018-088/2012 Mestna občina Ptuj

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Miriam Ravnikar šurk, kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in Sonje Drozdek šinko, kot članic senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Dominikanski samostan, EšD: 588 Selitev kamnitih elementov - lapidarij, mitrej, križni hodnik", začetem na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Mens Mentis Murska Sobota, Kocljeva ulica 16, Murska Sobota (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper kršitve naročnika Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj (v nadaljevanju: naročnik), dne 20. 4. 2012

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila "Dominikanski samostan, EšD: 588 Selitev kamnitih elementov - lapidarij, mitrej, križni hodnik". Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 28. 12. 2011, pod št. objave JN14808/2011. Naročnik je dne 26. 1. 2012, pod št. 351-130/2009, izdal Odločitev, da se javno naročilo odda ponudnikoma v skupnem nastopu Gnom, d.o.o., Belveder 4b, Koper in Amoret restavratorstvo, d.o.o., Bevke 3e, Log pri Brezovici (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 20. 2. 2012 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila ter izločitev ponudbe izbranega ponudnika iz postopka javnega naročanja. Navaja, da je bila odgovorni vodja del izbranega ponudnika, oseba J.D., hkrati eden od projektantov, ki so pripravljali popis del za predmetno javno naročilo, zato je naročnik po mnenju vlagatelja ustvaril diskriminatorne okoliščine, ker je izbrani ponudnik že bil seznanjen z ocenjeno vrednostjo projekta, oziroma še več, naročnik je v razpisni dokumentaciji zapisal, da mora ponudnik podati oceno del. Vlagatelj meni, da je obseg restavratorskih del v Prilogi 2 zelo podcenjen, zato da bo kasneje ugotovljeno, da so potrebna dodatna dela, sicer se bodo objekti poškodovali med transportom ali skladiščenjem, vendar se bo takrat treba pogajati le še z izbranim ponudnikom. Vlagatelj dalje zatrjuje, da je izbrani ponudnik v obrazcu predračuna napačno izračunal znesek DDV na ponudbeno ceno, in sicer je namesto zneska 15.492,99 EUR vpisal znesek 15.492,98 EUR, posledično temu je napačno izračunana tudi bruto cena, ki se navaja tudi na zapisnikih, pri tem pa niso bili zabeleženi nobeni popravki. Ker izbrani ponudnik ne sme popraviti skupne vrednosti ponudbe, je njegova ponudba nezakonita in nepopolna. Vlagatelj dalje navaja, da izbrani ponudnik Priloge 2 k predračunu ni predložil v pisni obliki, ampak v obliki CD-ROM-a, ki ni overjen z digitalnim certifikatom in časovnim žigom (kar bi bilo ekvivalentno žigosanju vsake strani ali vezavi s pečatno vrvico), s čimer je ravnal v nasprotju s 7. členom razpisne dokumentacije. Prav tako po mnenju vlagatelja kvaliteta črnila pisave, s katerim je izbrani ponudnik izpolnil ponudbo, ne ustreza zahtevam naročnika (da mora biti neizbrisljiva), zato je mogoče ponudbo arbitrarno spreminjati, kar je nedopustno. Vlagatelj tudi izpostavi, da v ponudbi izbranega ponudnika, v okviru Priloge 1 k predračunu, ki je avtomatično izračunavala rekapitulacijo posameznih segmentov ponudbe, rekapitulacija ni sešteta, oziroma je ročno pripisan dodatek, pri čemer posamezni segmenti (lapidarij, mitrej in križni hodnik) tudi niso sešteti pravilno, kar je prav tako v nasprotju s 7. členom razpisne dokumentacije, ki je določal, da ponudba ne sme vsebovati nobenih dodatkov ali sprememb. Vlagatelj je še ugotovil, da izbrani ponudnik ni predložil izpolnjene izjave banke o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti (OBR-10), priložena bančna garancija za dobro izvedbo del na OBR-10a pa je pomanjkljivo izpolnjena in ni veljavna, ker ne vsebuje podatka o tem, na katero pogodbo se garancija nanaša in višine garancije. Vlagatelj še opozori na nenavadno nizko ceno izbranega ponudnika, ki je, glede na ponujeno ceno vlagatelja, nižja za približno 30 %, zato bi bo njegovem mnenju naročnik moral opraviti dodatne poizvedbe v skladu z zakonom. Vlagatelj meni, da bo izbrani ponudnik razliko v ceni pri izvedbi javnega naročila nekje unovčil (npr. preko dodatnih del), saj je tako ravnal že v preteklosti

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 24. 2. 2012 izjasnil o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo. Pojasnil je višino ponudbene cene z ovrednotenjem del in predvidenega materiala, ki ga bo uporabil pri izvedbi javnega naročila. Dalje navaja, da je pri izpolnjevanju obrazcev razpisne dokumentacije uporabil pisalo znamke Pilot, model V-Ball RT 05, da je pri pripravi predračuna uporabil Prilogo 1 (Popisdel.xls) in ne Priloge 1 (Popisdel-xlsx), ker njegova programska oprema (Office 2003) ne podpira dokumentov s končnico xlsx. Navedeni obrazec ni avtomatično izračunaval vsote posameznih segmentov in rekapitulacije, zato je izbrani ponudnik vsote ročno seštel in jih ročno vpisal v obrazec razpisne dokumentacije. Pri ponovnem preverjanju seštevkov pa je ugotovil, da so vsi segmenti in rekapitulacija sešteti pravilno. V zvezi z izračunom DDV izbrani ponudnik pojasni, da je zadnjo decimalno število zaokrožil navzdol namesto navzgor. Izbrani ponudnik navede še določena dejstva v zvezi z očitanjem nekorektne prakse v preteklosti.

