018-040/2012 Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Carinska uprava Republike Slovenije, Generalni carinski urad

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spr.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Miriam Ravnikar šurk kot predsednice senata ter Sonje Drozdek šinko in mag. Nataše Jeršič kot članic senata v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila za "zagotavljanje delovanja, vzdrževanja in nadaljnjega razvoja trošarinske aplikacije za nadzor gibanja blaga v režimu odloga plačila trošarine - SIEMCS" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj ZZI, d. o. o., Pot k sejmišču 33, Ljubljana - Črnuče (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Carinska uprava Republike Slovenije, Generalni carinski urad, šmartinska cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 26. 4. 2012

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o izločitvi vseh ponudb, kot izhaja iz dokumenta "Odločitev o izločitvi vseh ponudb iz postopka javnega naročanja" št. 430-65/2011-82 z dne 22. 12. 2011.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 9.600 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa.

3. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku 2 (dveh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje naročila. Poročilo mora vsebovati:
- navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek,
- navedbo odločitve Državne revizijske komisije,
- opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija,
- opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala, in
- opis načina odprave nepravilnosti.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava 1. 8. 2011 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN8715/2011, in 4. 8. 2011 v Uradnem listu Evropske unije, pod št. objave 2011/S 148-246482) z dokumentom "Odločitev o izločitvi vseh ponudb iz postopka javnega naročanja" št. 430-65/2011-82 z dne 22. 12. 2011 ponudnike obvestil, da je izločil ponudbe vseh ponudnikov, saj so vse ponudbe nepopolne.

Zoper to odločitev je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 18. 1. 2012 in predlagal, da se jo razveljavi, da se ugotovi, da predložena ponudba "izpolnjuje vse pogoje javnega naročila", da se jo izbere, da se dopolni in popravi ocenjevanje ponudb vseh ponudnikov, zahteval pa je tudi povračilo stroškov. Vlagatelj zatrjuje, da:
- izpolnjuje referenčni pogoj 9 in opozarja, da naročnik ne razlikuje med delovanjem v produkciji in namenom uporabe sistema,
- je naročnik ravnal neenakopravno, ker je v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila razkril podatke o pogojih, ki jih vlagatelj izpolnjuje, teh podatkov pa ni razkril za ponudnika iz poglavja C obrazložitve odločitve o oddaji naročila,
- je naročnik napačno ocenil izpolnjevanje enega izmed pogojev za ponudnika, ki ga je v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila navedel v poglavju B, saj bi moral ugotoviti, da ta ponudnik nima vseh zahtevanih certifikatov,
- je naročnik omejil možnost vpogleda v dokumentacijo, da bi lahko dodatno potrdil, da naročnik ni enako obravnaval ponudnikov.

