elektroinštalacij".

    Naročnik je dne 02. 02. 2012 prejel vlogo ponudnika SGP Pomgrad, d. d., z dne 01. 02. 2012, poimenovano "ODGOVOR IZBRANEGA PONUDNIKA NA VLOŽEN ZAHTEVEK ZA REVIZIJO VLAGATELJA ZAHTEVKA GRADIS SKUPINA G d.d." in "PANTA RHEI d.o.o." (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo).

    Naročnik je dne 13. 02. 2012 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo primarno zavrgel, vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, pa kot neutemeljeno zavrnil, podredno pa je vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil in kot neutemeljeno zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik obrazloženo kot neutemeljene zavrača vse vlagateljeve očitke, kot izhajajo iz zahtevka za revizijo, v posledici pa zaključuje, da
    - je dokazal, da je bila vlagateljeva ponudba (kot nepravilna in neprimerna, s tem pa nepopolna) upravičeno izločena iz postopka,
    - so neutemeljene tudi navedbe vlagatelja o "domnevno istovrstnih napakah izbranega ponudnika oziroma o tem, da naj bi bile napake v ponudbi izbranega ponudnika celo bistveno večjega pomena".

    Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kakor zatrjuje sam, prejel dne 15. 02. 2012.

    Naročnik je v prilogi spremnega dopisa številka 700-05/11 JN 09/2011, z dne 07. 02. 2012, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 09. 02. 2012, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

    V prilogi spremnega dopisa številka 700-05/11 JN 09/2011, z dne 15. 02. 2012, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 17. 02. 2012, je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil dodatno dokumentacijo.

    Državna revizijska komisija je dne 21. 02. 2012 prejela vlagateljevo vlogo z dne 17. 02. 2012, poimenovano "PRITOŽBA in I. PRIPRAVLJALNA VLOGA k ZAHTEVKU ZA REVIZIJO", v kateri se vlagatelj opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in jih zavrača (za potrebe predmetne odločitve v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo).

    Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom številka 018-47/2012-5, z dne 29. 02. 2012, pozvala na dopolnitev oziroma odstop dokumentacije. Omenjeni poziv je naročnik prejel dne 01. 03. 2012, dne 05. 03. 2012 pa je Državna revizijska komisija v prilogi naročnikovega spremnega dopisa, številka 700-05/11 JN 09/2011, z dne 01. 03. 2012, prejela dodatno (s strani naročnika) odstopljeno dokumentacijo.

    Dne 08. 03. 2012 je Državna revizijska komisija prejela naročnikovo vlogo številka 700-05/11 JN 09/2011, z dne 07. 03. 2012, poimenovano "I. PRIPRAVLJALNA VLOGA NAROČNIKA" (v nadaljevanju: prva pripravljalna vloga naročnika), v kateri se naročnik (v pretežnem delu) opredeljuje do navedb vlagatelja, ki jih je slednji podal v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo.

    Dne 13. 03. 2012 je Državna revizijska komisija prejela vlagateljevo vlogo z dne 12. 03. 2012, poimenovano "II. PRIPRAVLJALNA VLOGA k ZAHTEVKU ZA REVIZIJO" (v nadaljevanju: druga pripravljalna vloga vlagatelja), v kateri se vlagatelj (v pretežnem delu) opredeljuje do navedb naročnika, ki jih je slednji podal v svoji prvi pripravljalni vlogi.

    V prilogi spremnega dopisa številka 700-05/11 JN 09/2011, z dne 13. 03. 2012, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 16. 03. 2012, je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil dodatno dokumentacijo.

    Dne 22. 03. 2012 je Državna revizijska komisija prejela naročnikovo vlogo številka 700-05/11 JN 09/2011, z dne 21. 03. 2012, poimenovano "II. PRIPRAVLJALNA VLOGA NAROČNIKA", v kateri se naročnik (v pretežnem delu) opredeljuje do navedb vlagatelja, ki jih je slednji podal v svoji drugi pripravljalni vlogi.

    Državna revizijska komisija je dne 22. 03. 2012 sprejela sklep številka 018-47/2012-11.

    Državna revizijska komisija je dne 26. 03. 2012 prejela vlogo naročnika, številka 300/12, z dne 22. 03. 2012.

    Državna revizijska komisija je dne 10. 04. 2012 sprejela sklep številka 018-47/2012-15.

    Državna revizijska komisija je naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika z dopisom številka 018-47/2012-16, z dne 12. 04. 2012, na podlagi prvega odstavka 37. člena ZPVPJN obvestila, da podaljšuje rok za odločitev v zadevi.

    Državna revizijska komisija je dne 13. 04. 2012 prejela vlogo izbranega ponudnika, z dne 12. 04. 2012.

    Po pregledu in proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila, predrevizijski in revizijski postopek postopka oddaje tega javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

    Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je dne 22. 03. 2012 sprejela sklep številka 018-47/2012-11, s katerim je med drugim (v 2. točki izreka omenjenega sklepa) odločila, da se vlagateljev (pritožnikov) zahtevek za revizijo (z dne 23. 01. 2012) sprejme v obravnavo. V posledici navedenega je Državna revizijska komisija (po opravljenem predhodnem preizkusu vlagateljevega zahtevka za revizijo v revizijskem postopku - 31. člen ZPVPJN) v nadaljevanju pristopila k vsebinski obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN) v delu, v katerem vlagatelj zatrjuje, da je naročnik njegovo ponudbo "nepravilno temeljil" [â??] "kot nepravilno, neprimerno in zato posledično nepopolno" (točka "III. (kršitve naročnika pri oceni ponudbe vlagatelja)" zahtevka za revizijo).

    V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo kot nepravilno in neprimerno, v končni posledici pa nepopolno, izločil iz več razlogov. Naročnik je kot nepravilno, v posledici pa kot nepopolno, vlagateljevo ponudbo med drugim izločil tudi iz razloga, ker vlagatelj nima ustreznih referenc. Po ugotovitvah naročnika namreč vlagatelj ni izpolnil (referenčnega) pogoja (iz "tč.III.e.3" razpisne dokumentacije), da je v zadnjih petih letih od datuma odpiranja ponudb zgradil vsaj en proizvodni, visokošolski, zdravstveni ali znanstveno-raziskovalni zahtevni objekt s področja medicine, farmacije, biologije ali kemije v vrednosti "GOI del nad 10 mio EUR (brez DDV)". Omenjeno dejstvo izhaja iz naročnikovega obvestila o oddaji naročila (druga alinea na strani 2) in naročnikove dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila (drugi odstavek na strani 3).

    Upoštevaje doslej navedeno je Državna revizijska komisija v nadaljevanju pristopila k vsebinski (meritorni) obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo v točki, poimenovani "III. (kršitve naročnika pri oceni ponudbe vlagatelja)", v okviru slednje pa k obravnavi vsebine, navedene pod alineo "II. Reference vlagatelja". Vlagatelj namreč v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo zatrjuje, da je referenčni objekt "PSDC NOVI SALUS" objekt s področja farmacije, namenjen proizvodnji, skladiščni, distribucijski ter pisarniški dejavnosti, v posledici česar izpolnjuje referenčni pogoj, katerega neizpolnjevanje mu očita naročnik.