Naročnik je dne 7. 3. 2012 izdal sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil. V zvezi z revizijskimi navedbami o diskriminatornih okoliščinah zaradi sodelovanja osebe J.D., kot odgovorne vodje del v ponudbi izbranega ponudnika, naročnik izpostavi, da ZJN-2 več ne vsebuje prepovedi o tem, da pripravljavec razpisne dokumentacije ne sme nastopiti kot ponudnik ali podizvajalec ali sodelovati s ponudnikom pri pripravi ponudbe, vlagatelj pa ni zatrjeval in dokazal, ali je takšno sodelovanje z naročnikom vplivalo na enakopravno obravnavo ponudnikov. Razpisna dokumentacija je pripravljena tako natančno, da si vsak potencialni ponudnik lahko ustvari natančno predstavo o obsegu in vrsti potrebnih del ter na podlagi tega določi kalkulacijo cene, zato so ponudniki glede ocene del oziroma oblikovanja ponudbene vrednosti v enakopravnem položaju. Naročnik še izpostavi, da si je vlagateljeve očitke v tem delu mogoče razlagati le tako, da bi kršitve lahko nastale pri pripravi razpisne dokumentacije, glede česar pa je vlagatelj prepozen. Glede izračuna zneska DDV naročnik povzame pojasnilo izbranega ponudnika, da je pri izračunu 20 % DDV zadnjo decimalno številko zaokrožil navzdol namesto navzgor, zaradi česar se izračun ponudbene cene razlikuje za 1 cent, kar predstavlja le 0,00001076 % ponudbene cene. Naročnik je ocenil, da ugotovljeno odstopanje v končni vrednosti predstavlja tako zanemarljiv delež ponudbene cene, da je to potrebno šteti za nebistveno pomanjkljivost, ponudba izbranega ponudnika pa je v vsakem primeru cenejša od ponudbe vlagatelja. Naročnik se dalje strinja z vlagateljem v tem, da izbrani ponudnik Priloge 2 ni predložil v natisnjeni obliki, temveč v digitalni obliki, vendar pa je izbrani ponudnik v ponudbi hkrati priložil podpisano in žigosano izjavo, da je popise in vsebino dokumentacije Priloge 2 skrbno preučil, se seznanil z njeno vsebino in se z njo strinja Zaradi izjemno obsežne dokumentacije (509 strani) in ker v dokument ni bilo potrebno vnašati nobenih podatkov, pa je dokument priložil v elektronski obliki. Naročnik je navedeno štel za nebistveno formalno nepopolnost ponudbe, saj je bil namen predložitve Priloge 2 v tem, da ponudnik potrdi, da je seznanjen z obsegom del, na kar oblika same priloge ne vpliva. Naročnik obliki priloge tudi ni pripisal bistvenega pomena, saj ni predvidel sankcije izločitve ponudbe, ki ne bodo vsebovale priloge v natisnjeni obliki. V zvezi s kvaliteto pisala, s katerim je izbrani ponudnik izpolnil ponudbene dokumente, naročnik navede, da v razpisni dokumentaciji ni nikjer specificiral, kaj smatra za neizbrisljivo pisavo in ni navedel nobenih zahtev glede kvalitete črnila. Vlagatelj za svoje očitke o neustrezni pisavi ni predložil nobenega dokaza in le pavšalno navaja, da ne ustreza zahtevam naročnika. Tudi če bi naročnik sledil navedbam vlagatelja, da uporabljena pisava omogoča arbitrarno spreminjanje ponudbe, pa vlagatelj takšnega spreminjanja izbranemu ponudniku ali naročniku ne očita, temveč želi izločitev ponudbe le zaradi domnevne napačne obličnosti ponudbe. Glede ročno pripisanega dodatka v Prilogi 1 naročnik sledi navedbam izbranega ponudnika glede nemožnosti uporabe dokumentov s končnico xlsx in pojasni, da je že ob preverjanju popolnosti ponudbe izbranega ponudnika ugotovil, da ročno zapisani seštevki ne predstavljajo popravkov ali sprememb ponudbe v smislu 7. člena razpisne dokumentacije, temveč predstavljajo zgolj način zapisa ponudbene vrednosti. Razpisna dokumentacija ni zahtevala elektronskega izpolnjevanja obrazca, zato naročnik meni, da je ročno vpisovanje zneskov ustrezno in dopustno. Naročnik hkrati poudarja, da so vrednosti seštevkov posameznih segmentov enake, kot so bile na odpiranju ponudb, kar izkazuje tudi skupna vrednost ponudbe, ki je razvidna iz zapisnika o odpiranju ponudb, naročnik pa je ob ponovni preveritvi ponudbe ugotovil, da so vrednosti ustrezno seštete. V zvezi z izjavo banke o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti (OBR-10), ki jo je predložil izbrani ponudnik, naročnik navaja, da je razpisna dokumentacija v 3. členu dopuščala predložitev izjave tudi kot lastno izjavo banke, pri čemer izjava vsebinsko ne sme bistveno odstopati od vsebine