Naročnik je s sklepom št. 430-65/2011-95 z dne 31. 1. 2012 zahtevek za revizijo glede predloga za razveljavitev odločitev o izločitvi vseh ponudb in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil, predlog za ugotovitev, da skupina ponudnikov, katere član je vlagatelj, izpolnjuje vse pogoje, zahtevo, da naročnik izbere ponudbo te skupine ponudnikov, in predlog, da se dopolni in popravi ocenjevanje ponudb vseh ponudnikov, pa je zavrgel. Naročnik navaja, da vlagatelj referenčnega pogoja 9 ne izpolnjuje, da ni kršil enakopravne obravnave, saj je izločil vse ponudbe, pri pripravi obrazložitve odločitve o oddaji naročila pa tudi ni razkril varovanih podatkov. Naročnik zavrača trditev, da bi ponudnik iz poglavja C obrazložitve odločitve o oddaji naročila lahko v postopku zaščite svojega pravnega interesa dokazal, da izpolnjuje pogoj v zvezi s plačilom davčnih obveznosti in prispevkov za socialno varnost, nato pa bi bil lahko brez naknadnega preverjanja izbran, saj mora naročnik vselej izdati novo odločitev o oddaji naročila in jo vročati vsem ponudnikom. Naročnik nadaljuje, da ponudniku iz poglavja B obrazložitve odločitve o oddaji naročila ni priznal izpolnjevanja spornega dela pogoja 10, zato vlagatelj ni oškodovan, če ni napisal vseh razlogov za nepopolnost ponudbe ponudnika iz poglavja B obrazložitve odločitve o oddaji naročila. Naročnik ugotavlja, da vlagatelj trenutno nima pravnega interesa v dokumentacijo, saj so bile vse ponudbe izločene. Naročnik končno še pojasnjuje, da je zavrgel vse tiste predloge, ki se ne nanašajo na kasatorična pooblastila po ZPVPJN.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 430-65/2011-96 z dne 3. 2. 2012 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 9. 2. 2012 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in zavrača naročnikove argumente. Vlagatelj pričakuje, da naročnik enakopravno obravnava ponudnike in da korektno pregleda vse pregledovane ponudbe.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med vlagateljem in naročnikom spornih več vprašanj, zlasti pa, ali je naročnik:
1. upravičeno zaključil, da vlagatelj ni predložil popolne ponudbe,
2. enakopravno obravnaval ponudnike pri pregledu ponudb in ponudbe pravilno pregledal (vlagatelj sicer izpostavlja vprašanje ocenjevanja ponudb, kar sovpada z naročnikovim poimenovanjem spornih opravil, vendar je po vsebini razvidno, da ne gre za vprašanje ugotavljanja uvrstitve ponudb glede na merilo, temveč gre za vprašanje ugotavljanja izpolnjevanja pogojev in torej za vprašanje ugotavljanja popolnosti ponudb) in
3. kršil pravila o vpogledu v ponudbe.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v postopku oddaje javnega naročila izdal dokument "Odločitev o izločitvi vseh ponudb iz postopka javnega naročanja" št. 430-65/2011-82 z dne 22. 12. 2011, s katerim je odločil, da izloči vse ponudbe kot nepopolne (III. točka Sklep). Naročnik je v tem dokumentu predstavil podatke o javnem naročilu (I. točka Uvodne ugotovitve) in izvedbi javnega naročanja (II. točka Ocenjevanje ponudb). Naročnik je v II. točki Ocenjevanje ponudb predstavil, kako je razvrstil prejete ponudbe po merilu najnižja cena (točka IV.2.1 obvestil o naročilu) upoštevajoč formulo za izračun količnika K (str. 9-10 razpisne dokumentacije). Glede na razvrstitev ponudb je razvidno, da je vlagatelj predložil po merilu najugodnejšo ponudbo, saj je naročnik izračunal količnik K, ki vlagateljevi ponudbi prinaša najboljšo uvrstitev. V nadaljevanju II. točke Ocenjevanje ponudb je naročnik pod točkami A, B in C predstavil ugotovitve o ponudbah vseh treh ponudnikov. Naročnik je svoje ugotovitve v zvezi s popolnostjo vlagateljeve ponudbe predstavil pod točko A in (med drugim) navedel, da "skupni ponudniki ne izpolnjujejo pogoja št. 9 iz točke 2.3.3. ''Tehnični in kadrovski pogoji'' razpisne dokumentacije", v zvezi s pogojem št. 10. točko pa je zapisal svoje ugotovitve, med drugim je navedel, da je za M. št. v zvezi z aplikacijo IO-vrtci "vprašljivo, ali so bile te aktivnosti sistemske arhitekture izvajane v obdobju od 14. septembra 2008 do septembra 2011", "vprašljivo je, ali je sistemski arhitekt, ki po naročnikovem razumevanju sodeluje v procesu razvoja (nastanek aplikacije in kasnejših nadgradenj) aplikacije sodeluje kot sistemski arhitekt, če aplikacija IO-vrtci od njenega prevzema ni bila več nadgrajena", in da je za M. še. "vprašljivo, ali je bilo programiranje izvajano tudi v obdobju od 14. septembra 2008 do septembra 2011". V zvezi s svojimi argumenti se naročnik "pri tem navezuje na razloge, ki so zapisani v točki 9 te odločitve (stran 4 do 6) in se nanašajo na razvoj in vzdrževanje aplikacije IO-vrtci".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz dokumenta "Odločitev o izločitvi vseh ponudb iz postopka javnega naročanja" št. 430-65/2011-82 z dne 22. 12. 2011 mogoče jasno razbrati, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil kot nepopolno, ker je ugotovil, da vlagatelj ne izpolnjuje referenčnega pogoja (pogoj št. 9), težje pa je razberljivo, ali je naročnik štel, da vlagatelj ne izpolnjuje tudi kadrovskega pogoja (pogoja št. 10 B in 10 D). Naročnik je namreč pri svojih ugotovitvah uporabil besedno zvezo "vprašljivo je", ki že po svoji naravi izključuje, da gre za trditve.

Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Če eden izmed teh elementov ni podan, ponudba ni popolna, zato jo mora naročnik izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Vendar pa mora naročnik pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik upoštevati omejitve iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2 (česa ponudnik ne sme spreminjati) in tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 (poprava očitnih računskih napak).

Skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna.

Ponudba je med drugim nepravilna, če ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Naročnik lahko skladno z osmim odstavkom 41. člena ZJN-2 od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa (44. člen ZJN-2) ter tehnične (45. člen ZJN-2) in poklicne sposobnosti (43. člen ZJN-2).