    V navezavi na zatrjevanja vlagatelja (zadnji odstavek na strani 16 zahtevka za revizijo), da "je bilo v razpisni fazi večkrat zastavljeno vprašanje dopustnosti/smiselnosti/primernosti zahtevane reference, pri čemer je naročnik večkrat ponovil in utrdil zahtevano določbo razpisne dokumentacije", Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi vlagatelj lahko (oziroma bi moral), če je ocenil, da je naročnik z določitvijo pogoja iz točke e.3) Pogojev za ugotavljanje sposobnosti in navodil o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika (drugi odstavek omenjene točke; v nadaljevanju: pogoj iz točke e.3)) razpisne dokumentacije morebiti kršil katero od določb ZJN-2, zahtevek za revizijo vložiti do poteka roka, določenega za predložitev ponudb. Vlagatelj namreč po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka (četrti odstavek 25. člena ZPVPJN, v povezavi s prvim in drugim odstavkom istega člena), pri čemer v konkretnem primeru ZPVPJN drugačnega zaključka ne dopušča, vlagatelj pa v konkretnem primeru tudi ni dokazal, da (domnevno zatrjevanih) kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom. Prav tako ne gre prezreti dejstva, da je v vlagateljevi ponudbi predložena izpolnjena, podpisana in žigosana izjava (razpisni obrazec številka 6), s katero poslovodeči ponudnik v skupni ponudbi izjavlja, da "smo seznanjeni z vsebino razpisne dokumentacijo za dodelitev javnega naročila, s splošnimi in posebnimi pogoji, in da z njo oz. njimi brez kakršnihkoli zadržkov v celoti soglašamo in jo/jih izpolnjujemo oz. jih bomo izpolnjevali". Državna revizijska komisija zato v fazi postopka oddaje javnega naročila, v kateri trenutno postopek oddaje zadevnega javnega naročila je (to je v fazi po sprejemu odločitve o oddaji zadevnega javnega naročila - 8. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2), ni presojala zakonitosti postavljenega pogoja iz točke e.3) razpisne dokumentacije, temveč je le še preverila, ali je naročnik ravnal zakonito, ko je ugotovil, da vlagatelj v ponudbi ni izpolnil (referenčnega) pogoja iz točke e.3) na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji.

    Državna revizijska komisija je v posledici doslej navedenega izvedla v zahtevku za revizijo predlagani dokaz "vpogled v razpisno dokumentacijo". Ob izvedbi omenjenega dokaza je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v Povabilu k oddaji ponudbe (točka 3) zapisal, da ponudnike vabi, da podajo svojo ponudbo za izvedbo javnega naročila v skladu z objavljenim javnim razpisom ter razpisno dokumentacijo. Ponudniki so morali v ponudbi priložiti pravilno izpolnjene, žigosane in s strani zakonitega zastopnika ali pooblaščene osebe (razen, kjer je bilo izrecno zahtevano, da jih podpiše zakoniti zastopnik) podpisane razpisne obrazce ter vzorce in dokazila o izpolnjevanju pogojev (prvi odstavek točke 2 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), naročnik pa je določil tudi, da bo v primeru, da ponudba ne bo popolna, takšno ponudbo izločil (prvi odstavek točke 7 in drugi odstavek točke 12 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), če ponudnik ne bo izpolnjeval v celoti vseh pogojev in zahtev iz razpisne dokumentacije (drugi odstavek točke 12 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe).

    V Pogojih za ugotavljanje sposobnosti in navodilih o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika (točka 1) je naročnik nadalje določil, da bo ocenjeval samo ponudbe tistih ponudnikov, katerim bo priznal izpolnitev vseh zahtevanih pogojev iz tega poglavja. Da bo ponudba formalno popolna, so morali ponudniki v ponudbi priložiti vse dokumente in priloge, navedene v omenjeni točki navodil (točka 2 Pogojev za ugotavljanje sposobnosti in navodil o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika), med drugim tudi spisek referenc ponudnika oziroma ponudnikov v skupnem nastopu, to je "najpomembnejših referenc ( gradnje, ki so bile zaključene) v zadnjih petih letih pred datumom odpiranja ponudb (Razpisni obrazec št. 8) za izgradnjo zahtevnih objektov s pripadajočo zunanjo, prometno in komunalno v vrednosti GOI del nad 10 mio EUR (brez DDV) za posamezni zahtevni objekt (kot je opredeljen v 1. in 2. odstavku (razen 7. točka) 2. člena Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Ur. l. RS št. 37/2008 in 9/2008)" (prvi odstavek točke e.3) Pogojev za ugotavljanje sposobnosti in navodil o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika). Naročnik je ob tem določil
    - pogoj: "Ponudnik oz. ponudniki v skupnem nastopu je/so v zadnjih petih letih pred datumom odpiranja ponudb SKUPAJ zgradili vsaj 3 zahtevne objekte, v vrednosti GOI del nad 10 mio EUR (brez DDV) za posamezni zahtevni objekt, od tega mora biti vsaj 1 referenčni zahtevni objekt proizvodni, visokošolski, zdravstveni ali znanstveno-raziskovalni objekt s področja medicine, farmacije, biologije ali kemije" (drugi odstavek točke e.3) Pogojev za ugotavljanje sposobnosti in navodil o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika, vsebinsko zelo primerljivo pa tudi besedilo pod tabelo na razpisnem obrazcu številka 8),
    - dokazila, s katerimi se izkazuje izpolnjevanje (v prejšnji alinei) citiranega pogoja: "Obrazcu morajo biti priložena potrdila naročnikov za vsak zahtevni objekt, ki ga ponudnik v obrazcu navaja (Razpisni obrazec št. 8a), sicer reference ne bodo priznane" (tretji odstavek točke e.3) Pogojev za ugotavljanje sposobnosti in navodil o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika).
    Ponudniki v skupnem nastopu so morali, kot izhaja iz točke g.4) Pogojev za ugotavljanje sposobnosti in navodil o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika, (v ponudbi) priložiti dokazila o izpolnjevanju tehničnih in kadrovskih pogojev za priznanje sposobnosti, ki so zahtevana v točki e.3) Pogojev za ugotavljanje sposobnosti in navodil o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika, za izpolnjevanje omenjenega pogoja pa so se v primeru skupne ponudbe reference ugotavljale skupno, kar pomeni, da so se količinsko seštevale (ne pa tudi po vrednosti).

    Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija (v smislu pravne relevantnosti za konkretni primer) ugotavlja, da so morali ponudniki (v skupnem nastopu) s predloženimi dokazili o izpolnjevanju pogoja iz točke e.3) izkazati oziroma dokazati, da so v zadnjih petih letih pred datumom odpiranja ponudb (štel je datum zaključka del) zgradili vsaj en zahtevni proizvodni ali visokošolski ali zdravstveni ali znanstveno-raziskovalni objekt s področja medicine ali farmacije ali biologije ali kemije v vrednosti "GOI del nad 10 mio EUR (brez DDV)" za posamezni zahtevni objekt.

    V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je iz razpisne dokumentacije (v delu, ki je pravno relevanten za odločitev o doslej izpostavljeni vsebini vlagateljevega zahtevka za revizijo) jasno razvidno, da se oddaja zadevnega javnega naročila izvaja skladno z določili vse veljavne zakonodaje ter drugih predpisov, ki veljajo v Republiki Sloveniji in Evropski uniji, ter "urejajo področje, na katera se nanaša javno naročilo oz. predmet javnega naročila" (zadnja alinea točke 3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). Ker je Uredbo o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/2003 in sprem.; v nadaljevanju: Uredba o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena), ki je veljala v času sprejema obvestila o oddaji naročila, šteti za predpis, saj je bila, preden je začela veljati, objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije (v zvezi s tem pogledati 154. člen Ustave Republike Slovenije), gre zaključiti, da se oddaja zadevnega javnega naročila, kot izhaja iz določb razpisne dokumentacije (zadnja alinea točke 3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), izvaja tudi skladno z določili Uredbe o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena.

    Omenjenega zaključka ne spreminja niti drugačno stališče vlagatelja, ki ga podaja v zahtevku za revizijo, po katerem "[v] referenčnih pogojih" [â??] "nikjer ni bila omenjena zahteva po klasifikaciji objekta, po veljavni klasifikaciji le-teh" (tretji odstavek na strani 15 zahtevka za revizijo), oziroma, po katerem naročnik "za zahtevane reference" ni "predvidel nikakršne klasifikacije objektov" (drugi odstavek na strani 15 zahtevka za revizijo). Res je sicer, da
    - se naročnik v vsebini pogoja iz točke e.3) ni izrecno skliceval na Uredbo o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena, vendar pa mu tega niti ni bilo potrebno storiti (še enkrat), saj je že v zadnji alinei točke 3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe jasno zapisal, da se oddaja zadevnega javnega naročila izvaja skladno z določili predpisov, ki veljajo v Republiki Sloveniji, torej tudi skladno z določili Uredbe o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena,
    - naročnik v vsebini pogoja iz točke e.3) ni izrecno omenil zahteve "po klasifikaciji objekta, po veljavni klasifikaciji le-teh", vendar pa omenjena zahteva izhaja že iz
    a) besedne zveze "zahtevni objekt proizvodni" v pogoju iz točke e.3),
    b) dejstva veljavnosti Uredbe o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (enotna klasifikacija vrst objektov se namreč, kot to izhaja iz prvega odstavka njenega 1. člena, kot obvezna uporablja pri evidentiranju, zbiranju, obdelovanju, analiziranju, posredovanju in izkazovanju podatkov o gradnjah in objektih, za statistične in evidenčne namene, za potrebe različnih uradnih in drugih administrativnih podatkovnih zbirk ter pri uporabi definicij vrst stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki se uporabljajo v veljavnih predpisih s področja graditve objektov in urejanja prostora) ter
    c) omenjene zadnje alinee točke 3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v povezavi z napovednim stavkom točke 3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe).
    Glede na navedeno je torej zaključiti, da je naročnik v navezavi na pogoj iz točke e.3) v razpisni dokumentaciji predvidel uporabo določb Uredbe o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (ter klasifikacijo vrst objektov, ki bo skladna z njo), prav tako pa je zaključiti, da vlagatelju ni mogoče slediti v njegovem zatrjevanju "odsotnosti klasifikacije objektov" v razpisni dokumentaciji (drugi odstavek na strani 15 zahtevka za revizijo).

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (na strani 9) vlagatelj sam zatrjuje, da ne bi nasprotoval dejstvu, da določba zadnje alinee točke 3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v povezavi z napovednim stavkom točke 3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe) vključuje tudi Uredbo o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena, v kolikor "naročnik slednjega z odgovorom na vprašanje št. 24 ne bi spremenil". Ob vpogledu v naročnikov odgovor številka 24, objavljen na Portalu javnih naročil ("Datum objave: 3.8.2011, 11:09"; v nadaljevanju: odgovor številka 24), je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik z njim ni, kot to vlagatelj zatrjuje v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (na strani 9), "izrecno odklonil" uporabe "Uredbe za kategorizacijo reference". Naročnik je namreč na zastavljeno vprašanje, ki se je glasilo "Navezujoč se na predviden tehnični pogoj - GOI referenco s področja medicine, farmacije, biologije ali kemije, za katerega smatramo, da je diskiriminatoren, vas naprošamo, da zadevo ponovno pretehtate in določite vrsto zgradb po klasifikaciji CC-SI za zahtevano referenco", odgovoril zgolj "Glede na vrsto objekta, njegovo velikost in kompleksnost naročnik meni, da so reference primerne". S citiranim odgovorom torej naročnik ni "izrecno odklonil" uporabe "Uredbe za kategorizacijo reference", temveč je podal le mnenje, da so glede na vrsto objekta, njegovo velikost in kompleksnost reference primerne.

    Ker z odgovorom številka 24 naročnik uporabe "Uredbe za kategorizacijo reference" ni "izrecno odklonil", je torej zaključiti, da vlagatelj ne nasprotuje dejstvu, da določba zadnje alinee točke 3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v povezavi z napovednim stavkom točke 3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe) vključuje tudi Uredbo o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena.

    Naročnik uporabe "Uredbe za kategorizacijo reference" ni "izrecno odklonil" niti z odgovorom na vprašanje številka 25, objavljenim na Portalu javnih naročil ("Datum objave: 3.8.2011, 11:09"), saj je na zastavljeno vprašanje, ki se je glasilo "Navedeni tehnični pogoj - GOI referenca s področja medicine, farmacije, biologije ali kemije, ni jasen. Zanima nas ali je ustrezna tudi referenca VG zgradbe, ki spadajo po enotni klasifiaciji vrst objektov v skupino 122 oz. natančneje 12203 in 126", odgovoril zgolj "Ne. Zahtevajo se reference, kot je navedeno v Razpisnem obrazcu št. 13". S slednje citiranim odgovorom je namreč naročnik določil, da "referenca VG zgradbe, ki spadajo po enotni klasifiaciji vrst objektov v skupino 122 oz. natančneje 12203 in 126", ni ustrezna, ni pa uporabe "Uredbe za kategorizacijo reference izrecno odklonil", kot to zatrjuje vlagatelj.