OBR-10. Izbrani ponudnik je predložil lastno izjavo banke, za katero je naročnik ugotovil, da v celoti ustreza vsebini OBR-10. Naročnik ni zahteval tudi predložitve izpolnjenega OBR-10a v ponudbi, ampak ga zahteva šele v roku desetih dni od podpisa pogodbe. Naročnik v zvezi z domnevno nizko ponujeno ceno izbranega ponudnika izpostavi prakso Državne revizijske komisije in pojasni, da je pri pregledu vsebine izbrane ponudbe ugotovil, da so v ponudbenem predračunu zajeta vsa razpisana dela, izbrani ponudnik pa je kalkulacije za posamezna dela upošteval in podal v skupni rekapitulaciji. Vse navedene ugotovitve so naročniku zadoščale za kvalitetno oceno vsebine ponudbenega predračuna, zato naročnik ni imel pomisleka o realnosti cen in od izbranega ponudnika ni zahteval dodatnih obrazložitev. V zvezi z navedbami vlagatelja o domnevni nekorektni pretekli praksi izbranega ponudnika in iz tega izhajajočih predvidevanj o dodatnih delih naročnik ugotavlja, da vlagatelj neposredno ne očita nobene kršitve, temveč zgolj navaja predvidevanja in domnevne ugotovitve, ob tem pa ne poda nobenih konkretnih dokazov, naročnik pa ni v položaju, da bi presojal ustreznost ravnanj naročnikov in ponudnikov v drugih postopkih oddaje javnih naročil.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 30. 3. 2012 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Vztraja pri svojih navedbah iz zahtevka za revizijo, pri tem pa se v zvezi z izračunom DDV pri ponujeni ceni izbranega ponudnika sklicuje na Zakon o uvedbi eura, ki določa, da se vse cene izkazujejo na manj kot dve decimalni mesti, prav tako se vse vmesne operacije izračunajo na dve mesti natančno, zaokroževanje pa se izvede na najbližji cent. Vlagatelj izpostavi tudi Zakon o davku na dodano vrednost, ki določa 20 % davčno stopnjo za storitve in material. Vlagatelj opozarja, da naročnik in izbrani ponudnik vztrajata pri premalo zaračunanem DDV, kljub temu, da sta imela najmanj dve priložnosti, da napako odpravita, po pravilih o odpravi računskih napak. Po mnenju vlagatelja tudi iz obrazložitev davčne uprave ni nikjer zaslediti, da je sprejemljivo, če se odvede premalo davka na dodano vrednost. Tudi v praksi vlagatelja davčna uprava nikoli ni dopuščala, da se odvede malenkost premalo davka na dodano vrednost. Kolikor bi se priznal argument naročnika, da gre za nebistveno napako, pa to pomeni, da se DDV ne izračunava točno, ampak samo še približno in bodo vse ponudbe, kjer bo DDV tako izračuna, postale dopustne. V zvezi z izjavo banke o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti (OBR-10) vlagatelj navaja, da na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika dne 20. 2. 2012 ni zasledil še ene izjave banke, zato meni, da je naročnik dopustil, da je izbrani ponudnik mimo vseh pravil priložil novo izjavo banke (OBR-10), ki pa mora imeti kasnejši datum od oddaje ponudbe. Glede bančne garancije (OBR-10a) pa vlagatelj izpostavi, da je naročnik sicer res navedel kot skrajni rok za predložitev bančne garancije 10 dni po podpisu pogodbe, vendar je izbrani ponudnik bančno garancijo že predložil, ta pa ni ustrezna, zato vlagatelj meni, da izbrani ponudnik ne zmore priložiti kvalitetne izjave (OBR-10) in bančne garancije (OBR-10a). Vlagatelj v zvezi z neobičajno nizko ceno izbranega ponudnika opozori, da je iz dodatne obrazložitve ponudnika z dne 24. 2. 2012 razvidno, da ni upošteval 3D laserskega skeniranja, postopek takšnega skeniranja pa je zahteven in stane med 6.000,00 in 24.000,00 EUR. Zato se bodo po mnenju vlagatelja pojavile težave pri izvedbi javnega naročila, ko se bo drugi mitrej zopet sestavljal. Vlagatelj ponovno opozori na diskriminatorne okoliščine razpisa in meni, da je razpis pripravljen tako, da se nihče drug iz Republike Slovenije ne more prijaviti na razpis, kot oseba J.D. Glede ročno zapisanega seštevka v Prilogi 1 izbranega ponudnika se vlagatelj ne strinja z naročnikom v tem, da z rekapitulacijo ni nič narobe, saj je vlagatelj šele zadnji dan pred oddajo ponudbe ugotovil, da Priloga 1 sploh ne izračunava rekapitulacij, ker je bila datoteka zaklenjena in je dejansko ni bilo mogoče popravljati. Izbrani ponudnik tako ni izpolnil vrednosti v Prilogi 1, kot je to zahteval naročnik.