Državna revizijska komisija najprej pojasnjuje, da bi vlagatelj za izboljšanje svojega položaja v postopku javnega naročanja moral v postopku pravnega varstva izkazati le to, da je naročnik kršil ZJN-2, ko je vlagateljevo ponudbo izločil kot nepopolno. Vlagatelj je, kot že predhodno ugotovljeno, predložil ponudbo, ki jo je naročnik po merilu razvrstil na najboljše mesto, temu pa vlagatelj tudi ne nasprotuje.

Če bi vlagatelj uspel izkazati, da izpolnjuje tudi pogoje, za katere naročnik zatrjuje, da jih ne izpolnjuje, bi vlagatelj uspel doseči razveljavitev odločitve, da naročnik izloči vse ponudbe. Z razveljavitvijo te odločitve bi se postopek oddaje javnega naročila vrnil v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2). V takem primeru bi naročnik moral sprejeti eno izmed možnih odločitev v postopku oddaje javnega naročila (npr. odločitev o oddaji naročila (prvi odstavek 79. člena ZJN-2), zavrnitev vseh ponudb (tretji odstavek 80. člena ZJN-2)). Če bi se naročnik odločil, da sprejme odločitev o oddaji naročila, vlagatelju pa ne bi mogel več uspešno očitati, da ne izpolnjuje spornih pogojev, in mu ne bi mogel uspešno očitati tudi nobenega drugega razloga za nepopolnost ponudbe, bi kot najugodnejšo in popolno lahko izbral le vlagateljevo ponudbo.

Drugi ponudbi bi bili - tudi v primeru, če bi konkurenčna ponudnika (in ne le ponudnik iz točke C obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, na kar opozarja vlagatelj) vložila zahtevek za revizijo (torej uveljavljala pravno varstvo) in uspela izkazati, da naročnik njunih ponudb ni bil upravičen izločiti iz razlogov, ki jih je navedel v obrazložitvi odločitve o izločitvi vseh ponudb, s čimer bi uspela doseči razveljavitev odločitve o izločitvi vseh ponudb - po merilu še vedno manj ugodni od vlagateljeve ponudbe.

Četudi bi se ponudbi konkurenčnih ponudnikov znašli v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2), bi naročnik nobene izmed njiju ne mogel izbrati, če bi se izkazalo, da je vlagateljeva ponudba popolna. Slednje velja ne glede na to, ali bi se v ponovljeni fazi pregleda in ocenjevanja ponudb naročnik odločil ravnati po drugem odstavku 41. člena ZJN-2, ali pa bi naročnik pregledal še ponudbi konkurenčnih ponudnikov in bi se izkazalo, da ti ponudbi bodisi nista popolni bodisi da sta popolni.

Naročnik izvaja odprti postopek oddaje javnega naročila (točka IV.1.1 obvestil o javnem naročilu). Skladno z drugim odstavkom 41. člena ZJN-2 naročnik v odprtem postopku odda javno naročilo potem, ko a) razvrsti pravočasne ponudbe glede na merila in b) preveri, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna. V primeru popolnosti vlagateljeve ponudbe bi glede na drugi odstavek 41. člena ZJN-2 naročnik ne bil zavezan pregledovati še popolnosti ponudb konkurenčnih ponudnikov. Če bi bila vlagateljeva ponudba popolna, bi bilo za vlagatelja sicer tudi irelevantno, ali sta konkurenčni ponudbi popolni ali ne. Vlagatelj bi namreč najugodnejšega izhodiščnega položaja po merilu ne izgubil. Vlagatelj nasprotnega niti ne zatrjuje.

Če pa bi naročnik v ponovljeni fazi pregleda in ocenjevanja ponudb pregledal še ponudbi konkurenčnih ponudnikov, bi moral ravnati skladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 in ju izločiti, če ti ne bi bili popolni. V novi fazi pregleda in ocenjevanja ponudb lahko naročnik navaja tudi razloge za nepopolnost ponudb, ki jih ni že navedel v predhodni odločitvi v zvezi z javnim naročilom, saj ZJN-2 ne določa pravila, ki bi naročniku ob ponovnem pregledu ponudb tako ravnanje onemogočalo. Če pa bi ob ponovnem pregledu naročnik ugotovil, da sta ponudbi konkurenčnih ponudnikov popolni, bi vlagateljeva ponudba ob dejstvu, da bi bila popolna, še naprej ohranjala prednost zaradi najboljše uvrstitve po merilu.