    Četudi bi bilo vlagatelju morebiti smiselno pritrditi v tem, da naročnik "z nobenim odgovorom na vprašanje na Portalu javnih naročil enotne klasifikacije ni predvidel" (drugi odstavek opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo na strani 10), gre vlagatelja opozoriti na zadnjo alineo točke 3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, pa tudi na dejstvo, da je Uredba o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena predpis, ki je veljal v času priprave ponudb v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, pri čemer iz dela prvega odstavka njenega 1. člena med drugim izhaja, da se z omenjeno uredbo uvaja enotna klasifikacija vrst objektov, ki se uporablja kot obvezna.

    Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da je iz razpisne dokumentacije (v delu, ki je pravno relevanten za odločitev o doslej izpostavljeni vsebini vlagateljevega zahtevka za revizijo) jasno razvidno, da so morali ponudniki, da bi izpolnili pogoj iz točke e.3), izkazati in dokazati, da so v zadnjih petih letih pred datumom odpiranja ponudb zgradili vsaj en zahtevni proizvodni objekt s področja farmacije. Ker besedna zveza "zahtevni objekt proizvodni" v pogoju iz točke e.3) opredeljuje pretežni namen zahtevnega (referenčnega) objekta in njegovo klasifikacijo po vrsti objekta, razpisne dokumentacije v izpostavljenem delu tudi ne gre razumeti na način, da bi za izpolnitev pogoja iz točke e.3) "zahtevni objekt proizvodni" zadoščal že
    - zahtevni (referenčni) objekt, katerega pretežni namen bi bil poslovni in/ali skladiščni, proizvodni namen pa bi bil (upoštevaje delež uporabne površine celotnega objekta, ki ga zavzema) manjši ali celo zanemarljiv, oziroma
    - zahtevni (referenčni) objekt, katerega pretežni namen bi bil poslovni in/ali skladiščni, poleg tega pa bi v manjšem ali celo zanemarljivem delu služil tudi proizvodnemu namenu.
    Naročnik v pogoju iz točke e.3) namreč ni uporabil na primer besedne zveze "zahtevni objekt, ki je v njegovem delu tudi proizvodni", "zahtevni objekt, ki vključuje tudi proizvodni del (proizvodno dejavnost)", "zahtevni objekt, katerega namen je (med drugim) tudi proizvodni" ali besedne zveze, ki bi bila po vsebini smiselno enaka izpostavljenim, kar bi napeljevalo na zaključek, kot ga v zahtevku za revizijo izpostavlja vlagatelj. Objekti se namreč, upoštevaje prvi odstavek 5. člena Uredbe o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena, razvrščajo glede na pretežen namen (njihove) uporabe, pri čemer je enota razvrščanja posamezen objekt kot celota (drugi odstavek 5. člena omenjene uredbe), kadar gre za večnamenski objekt, pa ga je treba razvrstiti kot eno klasifikacijsko enoto, po njegovem pretežnem namenu (četrti odstavek 5. člena omenjene uredbe). Pri ugotavljanju pretežnega namena (objekta) je treba ugotoviti, kolikšne deleže uporabne površine celotnega objekta zavzemajo posamezni deli objekta, ki imajo isti namen. Po opredelitvi namenskosti posameznih delov objekta je treba celoten objekt razvrstiti po enotni klasifikaciji vrst objektov (krajše: CC-SI), od najvišje ravni objekta do najnižje ravni objekta tako, da se najprej ugotovi področje, nato oddelek, skupina, razred in podrazred, v katerega objekt spada (peti odstavek 5. člena omenjene uredbe). Upoštevaje navedeno ni mogoče slediti vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani 15) zatrjuje, da je naročnik "(ex post) razlagal" razpisno dokumentacijo in tej "dajal nov pomen, ki ga določba v razpisni fazi postopka oddaje javnega naročila ni imela". Prav tako je iz doslej navedenih razlogov (upoštevaje zlasti 5. člen Uredbe o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena) razumljivo, da naročnik ni "posebno zahteval oziroma podal merila, kolikšen del objekta, mora biti namenjen proizvodni dejavnosti" (predzadnji odstavek na strani 16 zahtevka za revizijo).

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da med vlagateljem in naročnikom ni spora v tem, da je vlagatelj z namenom izkazovanja oziroma dokazovanja izpolnjevanja pogoja iz točke e.3) v ponudbi predložil referenčno potrdilo za gradnjo zahtevnega objekta "NOVI SALUS" (v nadaljevanju: objekt "NOVI SALUS"). V posledici izvedbe v zahtevku za revizijo predlaganega dokaza "vpogled v ponudbo vlagatelja" je tudi Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj v svoji ponudbi predložil
    - izpolnjen, podpisan in žigosan razpisni obrazec številka 8, poimenovan "SPISEK NAJPOMEMBNEJšIH REFERENC V ZADNJIH 5 (petih) LETIH pred datumom odpiranja ponudb", v katerem sta v četrti vrstici tabele med drugim zapisana podatka o naročniku ("SALUS d.o.o. LJ") ter nazivu objekta ("POSLOVNO SKLAD. OBJEKT ZA FARMACEVTSKE PROIZVODE"),
    - izpolnjen, podpisan in žigosan razpisni obrazec številka 8a, poimenovan "POTRDILO NAROČNIKA", v katerem sta med drugim zapisana podatka o naročniku kot investitorju ("SALUS LJUBLJANA d.d.") ter objektu ("POSLOVNO-SKLADIšČNI OBJEKT ZA FARMACEVTSKE PROIZVODE").

    Ob vpogledu v odločbo številka 351-341/2011-11, ki jo je dne 22. 04. 2011 izdala Republika Slovenija, Upravna enote Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1, Ljubljana (v nadaljevanju: odločba številka 351-341/2011-11), in se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija ugotovila, da iz nje med drugim izhaja, da
    - se investitorju "odreja poskusno obratovanje poslovno skladiščnega objekta" (točka I. izreka odločbe številka 351-341/2011-11),
    - je investitor "vložil vlogo za izdajo uporabnega dovoljenja za poslovno skladiščni objekt" (prvi odstavek obrazložitve odločbe številka 351-341/2011-11),
    - "je objekt dokončan v skladu z gradbenim dovoljenjem", "ki je bilo izdano investitorju za gradnjo poslovno skladiščnega objekta" (prva alinea četrtega odstavka obrazložitve odločbe številka 351-341/2011-11). Tako je bilo tudi po tehničnih pregledih članov komisije za tehnični pregled ugotovljeno, da je objekt dokončan v skladu z gradbenim dovoljenjem, ki je bilo izdano investitorju za gradnjo poslovno skladiščnega objekta.

    Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da (referenčnega) objekta "NOVI SALUS" ni šteti za proizvodni objekt, kot je to zahteval naročnik v pogoju iz točke e.3). Omenjeni zaključek Državne revizijske komisije dodatno potrjuje tudi dejstvo, da je referenčni naročnik (Salus, d. d.) v svoji izjavi z dne 10. 11. 2011, ki jo je v navezavi na podatke v razpisnem obrazcu številka 8a (kateri se nahaja v vlagateljevi ponudbi, nanaša pa se na objekt "NOVI SALUS") podal na naročnikov poziv številka 700-05/11 JN 09/2011, z dne 04. 11. 2011, pod kazensko in materialno odgovornostjo (v smislu pravne relevantnosti za konkretno zadevo) v vrstici "zgrajeni zahtevni objekt je proizvodni" obkrožil besedico "NE" (ni pa obkrožil besedice "DA", čeprav je to možnost imel). Prav tako zaključek, da (referenčnega) objekta "NOVI SALUS" ni šteti za proizvodni objekt, izhaja iz dejstva, da
    - je objekt "NOVI SALUS", kot izhaja iz izjave referenčnega naročnika (Salus, d. d.) z dne 10. 11. 2011, zgrajen v proizvodni površini, ki predstavlja manj kot 5 % delež površine skladiščnih prostorov omenjenega objekta (kar pomeni, da pretežni namen objekta ni proizvodni)
    - je referenčni naročnik (Salus, d. d.) na svoji uradni spletni strani (http://www.salus.si/sl/aktualno/novice/V-zivo-iz-NOVEGA-SALUSA), kot v četrtem odstavku na strani 3 svoje izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo zatrjuje izbrani ponudnik, jasno zapisal: "Gradnja našega novega poslovno-skladiščno-logističnega centra NOVI SALUS na Litostrojski cesti 46 A v Ljubljani je uspešno zaključena" (opomba: besedilo podčrtala Državna revizijska komisija).

    Iz doslej navedenih razlogov tudi ni mogoče slediti vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo (prvi odstavek na strani 15) zatrjuje, da naročnik "ni imel nobenega upravičenega razloga" za to, da je "izločil iz celotnega objekta" (objekta "NOVI SALUS") "samo proizvodnji del objekta".

    Odločbo številka 351-341/2011-11 je na podlagi prvega odstavka 224. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, šteti za javno listino, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Res je sicer, da vlagatelj v zahtevku za revizijo po vsebini zatrjuje, da je v odločbi številka 351-341/2011-11 dejstvo, da je (referenčni) objekt "NOVI SALUS" šteti za poslovno skladiščni objekt, neresnično (nepravilno) ugotovljeno, vendar pa Državna revizijska komisija v posledici doslej izpostavljenih dejstev v resničnost (pravilnost) dejstva, da je (referenčni) objekt "NOVI SALUS" po njegovi vsebini šteti za poslovno skladiščni objekt, ne dvomi, temveč jo ocenjuje za prepričljivo. Glede na navedeno Državna revizijska komisija od organa, od katerega odločba številka 351-341/2011-11 izvira, tudi ni zahtevala, da o omenjenem dejstvu, ki iz nje izhaja, poda izjavo.

    Ker Državna revizijska komisija ugotavlja, da je dejansko stanje v izpostavljenem delu (glede vprašanja vlagateljevega izpolnjevanja pogoja iz točke e.3) in vprašanja, ali je (referenčni) objekt "NOVI SALUS" šteti za proizvodni objekt) dovolj razjasnjeno z listinskimi dokazi iz odstopljene spisovne dokumentacije (zlasti upoštevaje dokazno vrednost odločbe številka 351-341/2011-11, v povezavi z ostalimi dokumenti oziroma listinami v spisu zadeve, ki jo potrjujejo), je izvedbo dokaznega predloga "izvedenec ustrezne gradbene stroke" kot nepotrebno zavrnila.

    Dosedanjih zaključkov Državne revizijske komisije ne spreminja niti zatrjevanje vlagatelja v zahtevku za revizijo (tretji odstavek na strani 15), da je naziv objekta "voden po imenu, ki ga objektu poda projektant", saj omenjeno dejstvo zgolj dodatno utrjuje podatek, kot izhaja iz odločbe številka 351-341/2011-11, da je (referenčni) objekt "NOVI SALUS" šteti za poslovno skladiščni objekt, niti zatrjevanje vlagatelja v zahtevku za revizijo (prvi odstavek na strani 16), da "med investitorjem in izvajalcem ni spora o tem, da so se zadevna dela tudi sicer opravljala za - proizvodno skladiščni distribucijski center SALUS". Samo poimenovanje gradbene pogodbe številka 15/2009, z dne 04. 06. 2009, na katero se v zahtevku za revizijo sklicuje vlagatelj (vlagatelj zahtevku za revizijo prilaga le strani "1 od 1" in "15 od 15"), namreč ne spreminja vseh doslej predstavljenih dejstev, ki zatrjevanju vlagatelja nasprotujejo, na primer dejstva, da je referenčni naročnik (Salus, d. d.) v svoji izjavi z dne 10. 11. 2011 pod kazensko in materialno odgovornostjo (v smislu pravne relevantnosti za konkretno zadevo) v vrstici "zgrajeni zahtevni objekt je proizvodni" obkrožil besedico "NE" (ni pa obkrožil besedice "DA", čeprav je to možnost imel).

    Z vlagateljem se ni mogoče strinjati niti v njegovem zatrjevanju, da "gre pri poslovnem objektu za širši pojem, ki v razmerju do proizvodnega objekta nedvomno pomeni nadpomenko". Gre namreč za dve različni vrsti objektov.

    Upoštevaje vse doslej navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni uspel izkazati oziroma dokazati, da je naročnik s tem, ko je vlagateljevo ponudbo (iz razloga, ker je ugotovil, da (referenčnega) objekta "NOVI SALUS" ni šteti za proizvodni objekt, ter zaključil, da vlagatelj ni izpolnil pogoja iz točke e.3)) izločil kot nepravilno, v posledici pa nepopolno, kršil določbe (lastne) razpisne dokumentacije oziroma določbe ZJN-2. V postopku oddaje javnega naročila mora namreč naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb (v skladu z 78. členom ZJN-2), upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena ZJN-2, izločiti ponudbe, ki niso popolne (prvi stavek prvega odstavka 80. člena ZJN-2), ponudba, ki ni pravilna, pa v posledici tudi ni popolna (16. in 19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Popolna je le tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), nepravilna pa je (v smislu pravne relevantnosti za konkreten primer) tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2. Pogoj iz točke e.3) naročnikove razpisne dokumentacije se uvršča med pogoje, s katerimi se izkazuje izpolnjevanje tehnične sposobnosti, pri čemer so načini oziroma dokazila, s katerimi gospodarski subjekti lahko izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti, določeni oziroma določena v drugem odstavku 45. člena ZJN-2 (v zvezi s tem pogledati tudi šesti odstavek 45. člena ZJN-2). Ob upoštevanju navedenega, ob upoštevanju vsebine vlagateljeve ponudbe in ob upoštevanju vse preostale dokumentacije v spisu zadeve je tudi razumeti naročnika, da se ni (kot to v drugem odstavku na strani 17 zahtevka za revizijo zatrjuje vlagatelj) "odločil od ponudnika zahtevati morebitno pojasnilo predložene reference, kaj šele (morebitno) formalno dopolnitev le-te".