Naročnik je z vlogo z dne 13. 3. 2012 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku, v katero je v dokazne namene vpogledala Državna revizijska komisija pri odločanju o zahtevku za revizijo. Ostale dokazne predloge vlagatelja je Državna revizijska komisija kot nepotrebne zavrnila.

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da naročnik predmetno javno naročilo oddaja po odprtem postopku, v katerem je prejel dve pravočasni ponudbi, kar izhaja iz Zapisnika o odpiranju ponudb z dne 11. 1. 2012 in odločitve o oddaji naročila z dne 26. 1. 2012. Naročnik je po razvrstitvi ponudb, glede na merilo najnižja cena, najugodnejšo ponudbo izbranega ponudnika ocenil za popolno ter na tej podlagi odločil, da javno naročilo odda izbranemu ponudniku. Med strankama je pri tem sporno vprašanje, ali je naročnik pri preverjanju popolnosti ponudbe izbranega ponudnika upošteval določbe Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem; v nadaljevanju: ZJN-2), v povezavi z zahtevami iz razpisne dokumentacije.

Vlagatelj najprej izpostavi domnevno diskriminatorne okoliščine, ki jih je po njegovem mnenju ustvaril naročnik s tem, ko je dopustil nastop osebe J.D., ki je sodelovala pri pripravi popisa del za izvedbo predmetnega javnega naročila, kot odgovorne vodje del v ponudbi izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankama ni sporno dejstvo, da je izbrani ponudnik v ponudbi za izpolnitev naročnikove zahteve po ustrezni tehnični oziroma kadrovski sposobnosti ponudnika v okviru poglavja 3. Pogoji za ugotavljanje sposobnosti in navodila o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika, predložil Izjavo o strokovnem kadru in referencah odgovornega vodje del (OBR-9), v katerem je kot odgovorno vodjo del navajal osebo J.D. Prav tako ni spora o tem, da je navedena oseba sodelovala pri pripravi Priloge 2- Zavod za varstvo kulturne dediščine, Restavratorski center, Ptuj, Dominikanski samostan, EšD - 588, Selitev kamnitih elementov - Lapidarij, mitrej, križni hodnik, avgust 2011 (v nadaljevanju: Priloga 2), v kateri je naročnik opisal tehnične specifikacije predmeta javnega naročila in ki je bila sestavni del poglavja 6. Tehnične specifikacije, naročnik pa jo je zahteval tudi kot prilogo Predračuna/Ponudba (OBR-6) v ponudbi.

Vendar pa dejstvo, da je izbrani ponudnik osebo J.D., ki je sodelovala pri pripravi navedene priloge, navedel kot odgovorno vodjo del pri izvedbi javnega naročila, samo po sebi ne predstavlja nezakonitosti, saj, kot to utemeljeno izpostavi naročnik, ZJN-2 takšnega položaja ne prepoveduje. Vlagatelj bi zato, da bi se lahko presojale domnevne kršitve ustvarjanja diskriminatornih okoliščin zaradi navedenega položaja, moral zatrjevati in dokazati nastanek tovrstnih okoliščin, česar pa vlagatelj v obravnavanem primeru ni storil. Državna revizijska komisija ob tem opozarja na določbo 15. člena ZPVPJN, ki določa, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, podoben zaključek pa gre napraviti tudi na podlagi 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se, na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN, uporabljajo v revizijskem postopku. Zahtevek za revizijo je namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila storil naročnik, v ta namen pa ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju (pravno relevantnih) dejstev in predlaganju (pravno relevantnih) dokazov. Skladno s pravilom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, ki določa, da morajo biti trditve jasne, določne (konkretizirane) in dokazane, mora stranka, ki določeno dejstvo zatrjuje, to dejstvo tudi dokazati (oziroma predlagati izvedbo ustreznih dokazov), ne pa ga zgolj domnevati, posledice nedokazanosti nekega dejstva pa prizadenejo tisto stranko, ki mora dejstvo, glede na normo materialnega prava, zatrjevati in dokazati.

Četudi je oseba J.D. sodelovala pri pripravi Priloge 2, navedeno samo po sebi še ne dokazuje, da je izbrani ponudnik zato imel neupravičeno prednost pred vlagateljem. Prav tako navedeno dejstvo ne dokazuje, da je bil izbrani ponudnik, v primerjavi z vlagateljem, v prednosti, ker naj bi bil seznanjen z ocenjeno vrednostjo naročila. Kot izhaja iz spisovne dokumentacije, je naročnik ocenjeno vrednost javnega naročila določil na podlagi prejetih ponudb iz prvotnega razpisa za isti predmet javnega naročila (kar izhaja iz dokumenta Izračun ocenjene vrednosti javnega naročila, z dne 28. 12. 201), ponudniki pa so pripravili ponudbe (in ponudili ceno) za predmetno javno naročilo na podlagi enakih izhodišč, ki jih je naročnik določil v poglavju 6. Tehnične specifikacije, katerih sestavni del sta tudi Priloga 1 - Zavod za varstvo kulturne dediščine, Restavratorski center, Popis del za selitev kamnitih elementov v Dominikanskem samostanu na Ptuju, oktober 2011 (v nadaljevanju: Priloga 1) in Priloga 2.