Ker je naročnik ponudbo, ki jo je v obrazložitvi odločitve o izločitvi vseh ponudb predstavil pod točko C, že izločil kot nepopolno na podlagi enega razloga, Državna revizijska komisija ugotavlja, da položaja te ponudbe v sedanji fazi ne more spremeniti niti morebiten nov razlog njene nepopolnosti, ki ga vlagatelj navaja v točki 1.6 zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija sicer dodaja, da je tudi nejasno, čemu bi se vlagatelj trudil doseči označitev ponudb konkurenčnih ponudnikov za nepopolne iz še drugih razlogov, kot jih je že navedel naročnik, če je vlagateljeva ponudba res popolna, kot to zatrjuje vlagatelj. Če je vlagatelj prepričan, da je njegova ponudba popolna, druge ponudbe pa so že označene za nepopolne in bi ta status ohranile tudi nadalje, je ob najboljši razvrstitvi po merilu vlagateljeva ponudba tista ponudba, ki jo naročnik lahko izbere. Upoštevajoč drugi odstavek 41. člena ZJN-2 bi v takem primeru ugotavljanje popolnosti konkurenčnih ponudb za naročnika sicer tudi ne bilo obvezno. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni presojala vlagateljevega očitka, da bi moral naročnik ponudbo, ki jo je predstavil v točki C obrazložitve odločitve o izločitvi vseh ponudb, izločiti še iz nadaljnjega razloga.

Državna revizijska komisija dodaja, da tudi v primeru, če bi se izkazalo, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik neupravičeno izločil vlagateljevo ponudbo, Državni revizijski komisiji ne bi bilo treba obravnavati očitka, da bi moral naročnik ponudbo, ki jo je predstavil v točki C obrazložitve odločitve o izločitvi vseh ponudb, izločiti še iz nadaljnjega razloga. Če bi namreč ponudnik, ki je predložil ponudbo, ki jo je naročnik predstavil v točki C obrazložitve odločitve o izločitvi vseh ponudb, ne vložil zahtevka za revizijo ali pa bi ga vložil, vendar ne bi uspel izpodbiti že zapisanega naročnikovega razloga za izločitev te ponudbe, bi bila ta ponudba še naprej nepopolna in bi obveljala že sprejeta odločitev o izločitvi vseh ponudb, kot jo je naročnik predstavil v dokumentu "Odločitev o izločitvi vseh ponudb iz postopka javnega naročanja" št. 430-65/2011-82 z dne 22. 12. 2011. Če pa bi ta ponudnik vložil zahtevek za revizijo in uspel izpodbiti razlog za izločitev ponudbe, ki ga je uveljavljal naročnik, bi se postopek oddaje javnega naročila vrnil v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2), naročnik pa bi moral upoštevati prvi odstavek 80. člena ZJN-2. Če bi bil razlog, ki ga dodatno izpostavlja vlagatelj, razlog za označitev ponudbe za nepopolno, ne da bi bilo sicer mogoče pred tem izvesti postopka dopolnitve ponudbe (78. člen ZJN-2), bi bil naročnik zavezan tako ponudbo izločiti. Morebitna opustitev naročnikovega ravnanja v neki hipotetični (bodoči) fazi postopka oddaje javnega naročila (niti se ne ve, ali bi do takega naročnikovega ravnanja res prišlo) pa ne more biti predmet pravnega varstva že v tem postopku pravnega varstva.

Vlagatelj v točki 1.5 zahtevka za revizijo (str. 4) zatrjuje, da je naročnik različno obravnaval različne ponudnike in izpostavlja, da je naročnik različno obsežno in podrobno predstavljal postopek pregleda ponudb. Vlagatelj navaja, da je naročnik razkril podatke ponudnika drugim ponudnikom in ni zaščitil ponudnikovega pravnega interesa. Vlagatelj predlaga, da naročnik spremeni svojo odločitev in za vse ponudnike objavi vse podatke o izpolnjevanju pogojev.

ZJN-2 v več določbah zahteva, da naročnik varuje določene podatke (npr. 22. člen ZJN-2, ki ureja vprašanja v zvezi z javnostjo dokumentacije ter vpogledom vanjo in ponudbe, ali pa četrti odstavek 79. člena ZJN-2, ki ureja vprašanja v zvezi z delno ali s celotno zavrnitvijo zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila).

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da je naročnik v obrazložitvi izpodbijane odločitve različno obsežno in podrobno predstavil pregled ponudb po posameznih ponudnikih in za vlagatelja predstavil tudi razloge, zakaj šteje, da vlagatelj izpolnjuje posamezne pogoje. Vendar pa Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da so bili vsi ponudniki v enakem položaju glede posledice naročnikove odločitve. Naročnik namreč javnega naročila ni oddal nobenemu izmed ponudnikov, saj je vse ponudbe izločil kot nepopolne.