    Ker je Državna revizijska komisija že doslej ugotovila, da vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah ni uspel izkazati oziroma dokazati, da je naročnik s tem, ko je njegovo ponudbo (iz razloga, ker je ugotovil, da (referenčnega) objekta "NOVI SALUS" ni šteti za proizvodni objekt, ter zaključil, da vlagatelj ni izpolnil pogoja iz točke e.3)) izločil kot nepravilno, v posledici pa nepopolno, kršil določbe (lastne) razpisne dokumentacije oziroma določbe ZJN-2, v nadaljevanju zahtevka za revizijo ni obravnavala v njegovih preostalih delih, v katerih vlagatelj zatrjuje popolnost svoje ponudbe (točka, poimenovana "III. (kršitve naročnika pri oceni ponudbe vlagatelja)"). Je pa v nadaljevanju Državna revizijska komisija (v skladu s svojo ustaljeno prakso, upoštevaje načelo enakopravne obravnave ponudnikov) pristopila k obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo v delu (v točki, poimenovani "IV. (nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika)"), v katerem vlagatelj zatrjuje enake oziroma istovrstne kršitve naročnika v povezavi z izbrano ponudbo. Vlagateljev zahtevek za revizijo je namreč po vsebini razumeti na način, da v njem zatrjuje, da bi (če Državna revizijska komisija njegovim navedbam, podanim v točki, poimenovani "III. (kršitve naročnika pri oceni ponudbe vlagatelja)", zahtevka za revizijo, ne bi sledila) ob enaki obravnavi njegove ponudbe v odnosu do ponudbe izbranega ponudnika tudi njegova ponudba morala biti označena kot popolna.

    Upoštevaje doslej navedeno je Državna revizijska komisija v nadaljevanju pristopila k vsebinski (meritorni) obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo v točki, poimenovani "IV. (nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika)", v okviru slednje pa k obravnavi vsebine, navedene pod alineo "I. Reference za izvedbo strojnih instalacij". Vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo (v navezavi na eno od referenc, predloženih v ponudbi izbranega ponudnika) najprej zatrjuje, da je "[n]aročnik referenčnega dela RS, Ministrstvo za zdravje" [â??] "Obrazec št. 13a izpolnil na način, iz katerega ni mogoče razbrati ali se je referenca predložila v izpolnitev splošne reference ali izpolnitev reference, ki se nanaša na izvedbo strojnih inštalacij v objektu laboratorijske narave" (v nadaljevanju: referenčno delo, katerega izvedbo je potrdilo Ministrstvo za zdravje). Vlagatelj pojasnjuje, da je naročnik referenčnega dela (katerega izvedbo je potrdilo Ministrstvo za zdravje) obrazec izpolnil na način, da potrjuje izvedbo strojno inštalacijskih del pri gradnji objekta splošne narave in sicer s področja zdravja ali medicine, kar pa je kontradiktorno, ter zaključuje, da navedene reference ni mogoče upoštevati, saj iz nje ne izhaja, "kakšen pogoj bi slednja sploh lahko izpolnjevala", zlasti pa naročnik tega brez pravne podlage tudi ne bi mogel sklepati, temveč bi moral izbranega ponudnika ali naročnika referenčnih del pozvati k pojasnilom oziroma k odpravi "formalne nepopolnosti" (četudi bi morebiti šlo, po vlagateljevem prepričanju, za nedopustne spremembe in celo spreminjanje ponudbe).

    Ne glede na
    - zaključek, ali je odgovor naročnika, ki ga je podal na vprašanje številka 7, objavljen na Portalu javnih naročil ("Datum objave: 23.9.2011, 13:16"), razumeti na način, kot ga v zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 28) podaja vlagatelj, ali na način, kot ga v odločitvi o zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 14) podaja naročnik, oziroma, kot ga v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 9) podaja izbrani ponudnik,
    - vprašanje, ali je naročnik referenčnega dela, ki ga v obravnavanem delu zahtevka za revizijo izpostavlja vlagatelj, obrazec izpolnil na kontradiktoren način,
    Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni uspel izkazati oziroma dokazati, da je naročnik s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika označil kot popolno, ne da bi (v navezavi na predloženo potrdilo glede referenčnega dela, katerega izvedbo je potrdilo Ministrstvo za zdravje) izbranega ponudnika ali naročnika referenčnih del pozval k pojasnilom oziroma k odpravi "formalne nepopolnosti", kršil določbe (lastne) razpisne dokumentacije oziroma določbe ZJN-2. Dejstvo je namreč, da
    - je naročnik v točki e.8) Pogojev za ugotavljanje sposobnosti in navodil o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika, vsebinsko zelo primerljivo pa tudi v besedilu pod tabelo na razpisnem obrazcu številka 13, zahteval potrdila o izvedbi strojnih inštalacij (v zadnjih petih letih od datuma odpiranja ponudb) "v vsaj dveh zahtevnih objektih, pri čemer je lahko ena splošna referenca za izvedbo strojnih inštalacij v vrednosti nad 1 mio EUR (brez DDV), vsaj ena pa mora biti za izvedbo strojnih inštalacij v objektu laboratorijske narave (znanstveno-raziskovalnih ali proizvodnih, s področja kemije ali farmacije ali biologije ali zdravstva ali medicine) v minimalni površini 500 m2" (v nadaljevanju: pogoj iz točke e.8)),
    - je partner (ponudnik) v skupnem nastopu, kateremu je izvedbo referenčnega dela potrdilo Ministrstvo za zdravje, na razpisnem obrazcu številka 13, poimenovanem "SPISEK NAJPOMEMBNEJšIH REFERENC ZA IZVEDBO STROJNIH INšTALACIJ V ZADNJIH (petih) LETIH pred datumom odpiranja ponudb" (v nadaljevanju: obrazec številka 13), na strani 277 ponudbe izbranega ponudnika navedel pet referenčnih del, pri čemer vlagatelj v zahtevku za revizijo neustreznosti preostalih štirih referenčnih del ne zatrjuje,
    - bodo strojno inštalacijska dela (kot izhaja iz podizvajalskih pogodb, ki se nahajajo v ponudbi izbranega ponudnika) izvajali podizvajalci partnerja (ponudnika) v skupnem nastopu, kateremu je izvedbo referenčnega dela potrdilo Ministrstvo za zdravje,
    - je prvi od podizvajalcev partnerja (ponudnika) v skupnem nastopu, ki bo izvajal strojno inštalacijska dela, na razpisnem obrazcu številka 13 na strani 278 ponudbe izbranega ponudnika navedel tri referenčna dela za izvedbo strojnih inštalacij (pri čemer vlagatelj v zahtevku za revizijo neustreznosti omenjenih referenčnih del ne zatrjuje),
    - je drugi od podizvajalcev partnerja (ponudnika) v skupnem nastopu, ki bo izvajal strojno inštalacijska dela, na razpisnem obrazcu številka 13 na strani 279 ponudbe izbranega ponudnika navedel pet referenčnih del za izvedbo strojnih inštalacij (pri čemer vlagatelj v zahtevku za revizijo neustreznosti omenjenih referenčnih del ne zatrjuje),
    - je tretji od podizvajalcev partnerja (ponudnika) v skupnem nastopu, ki bo izvajal strojno inštalacijska dela, na razpisnem obrazcu številka 13 na strani 280 ponudbe izbranega ponudnika navedel pet referenčnih del za izvedbo strojnih inštalacij (pri čemer vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje neustreznost zgolj enega referenčnega dela, ne pa tudi ostalih štirih referenčnih del).