Kolikor je vlagatelj mnenja, da je obseg del v Prilogi 2 podcenjen in bodo zato potrebna dodatna dela, pa bi to kršitev moral uveljavljati do poteka roka za predložitev ponudb, skladno s 25. členom ZPVPJN. Vlagatelj namreč po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen, če to dopušča ta zakon in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom. Vlagatelj je bil v obravnavanem primeru z vrsto in obsegom del za izvedbo javnega naročila seznanjen že s prejemom razpisne dokumentacije, ki je bila dostopna preko portala javnih naročil (obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno dne 28. 12. 2011, pod št. objave JN14808/2011), zato kršitev o domnevni podcenjenosti obsega del in s tem povezano domnevo o potrebnih dodatnih delih (ki je v tej fazi postopka javnega naročanja niti ne more dokazati) ne more več uveljavljati po poteku roka za predložitev ponudb. Državna revizijska komisija zato zaključuje, da vlagatelj v tem delu ni uspel izkazati naročnikovih kršitev.

Med strankama je dalje spor o tem, ali je naročnik ravnal zakonito, ker ponudbe izbranega ponudnika ni izločil zaradi napačno vpisanega zneska DDV na skupno ponudbeno vrednost.

Kot to izhaja iz ponudbe izbranega ponudnika, je izbrani ponudnik v Predračunu/Ponudba (OBR-6) navedel skupno ponujeno ceno (brez DDV) v višini 79.045,86 EUR, na katero je dal 2 % popust, tako da znaša cena 77.464,94 EUR. Pri navedbi zneska (20 %) DDV pa je izbrani ponudnik namesto (pravilnega) zneska 15.492,99 EUR navedel znesek 15.492,98 EUR in temu posledično navedel skupno ponudbeno ceno v višini 92.957,92 EUR (z DDV), namesto (pravilne) višine 92.957,93 EUR. Izbrani ponudnik in naročnik navedenim ugotovitvam vlagatelja ne nasprotujeta, vendar pa menita, da je pri navedbi 20 % DDV šlo zgolj za napačno zaokroževanje zadnje decimalne številke navzdol namesto navzgor in gre zato za nebistveno formalno pomanjkljivost ponudbe.

Skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je formalno nepopolna ponudba tista, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila, pri čemer v primeru, kadar je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. Ker se v skladu z določbo prvega odstavka 78. člena ZJN-2 odpravljajo (le) tiste pomanjkljivosti ponudbe, ki jih je mogoče označiti za formalne, navedeno v povezavi s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 pomeni, da vse tiste formalne pomanjkljivosti, ki niso bistvene, niso več upoštevane, ponudniku jih ni treba odpravljati, naročnik pa jih lahko v celoti prezre. ZJN-2 sicer ne definira, katere pomanjkljivosti je mogoče uvrstiti med nebistvene, zato je treba (ne)bistvenost ugotavljati v vsakem postopku posebej, upoštevajoč konkretne okoliščine posameznega primera. Kot nebistvene pomanjkljivosti je mogoče obravnavati predvsem posamezne napake v zvezi z obličnostjo ponudbe, parafami, pomanjkljivo označenimi stranmi, vpisi ponudbenih besedil nad ali pod za to predvidenim mestom ipd., razen v primeru, če naročnik sam kakšni takšni formalnosti izrecno pripiše poseben pomen v razpisni dokumentaciji ali če izrecno določi, da gre za bistveno sestavino ponudbe, zaradi neupoštevanja katere bo ponudba izločena.

Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem, da je prišlo do napačnega zapisa zneska DDV in posledično skupne ponudbene cene z DDV pri zadnji decimalni številki. Vendar pa se Državna revizijska komisija, ob upoštevanju dejstva, da je do napačnega zapisa prišlo zaradi napačnega zaokroževanja zadnje decimalne številke navzdol namesto navzgor, da je napačno zaokroževanje povzročilo razliko v višini 1 (enega) centa pri skupni ponudbeni ceni z DDV, kar predstavlja zanemarljiv delež (0,00001076 %) ponudbene cene in da to v konkretnem primeru ni vplivalo na razvrstitev ponudbe izbranega ponudnika, glede na merilo najnižja cena, strinja z naročnikom in izbranim ponudnikom, da gre za nebistveno pomanjkljivost (napako) ponudbe. Zato naročnik ni bil dolžan ponudbe izbranega ponudnika izločiti kot nepopolno (prvi odstavek 80. člena ZJN-2), oziroma pred odločitvijo o oddaji naročila odpraviti napako v okviru instituta odprave računske napake (tretji odstavek 78. člena ZJN-2). Ob tem tudi ne gre prezreti, da je razlika v višini 1 (enega) centa v obravnavanem primeru lahko kvečjemu v breme izbranemu ponudniku (in ne naročniku), saj je slednji, kot davčni zavezanec, dolžan obračunati in plačati DDV (5. člen Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 117/06 s sprem.). Zato naročniku po oceni Državne revizijske komisije ni mogoče očitati kršitve pravil javnega naročanja, ker je navedbo višine zneska DDV za 1 (en) cent premalo v ponudbi izbranega ponudnika ocenil za nebistveno pomanjkljivost ponudbe.