Vlagatelj sicer tudi ne zatrjuje te kršitve v smeri, da je naročnik ravnal neenakopravno, ker je vlagatelju predstavil manj podatkov glede nepopolnosti njegove ponudbe kot konkurenčnima ponudnikoma glede nepopolnosti njunih ponudb in da je zato za izpodbijanje izločitve svoje ponudbe v slabšem položaju pri uveljavljanju pravnega varstva.

Če pa vlagatelj meni, da je naročnik s predstavitvijo katerega izmed podatkov prekoračil ZJN-2, ker je razkril tudi podatke, ki naj jih ne bi smel razkriti tretjim osebam, vlagatelj dejansko odpira vprašanje kršitev naročnika, ki segajo izven področja javnega naročanja in posegajo na druga področja (npr. odškodninska odgovornost). Državna revizijska komisija dodaja, da tudi v primeru, če bi se izkazalo, da je naročnik v obrazložitvi izpodbijane odločitve posredoval več podatkov, kot bi jih smel, ne more biti rešitev to, da naj naročnik predstavi tudi zaupne podatke drugih ponudnikov. Rešitev namreč ne more biti v zahtevi po izvedbi ravnanja, ki bi bilo lahko nezakonito, ampak se je treba od ravnanja, ki bi bilo lahko nezakonito, vzdržati, za že izvršena ravnanja, ki niso bila zakonita, pa ukrepati v skladu s pravili tistih postopkov, ki pomenijo ustrezno reakcijo na takšno kršitev. Podani zaključki Državne revizijske komisije ne pomenijo ugotovitve, da je naročnik s posredovanjem podatkov v resnici ravnal v nasprotju z ZJN-2, temveč predstavljajo pojasnilo, zakaj vlagatelj neutemeljeno pričakuje intervencijo po ZJN-2 v postopku oddaje javnega naročila. Ob tem Državna revizijska komisija še ugotavlja, da naročnik opozarja (str. 7 odločitve o zahtevku za revizijo), da "pri navajanju dejstev, ali ponudnik izpolnjuje posamezen pogoj iz razpisne dokumentacije, ni razkril nobene poslovne skrivnosti, uradne tajnosti ali osebnih podatkov".

Vlagatelj v točki 1.7 zahtevka za revizijo (str. 5) izpostavlja, da je naročnik vlagatelju omejil vpogled v ponudbe in dokumentacijo, saj mu je omogočil vpogled le v dokumentacijo, "ki je povezana z izvajanje postopka javnega naročila izključno v zvezi z obravnavo skupne ponudbe v kateri je partner tudi" vlagatelj. Vlagatelj nadalje navaja, da "na podlagi pregleda dokumentacije in ker je imel vpogled le v svoj del postopkov in dokumentacije" "ni mogel potrditi dejstva, da naročnik ni enakopravno obravnaval vseh ponudnikov".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj z dopisom z dne 13. 1. 2012 zahteval vpogled v dokumentacijo, kar mu je naročnik omogočil in ga z dopisom št. 430-65/2011-87 z dne 17. 1. 2012 povabil na vpogled. V tem dopisu je naročnik pojasnil, da vlagatelj nima pravnega interesa vpogledati v ponudbe konkurenčnih ponudnikov. Kot izhaja iz zapisnika o vpogledu št. 430-65/2011-88 z dne 18. 1. 2012 je naročnik vlagatelju omogočil vpogled v dokumentacijo, razen v ponudbi konkurenčnih ponudnikov in dokumentacijo, ki se nanaša na ta ponudnika.

Vpogled v ponudbe ureja sedmi odstavek 22. člen ZJN-2, ki med drugim določa, da po sprejemu odločitve o oddaji naročila mora naročnik ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo, razen v tiste dele, ki upoštevaje prvi in drugi odstavek 22. člena ZJN-2 predstavljajo poslovno skrivnost ali tajne podatke.