    Zapisana dejstva v povzetku pomenijo, da tudi v primeru, če referenčnega dela, katerega izvedbo je potrdilo Ministrstvo za zdravje, naročnik dejansko morebiti ne bi smel upoštevati pri preverjanju izpolnjevanja pogoja iz točke e.8), vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni uspel izkazati oziroma dokazati, da v ponudbi izbranega ponudnika ni izkazano izpolnjevanje pogoja iz točke e.8) v delu, ki se glasi "vsaj ena" referenca "za izvedbo strojnih inštalacij v objektu laboratorijske narave (znanstveno-raziskovalnih ali proizvodnih, s področja kemije ali farmacije ali biologije ali zdravstva ali medicine) v minimalni površini 500 m2". Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo ne zatrjuje neustreznosti preostalih navedenih referenčnih del za izvedbo strojnih inštalacij partnerja (ponudnika) v skupnem nastopu, kateremu je izvedbo referenčnega dela potrdilo Ministrstvo za zdravje, niti ne zatrjuje neustreznosti preostalih navedenih referenčnih del za izvedbo strojnih inštalacij (z izjemo enega referenčnega dela, omenjenega v zadnji alinei prejšnjega odstavka) prvega, drugega oziroma tretjega od podizvajalcev partnerja (ponudnika) v skupnem nastopu, ki so v ponudbi izbranega ponudnika nominirani, da bodo v postopku oddaje zadevnega javnega naročila izvajali strojno inštalacijska dela.

    Državna revizijska komisija je v nadaljevanju pristopila k obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo v točki, poimenovani "IV. (nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika)", v okviru slednje pa k obravnavi nadaljnje vsebine, navedene pod alineo "I. Reference za izvedbo strojnih instalacij". Vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo zatrjuje neustreznost reference podizvajalca K. K., d. o. o., ki je kot četrta zapisana v tabeli razpisnega obrazca številka 13, v ponudbi izbranega ponudnika predloženega na strani 280. Pri omenjeni referenci, kot zatrjuje vlagatelj, upoštevaje vrednost del, nedvomno ne gre za izvedbo strojno inštalacijskih del na zahtevnem objektu, kot je naročnik zahteval, prav tako pa ne gre za izvedbo gradbenih del (temveč gre za izvedbo vzdrževalnih del).

    V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni uspel izkazati oziroma dokazati, da je naročnik s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika (iz razloga, navedenega v prejšnjem odstavku obrazložitve tega sklepa) označil kot popolno, kršil določbe (lastne) razpisne dokumentacije oziroma določbe ZJN-2. Kot je bilo to ugotovljeno že doslej namreč vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje neustreznost zgolj enega od petih (ne pa tudi ostalih štirih) referenčnih del za izvedbo strojnih inštalacij, ki jih je tretji od podizvajalcev (podizvajalec K. K., d. o. o.) partnerja (ponudnika) v skupnem nastopu, ki bo izvajal strojno inštalacijska dela, navedel na razpisnem obrazcu številka 13 na strani 280 ponudbe izbranega ponudnika. Tudi v primeru, če bi Državna revizijska komisija ugotovila, da so vlagateljeva zatrjevanja v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo morebiti utemeljena, bi tako za izkazovanje izpolnjevanja pogoja iz točke e.8) še vedno ostala štiri referenčna dela za izvedbo strojnih inštalacij (kot so navedena na razpisnem obrazcu številka 13 na strani 280 ponudbe izbranega ponudnika), glede katerih vlagatelj v zahtevku za revizijo (konkretizirano) ne zatrjuje, da bi bile neustrezne, oziroma, da bi bila njihova vsebina v nasprotju z določbami razpisne dokumentacije, zlasti še določbo pogoja iz točke e.8).

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v točki zahtevka za revizijo, poimenovani "IV. (nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika)", v okviru slednje pa pod alineo "II. Reference za izvedbo elektroinštalacij", navaja zgolj, da (v navezavi na vprašanje "št. 23", objavljeno na Portalu javnih naročil, pa tudi naročnikov odgovor nanj) upravičeno dvomi, da je v izbrani ponudbi izkazano izpolnjevanje pogoja, določenega v točki e.9) Pogojev za ugotavljanje sposobnosti in navodil o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika (v nadaljevanju: pogoja iz točke e.9)), saj je "vlagatelj edini izvajalec elektroinštalacijskih del v športnem parku Stožice, kar glede na pojasnilo" [â??] "v vprašanju št. 23, pomeni, da edini tudi s tako referenco de facto razpolaga".

    V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija izpostavlja določilo 15. člena ZPVPJN, skladno s katerim mora vlagatelj v zahtevku za revizijo (med drugim) navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Zahtevek za revizijo je namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, v ta namen pa ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju (pravno relevantnih) dejstev in predlaganju (pravno relevantnih) dokazov. Zavezuje ga, da v zahtevku za revizijo navede pravno relevantna dejstva, za trditve o teh dejstvih pa ponudi tudi ustrezne pravno relevantne dokaze. Ker so v ZPVPJN taksativno naštete le obvezne sestavine zahtevka za revizijo, je potrebno zahteve glede vsebine postavke zatrjevanja kršitev, dejstev in dokazovanja teh iskati v določbah Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi 13. člena ZPVPJN v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku smiselno uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja. Razpravno načelo, urejeno v 7. členu ZPP, od strank zahteva, da navedejo vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, ter predlagajo dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Trditveno breme pomeni dolžnost tožnika (vlagatelja zahtevka za revizijo), da v tožbi (zahtevku za revizijo) navede dejstva, na katera opira tožbeni zahtevek, dejstva pa mora navesti tako, da se na njihovi podlagi izkaže utemeljenost tožbenega zahtevka. Tožnik (vlagatelj zahtevka za revizijo) mora zatrjevati dejstva določno in konkretizirano, predlagani dokazi pa služijo potrditvi (izkazovanju) teh dejstev. Državna revizijska komisija je ob tem že v več svojih odločitvah opozorila, da so lahko predmet njene presoje le konkretizirane kršitve, pa tudi, da navedbam, katerih namen je zgolj ugibanje ali sklepanje o določenih dejstvih, v revizijskem postopku ni mogoče slediti.