Državna revizijska komisija kot nebistveno pomanjkljivost v ponudbi izbranega ponudnika ocenjuje tudi predložitev Priloge 2 na digitalnem mediju (CD-ROM-u), namesto v zahtevani pisni obliki.

Vlagatelj ima sicer prav (s tem pa se strinja tudi naročnik), ko zatrjuje, da iz 7. člena Navodil gospodarskim subjektom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodila), izhaja, da morajo biti ponudbeni dokumenti, torej tudi Priloga 2, predloženi v pisni obliki. V tej določbi je namreč naročnik navedel, da mora biti ponudba predložena v pisni obliki, in sicer mora biti izpolnjena in natisnjena, natipkana ali napisana z neizbrisljivo pisavo, vsak list ponudbene dokumentacije pa mora ponudnik parafirati in žigosati.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil ponudba izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na Prilogo 2, predložena na CD-ROM-u. Ker pa je, kot že navedeno, predvsem napake v zvezi z obličnostjo ponudbe, oziroma posameznih ponudbenih dokumentov, mogoče šteti za nebistvene pomanjkljivosti, kolikor naročnik takšni formalnosti izrecno ne pripiše posebnega pomena, oziroma določi pravne posledice (izločitev ponudbe), kolikor formalnost v ponudbi ni ustrezno upoštevana. Ker naročnik v obravnavanem primeru zahtevi po tem, da je Priloga 2 v ponudbi predložena v pisni (natisnjeni) obliki, takšnega (posebnega) pomena ni pripisal, je mogoče slediti naročniku v tem, da predložitev Priloge 2 na digitalnem mediju prestavlja nebistveno pomanjkljivost, ki je izbranemu ponudniku ni bilo treba odpravljati, oziroma naročnik zato ponudbe izbranega ponudnika ni bil dolžan izločiti.

Ob tem gre upoštevati tudi dejstvo, ki ga izpostavi naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo, in sicer, da je Priloga 2 dokument, ki je bil del razpisne dokumentacije in katere vsebino je v celoti vnaprej pripravil naročnik, tako da ponudniki v ta dokument niso vpisovali nobenih podatkov. Naročnik je od ponudnikov zahteval le, da Prilogo 2 (kot sestavni del Predračuna/Ponudba na OBR-6) priložijo ponudbi, ter da vsak list ponudbene dokumentacije parafirajo in žigosajo, iz česar gre razbrati, da je bil namen predložitve dokumenta v tem, da se ponudnik z njegovo vsebino seznani in se z njo strinja. Izbrani ponudnik je v ponudbi, poleg Priloge 2 v digitalni obliki, predložil še pisno izjavo (z dne 5. 1. 2012), da je popise in vsebino dokumentacije Priloga 2 skrbno preučil, se z njeno vsebino seznanil in se z njo strinja, ker pa je dokumentacija izjemno obsežna (509 strani) in v dokument ni bilo potrebno vnašati nobenih podatkov, jo prilaga samo v elektronski obliki. Državna revizijska komisija ocenjuje, da je izbrani ponudnik tudi na takšen način zadostil naročnikovi zahtevi in zaključuje, da ni najti razlogov, da bi naročnik dejstvo, da izbrani ponudnik Priloge 2 ni predložil v natisnjeni obliki, moral obravnavati kot formalno nepopolnost ponudbe, oziroma celo kot razlog za izločitev ponudbe izbranega ponudnika, zato je revizijske očitke vlagatelja kot neutemeljene zavrnila.

V zvezi z nadaljnjim revizijskim očitkom vlagatelja, da kvaliteta črnila, s katero je izbrani ponudnik izpolnil ponudbo, ne ustreza navodilu naročnika, da mora biti ponudba, kolikor je napisana na roko, napisana z neizbrisljivo pisavo (kar je naročnik prav tako navedel v 7. členu navodil), Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni podal konkretnih (tehničnih) lastnosti, katero pisalo (črnilo) ustreza standardu "neizbrisljivosti". Zato je navodilo naročnika po neizbrisljivi pisavi mogoče razlagati na več načinov, npr. da je odporno na vodo in vremenske vplive (kot to meni vlagatelj), da ga ni mogoče zradirati ali izbrisati z brisalci za nalivno pero ipd., pri čemer je dokazno breme o neustreznosti pisave na stranki, ki to zatrjuje, v konkretnem primeru na vlagatelju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj revizijskega očitka o neustreznosti pisave z ničemer ne konkretizira in ne dokaže, zakaj kvaliteta uporabljenega pisala izbranega ponudnika ne ustreza navodilu naročnika, in tudi ne zatrjuje, da je zaradi uporabljene pisave prišlo do nedopustnega spreminjanja ponudbe izbranega ponudnika, ampak zgolj opozarja, da bi do tega lahko prišlo. Državna revizijska komisija zato zaključuje, da vlagatelj tudi v tem delu ni uspel izkazati razlogov, ki bi narekovali izločitev ponudbe izbranega ponudnika.