Ne glede na siceršnji odgovor, kako je treba razumeti sedmi odstavek 22. člena ZJN-2 v delu, ki omogoča vpogled "po sprejemu odločitve o oddaji naročila" (ali gre za širše razumevanje vseh odločitev v postopku oddaje javnega naročila ali pa le ožje razumevanje, ki se nanaša na sprejem odločitve o izbiri konkretne ponudbe in ne, kot v obravnavanem primeru, ko naročnik ni izbral ponudbe nobenega ponudnika ), Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj zaradi tega, ker je naročnik omejil vpogled v konkurenčni ponudbi in dokumentacijo, ki se nanaša na ta ponudnika, pri uveljavljanju pravnega varstva ni mogel biti oškodovan. Četudi je vlagatelj hotel vpogledati v to dokumentacijo, da bi lahko potrdil dejstva glede zatrjevane neenakopravne obravnave ponudnikov, Državna revizijska komisija ne more spregledati, da naročnik javnega naročila ni oddal. Naročnik torej ni izbral nobene ponudbe. Ponudniki so zato v enakem položaju glede posledice naročnikove odločitve. Državna revizijska komisija pa tudi ugotavlja, da vlagatelj zaradi nezmožnosti vpogleda v sporno dokumentacijo ni mogel biti prikrajšan za izpodbijanje razlogov za izločitev svoje ponudbe.

Državna revizijska komisija povzema, da na vlagateljev položaj v postopku oddaje javnega naročila ne morejo vplivati domnevne naročnikove kršitve, ki jih je vlagatelj izpostavil v točkah 1.5, 1.6 in 1.7 zahtevka za revizijo, vplivajo pa lahko kršitve, ki jih je vlagatelj navedel v točki 1.4 zahtevka za revizijo (str. 2-4). Zato je kot osrednje in pravno relevantno treba odgovoriti na vprašanje, ali je vlagatelj uspel izkazati, da je naročnik napačno ugotovil, da vlagatelj ne izpolnjuje zahtev iz točke 2.3.3. Tehnični in kadrovski pogoji (str. 7-9 razpisne dokumentacije).

Naročnik je v 9. točki točke 2.3.3 razpisne dokumentacije (str. 7 razpisne dokumentacije), enako pa tudi v 2. točki točke III.2.3 obvestil o javnem naročilu, določil:
"ponudnik je v zadnjih 3 (treh) letih pred iztekom roka za oddajo ponudb, tj. 14. september 2011, najmanj 1 (eno) leto izvajal storitve razvoja in vzdrževanja na informacijskem sistemu, pri čemer je informacijski sistem razvit in deluje v okolju WebSphere Process Server in na aplikativnem strežniku IBM WAS ter uporablja Oracle bazo podatkov

Informacijski sistem, na katerem je ponudnik izvajal storitve razvoja in vzdrževanja, mora delovati v produkciji.

DOKAZILO: podpisano in z žigom potrjeno najmanj 1 (eno) potrdilo naročnika, s katerim naročnik potrdi, da je ponudnik zanj najmanj 1 (eno) leto izvajal storitve razvoja in vzdrževanja na informacijskem sistemu (obrazec št. 13)".

V obrazcu št. 13 (str. 43 razpisne dokumentacije) je naročnik določil izjavo:
"Potrjujemo, da je izvajalec (naziv ponudnika, ki odda ponudbo v okviru postopka oddaje javnega naročila storitev zagotavljanja delovanja, vzdrževanja in nadaljnjega razvoja SIEMCS št. 430-65/2011) izvajal storitve razvoja in vzdrževanja na informacijskem sistemu (naziv naročnikovega informacijskega sistema), v obdobju od (datum začetka izvajanja storitev razvoja in vzdrževanja na informacijskem sistemu) do vključno (datum zaključka izvajanja storitev razvoja in vzdrževanja na informacijskem sistemu).

Potrjujemo, da je informacijski sistem zgoraj imenovani izvajalec razvijal in da deluje v okolju WebSphere Process Server in na aplikativnem strežniku IBM WAS ter uporablja Oracle bazo podatkov. Potrjujemo, da informacijski sistem deluje v produkciji.

Potrjujemo, da je zgoraj imenovani izvajalec izvajal storitve razvoja in vzdrževanja na informacijskem sistemu na podlagi pogodbe (navedba naziva pogodbe s številko), kar je mogoče preveriti pri naročnikovi kontaktni osebi g./ga. , tel. oziroma e-naslov: _."

Iz referenčnega pogoja je razvidno, da je ponudnik "izvajal storitve razvoja in vzdrževanja na informacijskem sistemu" najmanj eno leto v obdobju med 14. 9. 2008 in 14. 9. 2011. Vendar je referenčni pogoj mogoče brati na način, da se pojem "razvit", ki ga je naročnik uporabil v podrednem delu pogoja (prvi odstavek), ne nanaša nujno na obdobje med 14. 9. 2008 in 14. 9. 2011. V podrednem delu pogoja (prvi odstavek) ni navedeno nobeno časovno obdobje in ta del pogoja tudi ni napisan na način, da je mogoče enoznačno pritrditi stališču, da se nanaša na obdobje med 14. 9. 2008 in 14. 9. 2011. Pogoj je v podrednem delu (prvi odstavek) namreč določen tako, da je osredotočen na lastnosti/stanja informacijskega sistema.