    V posledici dejstva, da vlagatelj v zahtevku za revizijo (zgolj) upravičeno dvomi, da je v izbrani ponudbi izkazano izpolnjevanje pogoja iz točke e.9), je Državna revizijska komisija sledila naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (na strani 16) zatrjuje, da je izbrani ponudnik "predložil 9 referenc za elektro inštalacije, ki ustrezajo zahtevam iz predmetne razpisne dokumentacije". Glede na navedeno je torej smiselno pritrditi tudi izbranemu ponudniku, ki v svoji izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani 9) med drugim ugotavlja, da odločitev ni mogoče sprejeti "na podlagi domnev vlagatelja revizije", ki "v svoji točki" [â??] "IV/2 glede referenc za izvedbo" [â??] "elektro inštalacij izpostavlja domnevno nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika".

    Ob tem ne gre prezreti niti dejstva, da vlagatelj v zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani 32) sam ugotavlja, da je izbrani ponudnik "v izpolnitev tovrstnega pogoja na obrazcu št. 14 predvidel, kar 5 referenc" enega od ponudnikov v skupnem nastopu (skupne ponudbe izbranega ponudnika) in "4 reference" enega od podizvajalcev (v skupni ponudbi izbranega ponudnika), pa "četudi za izpolnitev tega pogoja zadoščajo tri". Iz navedenega izhaja, da vlagatelj že sam ugotavlja, da je v ponudbi izbranega ponudnika z namenom izkazovanja izpolnjevanja pogoja iz točke e.9) predloženih 9 referenc, pa čeprav zadoščajo že tri. Državna revizijska komisija prav tako ugotavlja, da zgolj
    - zatrjevano dejstvo, da je "vlagatelj edini izvajalec elektroinštalacijskih del v športnem parku Stožice, kar glede na pojasnilo" [â??] "v vprašanju št. 23, pomeni, da edini tudi s tako referenco de facto razpolaga",
    - izvedeni dokazi "vpogled na Portal javnih naročil vprašanje in odgovor št. 23", "vpogled v ponudbo izbranega ponudnika", "vpogled v razpisno dokumentacijo" in "Gradbena pogodba št. 48/09 - GREP št. 335A/09 - GSG z dne 17. 12. 2009",
    ne izkazujejo oziroma ne dokazujejo dejstva, da "izbrani ponudnik tovrstnega pogoja", torej pogoja iz točke e.9), "ni mogel izpolniti". Gradbena pogodba "št. 48/09 - GREP št. 335A/09 - GSG z dne 17. 12. 2009" namreč izkazuje le soglasje volje pogodbenih strank, ki sta jo sklenili, za izvedbo gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del na objektu, ki ga v zahtevku za revizijo omenja vlagatelj, ne dokazuje pa, da izbrani ponudnik zaradi tega ne bi mogel imeti drugih referenc za izvedbo elektroinštalacij v zahtevnih objektih, s katerimi bi izkazal izpolnjevanje pogoja iz točke e.9). Iz razpisnih obrazcev številka 14, v ponudbi izbranega ponudnika predloženih na strani 300 in 301, tako izhajajo vrednosti del, ki so vse (za vsak posamezni objekt) nad 500.000,00 EUR (brez davka na dodano vrednost).

    Vlagatelj torej v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni uspel izkazati oziroma dokazati, da v izbrani ponudbi ni izkazano izpolnjevanje pogoja iz točke e.9), v posledici pa v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah ni uspel izkazati oziroma dokazati niti, da je naročnik s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika (iz izpostavljenega razloga) označil kot popolno, kršil določbe (lastne) razpisne dokumentacije oziroma določbe ZJN-2.

    Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje (jasno, določno in konkretizirano) morebitnih drugih kršitev naročnika v navezavi na referenčna potrdila, kot so predložena v ponudbi izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija zakonitost naročnikovega ravnanja s ponudbo izbranega ponudnika preizkusila (vlagatelj Državni revizijski komisiji v zahtevku za revizijo sicer predlaga, da "preveri izpolnitev" pogojev - v zvezi s tem pogledati zadnji stavek točke, poimenovane "IV. (nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika)") le v tistih mejah, za katere je vlagatelj trditveno podlago podal v točki, poimenovani "IV. (nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika)", v okviru slednje pa pod alineo "I. Reference za izvedbo strojnih instalacij" in alineo "II. Reference za izvedbo elektroinštalacij".

    Državna revizijska komisija (v skladu s svojo ustaljeno prakso, upoštevaje pri tem stališče 2. občne seje Državne revizijske komisije v letu 2007, objavljeno na spletni strani http://www.dkom.si/"lng=slo&vie=cnt&gr1=aktRaz&id=2007032115151322) v nadaljevanju ni pristopila k obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo v delu (v točki II.), v katerem vlagatelj izpostavlja status izbranega ponudnika (ob dodatnem in hkratnem utemeljevanju aktivne legitimacije). Vlagatelj namreč v slednje navedenem delu zahtevka za revizijo ne zatrjuje enakih ali vsaj istovrstnih domnevnih nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika, pač pa zatrjuje zgolj enako končno posledico (to je nepopolnost izbrane ponudbe), kar pa ob upoštevanju stališča 2. občne seje Državne revizijske komisije v letu 2007 in ustaljene prakse Državne revizijske komisije ne zadostuje za meritorno obravnavo (s strani vlagatelja) zatrjevanih kršitev naročnika v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo.

    Upoštevaje vse doslej navedeno Državna revizijska komisija (v povzetku) zaključuje, da vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (v nobenem od obravnavanih delov zahtevka za revizijo) ni uspel izkazati oziroma dokazati, da je naročnik s tem, ko je njegovo ponudbo izločil kot nepravilno, v posledici pa nepopolno, ponudbo izbranega ponudnika pa označil kot popolno, kršil določbe (lastne) razpisne dokumentacije oziroma določbe ZJN-2. Državna revizijska komisija je zato odločila, da se vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 23. 01. 2012 kot neutemeljen zavrne.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo in v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo predlaga, da se mu povrne strošek takse v znesku 10.000,00 EUR, nagrada za predrevizijski (v znesku 1.400,00 EUR) in revizijski postopek (v znesku 1.400,00 EUR), pavšalni znesek za poštne in telekomunikacijske storitve (20,00 EUR) ter 20 % davek na dodano vrednost. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem postopku in ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija na podlagi 70. člena ZPVPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev priglašenih stroškov postopka pravnega varstva (vključno s stroški pritožbenega postopka).

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    V Ljubljani, dne 26. 04. 2012


    Predsednica senata
    Sonja Drozdek-šinko, univ. dipl. prav.,
    članica Državne revizijske komisije










    Vročiti:
    - UNIVERZA V LJUBLJANI, Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana
    - Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, d. o. o., Brdnikova ulica 44, 1000 Ljubljana (dva izvoda izvirnika sklepa)
    - SGP POMGRAD, d. d., Bakovska ulica 31, 9000 Murska Sobota
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
    - spis zadeve - arhiv Državne revizijske komisije

    Natisni stran