Vlagatelj dalje meni, da bi naročnik moral ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepopolno tudi iz razloga, ker je v Prilogi 1 ročno pripisal dodatek (seštevek rekapitulacije), pri čemer posamezni segmenti (lapidarij, mitrej in križni hodnik) tudi niso pravilno sešteti. S tem je po mnenju vlagatelja izbrani ponudnik kršil navodilo naročnika, da ponudba ne sme vsebovati nobenih sprememb ali dodatkov, ki niso v skladu z razpisno dokumentacijo ali potrebni zaradi odprave napak ponudnika.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da tudi v tem primeru dejansko stanje med strankama ni sporno, saj se strinjata v tem, da je izbrani ponudnik v ponudbi priložil izpolnjeno (in tudi na vsaki strani parafirano ter žigosano) Prilogo 1 (ki je vsebovala popis posameznih del). V okviru te priloge je izbrani ponudnik ročno seštel in ročno vpisal zneske v rekapitulaciji del (seštevek segmentov lapidarij, mitrej in križni hodnik), za kar pa po mnenju Državne revizijske komisije ni najti razloga, da ne bi bilo ustrezno. Razpisna dokumentacija namreč ni zahtevala, da morajo biti zneski v Prilogi 1 elektronsko izpolnjeni in nato natisnjeni. Izbrani ponudnik je tudi pojasnil, zakaj je ročno seštel in ročno vpisal rekapitulacijo v okviru Priloge 1, saj uporablja programsko opremo (Office 2003), ki ne podpira dokumentov s končnico xlsx. Izbrani ponudnik je zato uporabil Prilogo 1 v dokumentu s končnico xls, ki pa ni avtomatično izračunavala vsote posameznih segmentov in rekapitulacije. Nenazadnje tudi vlagatelj v vlogi z dne 30. 3. 2012 opozarja, da naročnikova Priloga 1 v obliki Excel datoteke ni omogočala izračunavanja rekapitulacije, iz česar gre sklepati, da je tudi vlagatelj moral ročno sešteti rekapitulacijo.

Ker je izbrani ponudnik zneske v rekapitulaciji ročno vnesel, s tem po oceni Državne revizijske ni vnesel nobenih sprememb ali dodatkov, ki niso v skladu z razpisno dokumentacijo, kot to zmotno navaja vlagatelj, zato so s tem povezani revizijski očitki neutemeljeni. Ker vlagatelj ne pojasni in ne dokaže trditve, v čem naj bi posamezni segmenti (lapidarij, mitrej in križni hodnik) v Prilogi 1 izbranega ponudnika bili napačno sešteti, pa očitka ni bilo mogoče vsebinsko obravnavati.

V zvezi z navedbo vlagatelja, da izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil izpolnjene Izjave banke o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti (OBR-10), Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik izjave banke res ni izpolnil v okviru OBR-10, vendar pa je predložil navedeno izjavo banke o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti na posebnem (lastnem) obrazcu banke, ki po vsebini ne odstopa od vsebine obrazca naročnika. Navedeno je naročnik dopustil v 14. členu navodil (finančna zavarovanja), kjer je navedel, da je izjava poslovne banke, določena na obrazcu OBR-10, lahko podana tudi kot lastna izjava banke, pri čemer ta izjava vsebinsko ne sme bistveno odstopati od vsebine obrazca (OBR-10). Izbrani ponudnik je zato sledil zahtevi naročnika in na ustrezen način predložil Izjavo banke o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti.

Vlagatelj v vlogi z dne 30. 3. 2012 sicer izpostavi, da navedene (lastne) izjave banke na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ni bilo (videl je le eno izjavo banke na OBR-10, ki ni bila izpolnjena), zaradi česar sklepa, da je izbrani ponudnik to izjavo predložil naknadno. Vendar pa Državna revizijska komisija po vpogledu v spisovno dokumentacijo in v ponudbo izbranega ponudnika ni našla nobenih razlogov oziroma dokazov, ki bi to potrjevali, vlagatelj pa ni ponudil dokazov za svoje navedbe. Lastna izjava banke je tudi datirana z datumom pred dnevom priprave in predložitve ponudbe in z enakim datumom, kot OBR-10a (Garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti), katerega kopijo je priložil tudi vlagatelj vlogi z dne 30. 3. 2012, zaradi česar sum vlagatelja, da ima izjava kasnejši datum od oddaje ponudbe, ne drži.

Vlagatelj na tem mestu še pripominja, da je izbrani ponudnik v ponudbi priložil bančno garancijo na OBR-10a, ki ne vsebuje podatka o pogodbi, na katero se garancija nanaša in o konkretni višini garancije, zaradi česar garancija po mnenju vlagatelja ni veljavna in naročniku ne daje nobenih garancij.

V zvezi z navedenimi očitki Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik kot obveznega sestavnega dela ponudbe v 3. členu navodil (obrazci, nujni za pravilnost ponudbe) ni zahteval tudi izpolnjene garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti (OBR-10a). Navedeni obrazec je bil zgolj priloga Izjave banke o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, saj je banka v izjavi navajala, da bo naročnik garancije brez zadržkov dobil bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10 % pogodbene vrednosti in jo bo predložil v roku 10 dni od sklenitve pogodbe, bančna garancija pa ne bo bistveno odstopala od vsebine bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti - OBR-10a. Ker je izbrani ponudnik navedeni OBR-10a ponudbi priložil in ga deloma že izpolnil, s tem ni kršil navodil naročnika, saj gre razumeti, da je navedeni obrazec priložil zaradi izjave banke, ki se na vsebino obrazca sklicuje, v vsakem primeru pa bo moral izbrani ponudnik predložiti (ustrezno) bančno garancijo v 10 dneh od sklenitve pogodbe. Državna revizijska komisija zato tudi v tem delu kot neutemeljene zavrača revizijske očitke vlagatelja.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo opozarja še na nenavadno nizko ceno izbranega ponudnika, vendar pa Državna revizijska komisija, skladno z ustaljeno prakso in ob upoštevanju določbe 49. člena ZJN-2, pripominja, da vlagatelj ni v položaju, da bi lahko očital naročniku opustitev dolžnega ravnanja po 49. členu ZJN-2 in s tem povezanimi pravili o zavrnitvi ponudbe izbranega ponudnika.