Iz referenčnega pogoja je tudi razvidno, da je naročnik zahteval delovanje informacijskega sistema v produkciji, ne pa njegovo uporabo v produkciji.

Iz referenčnega pogoja je nadalje tudi razvidno, da je naročnik določil, da je ponudnik v obdobju najmanj enega leta znotraj referenčnega obdobja (med 14. 9. 2008 in 14. 9. 2011) izvajal na informacijskem sistemu dvoje storitev, in sicer 1. razvoja in 2. vzdrževanja.

Vendar iz referenčnega pogoja ni razvidno, da bi naročnik omejil ali podrobneje predstavil pomen katerega izmed pojmov, ki jih je uporabil v referenčnem pogoju in so se v postopku pravnega varstva izkazali za sporne med naročnikom in vlagateljem (torej pojmi "delovanje informacijskega sistema v produkciji", "razvoj" in "vzdrževanje").

Naročnik je tisti, ki določi pogoje za ugotavljanje sposobnosti (prim. osmi odstavek 41. člena ZJN-2 in 3. točka prvega odstavka 71. člena ZJN-2), zato je skrbnost za njihovo pripravo na njem. Če pogoj dopušča več možnih razlag, od katerih so nekatere strožje, nekatere pa milejše (blažje), je Državna revizijska komisija že večkrat navedla, da je v razmerju do ponudnika treba uporabiti razlago v korist ponudnika. Omejevanje pomena katerega pojma šele po roku za predložitev ponudb bi po svoji vsebini pomenilo določanje konkretne vsebine pogoja šele po poteku roka za predložitev ponudb, kar pa vsaj tretji odstavek 71. člena ZJN-2 onemogoča.

Državna revizijska komisija je vpogledala v vlagateljevo ponudbo in ugotovila, da je predložil referenčno potrdilo na obrazcu št. 13, ki ga je 19. 8. 2011 izdal naročnik Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, in sicer na ime ponudbenega partnerja Genis, d. o. o., ki je med 15. 10. 2007 in 31. 12. 2010 izvajal storitve razvoja in vzdrževanja na informacijskem sistemu "Aplikacija IO vrtci" "na podlagi pogodbe Zasnova nacionalnega interoperabilnostnega okvirja in izdelava aplikacije IO-vrtci št. 3111-OMIS331/2007-458 in Razvoj novih programskih modulov in servisov informacijskega sistema e-CRP in osnovno vzdrževanje informacijskega sistema e-CRP št. 311-P16/2008-144".

Naročnik je na podlagi 77. člena ZJN-2 z dopisom št. 430-65/2011-47 z dne 22. 9. 2011, ki ga je poslal po elektronski pošti, referenčnega naročnika zaprosil za posredovanje dokumentacije o referenčnem poslu, na katerega se je skliceval vlagatelj. Referenčni naročnik je 22. 9. 2011 naročniku po elektronski pošti poslal skenirano pogodbo št. 3111-OMIS331/2007-458 (vhodni dokument št. 430-65/2011-51).

Naročnik je z dopisom št. 430-65/2011-59 z dne 12. 10. 2011, ki ga je poslal po elektronski pošti, referenčnega naročnika zaprosil za pojasnilo in posredovanje še dodatne dokumentacije o referenčnem poslu, na katerega se je skliceval vlagatelj. Referenčni naročnik je 20. 10. 2011 naročniku po elektronski pošti poslal pojasnilo, da "aplikacija IO-vrtci v produkciji ne deluje, saj je bila narejena zgolj kot pilotni interoperabilnostni sistem, z namenom preizkusa zasnove in koncepta interoperabilnosti. Aplikacija je bila v pogodbenih rokih nameščena na tehnološko okolje pri izvajalcu, kjer je bilo večkrat prikazano in tudi preverjeno njeno delovanje, naročnik pa se je odločil da aplikacije na svoje okolje ne bo namestil. Posebna pogodba za vzdrževanje aplikacije IO-vrtci ne obstaja." (vhodni dokument št. 430-65/2011-64).