Institut neobičajno nizke ponudbe ureja 49. člen ZJN-2, ki daje naročniku možnost zavrniti ponudbo, za katero oceni, da je neobičajno nizka, oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila. ZJN-2 v teh primerih od naročnika zahteva, da pred zavrnitvijo takšne ponudbe od ponudnika pisno zahteva podatke o elementih ponudbe, ki so po njegovem mnenju pomembni za izpolnitev naročila oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb, in od ponudnika zahteva, da jih vrednostno utemelji. V zvezi z institutom neobičajno nizke ponudbe iz 49. člena ZJN-2 je Državna revizijska komisija že v več svojih odločitvah zapisala, da se 49. člena ZJN-2 nanaša (le) na tiste procesne položaje, v katerih želi naročnik ponudbo, ki vsebuje najnižjo ceno, zavrniti. Varstvo takšnih ponudnikov je uveljavljeno z vnaprejšnjim zagotovilom, da lahko dokažejo, da njihova ponudba kljub nizki ceni (še vedno) zagotavlja uspešno izvedbo javnega naročila. Določba 49. člena ZJN-2 je torej namenjena varstvu ponudnika, ki je predložil ponudbo z najnižjo ceno in za katero je naročnik ocenil, da je "neobičajno nizka oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila glede na blago, gradnje ali storitve" in jo zato želi zavrniti. V skladu z ZJN-2 ima naročnik pravico, da takšno ponudbo zavrne, vendar šele potem, ko se je z uporabo postopka, ki je predpisan v 49. členu ZJN-2, na podlagi naknadnih pojasnil prizadetega ponudnika (podrobnih podatkov o elementih ponudbe) prepričal, da je njegov sum o neobičajno nizki ponudbi utemeljen. Državna revizijska komisija je tudi že večkrat pojasnila, da je odločitev o tem, ali bo naročnik pričel postopek ugotavljanja neobičajne nizke ponudbe, predmet njegove avtonomne presoje.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz spisovne dokumentacije ne izhaja naročnikova odločitev o tem, da je ponudba izbranega ponudnika neobičajno nizka in da jo želi naročnik kot takšno zavrniti. Iz naročnikove dokumentacije (odločitve o oddaji javnega naročila) je nedvomno razvidno, da želi naročnik ponudbo izbranega ponudnika sprejeti kot najugodnejšo ponudbo. Ocena o tem, da ponudba izbranega ponudnika ni neobičajno nizka, je naročnikova poslovna odločitev, ki sodi v sfero njegove odgovornosti za lastno poslovanje, takšne odločitve pa Državna revizijska komisija s svojo presojo ne more nadomestiti.

Glede navedb vlagatelja, da bo izbrani ponudnik razliko v ceni slej ko prej nekje unovčil (npr. preko dodatnih del), kar naj bi izhajalo iz preteklih izkušenj izbranega ponudnika, pa Državna revizijska komisija izpostavlja, da gre za domneve vlagatelja o prihodnjem ravnanju izbranega ponudnika in naročnika, ki jih v tej fazi postopka oddaje javnega naročila ni mogoče preveriti. Kolikor gre navedbe razumeti kot opozorilo naročniku na morebitne bodoče kršitve, pa se Državna revizijska komisija sicer strinja s tem, da mora naročnik skrbeti ne le za zakonito oddajo javnega naročila, ampak tudi za njegovo zakonito izvedbo, pri čemer lahko dodatna dela v okviru istega predmeta javnega naročila odda le izjemoma, ob upoštevanju zakonskih pogojev in omejitev, v nobenem primeru pa dodatna dela niso namenjena morebitni izravnavi razlik ponujenih cen ponudnikov. Vendar pa, kot že navedeno, v tej fazi postopka javnega naročanja tovrstnih domnevnih kršitev ni mogoče presojati.

Državna revizijska komisija ob vsem ugotovljenem zaključuje, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovega ravnanja v nasprotju z ZJN-2, v povezavi z določbami razpisne dokumentacije, zato je zahtevek za revizijo, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila, saj je ugotovila, da naročnik, ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo, ne bi sprejel drugačne odločitve.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v postopku zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 20. 4. 2012


Predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.
Predsednica Državne revizijske komisije











Vročiti:
- Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj
- Mens Mentis Murska Sobota, Kocljeva ulica 16, Murska Sobota
- Gnom, d.o.o., Litijska cesta 67, Ljubljana
- Amoret restavratorstvo, d.o.o., Bevke 3e, Log pri Brezovici
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv, tu

Natisni stran