Naročnik je z dopisom št. 430-65/2011-62 z dne 17. 10. 2011, ki ga je poslal po elektronski pošti, partnerja iz vlagateljeve ponudbe zaprosil za pojasnilo in posredovanje dokumentacije o referenčnem poslu, na katerega se je skliceval vlagatelj. Partner iz vlagateljeve ponudbe je naročniku 22. 10. 2011 po elektronski pošti poslal pojasnilo, in sicer kot dopis z dne 20. 10. 2011 (vhodni dokument št. 430-65/2011-65), v katerem je med drugim navedel:
"Kot del ponudbe za zgoraj navedeni postopek javnega naročanja smo vam posredovali potrdilo naročnika v zvezi z izvajanjem storitev razvoja in vzdrževanja na informacijskem sistemu (Obrazec 13). Pogodba št. 3111-P16/2008-144 za razvoj novih modulov in servisov informacijskega sistema e-CRP in osnovno vzdrževanje informacijskega sistema e-CRP je sklenjena med naročnikom Ministrstvo za javno upravo RS in izvajalcem Genis d.o.o. za obdobje 2008 do vključno 2010. Predmet pogodbe je razvoj novih programskih modulov in servisov informacijskega sistema e-CRP - aplikativne programske opreme in osnovno vzdrževanje informacijskega sistema e-CRP. Informacijski sistem e-CRP je v produkciji od 16.2.2004, modul pilotni IS IO-vrtci pa od 20.11.2007. Pilotni IS IO-vrtci je sestavni del informacijskega sistema e-CRP, na Obrazcu 13 smo ta del posebej izdvojili zato, ker ta del informacijskega sistema ustreza zahtevam vašega javnega naročila. Moduli/storitve znotraj informacijskega sistema e-CRP komunicirajo preko servisov v obe smeri. Le-ti se v okviru vzdrževanja po navedeni pogodbi sproti posodabljajo in spreminjajo glede na spremembe posameznega dela informacijskega sistema ali okolja v katerem deluje (posodabljal se je tudi pilotni IS IO-vrtci). Redno vzdrževanje in potrebne dopolnitve zaradi nadgradenj storitev e-CRP in novih verzij okolij smo od leta 2008 do danes izvajali v okviru nalog osnovnega vzdrževanja po Pogodbi za razvoj novih programskih modulov in servisov informacijskega sistema e-CRP - aplikativne programske opreme in osnovno vzdrževanje informacijskega sistema e-CRP št. 3111-P16/2008-144 in Pogodbi za izvajanje storitev osnovnega vzdrževanja aplikativne programske opreme e-CRP št. 3111-P32/2010-561. Slednja pogodba je sklenjena za obdobje od 01.01.2011 do 31.12.2013, v njenem okviru se izvaja enak tip in vrsta storitev na informacijskem sistemu e-CRP kot v prejšnji pogodbi in vključuje tudi pilotni IS IO-vrtci. Storitve smo tako izvajali tudi v letu 2011, vendar slednje pogodbe nismo navedli v Obrazcu 13, ker le-ta še ni zaključena." Partner iz vlagateljeve ponudbe je nadalje naštel module informacijskega sistema e-CRP (kot sedmi pa je naveden modul IO-vrtci) in v katerih okoljih deluje informacijski sistem e-CRP.

Naročnik je z dopisom št. 430-65/2011-66 z dne 25. 10. 2011, ki ga je poslal po elektronski pošti, partnerja iz vlagateljeve ponudbe zaprosil za dodatno pojasnilo in posredovanje dokumentacije o referenčnem poslu, na katerega se je skliceval vlagatelj. Partner iz vlagateljeve ponudbe je naročniku 28. 10. 2011 po elektronski pošti poslal pojasnilo, in sicer kot dopis z dne 28. 10. 2011 (vhodni dokument št. 430-65/2011-69), v katerem je med drugim navedel: "Skenirane pogodbe št. 3111-P16/2008-144 za razvoj novih modulov in servisov informacijskega sistema e-CRP in osnovno vzdrževanje informacijskega sistema e-CRP vam žal v skladu z določbami pogodbe ne moremo posredovati. V varnostnih določbah pogodbe je namreč navedeno, da smo zavezani podatke varovati kot poslovno skrivnost in da jih ne smemo posredovati tretjim osebam izven organizacij, ki niso vključene v izvajanje nalog predmeta pogodbe, razen v primerih, ko je to določeno z zakonom. Ker menimo, da niste organizacija vključena v izvajanje nalog predmeta pogodbe, zakonske podlage pa niste navedli, ravnotako je mi nismo našli, vam pogodbe z naše strani žal ne moremo posredovati. Z vašim zaprosilom za dodatna pojasnila smo seznanili našega naročnika Ministrstvo za javno upravo RS, na katerega se pojasnila nanašajo, kateri je potrdil, da je pilotni informacijski sistem IO-vrtci vključen v pogodbo št. 3111-P16/2008-144 za razvoj novih modulov in servisov informacijskega sistema e-CRP in osnovno vzdrževanje informacijskega sistema e-CRP. Navedel je tudi, da ni bilo naročenih nadgradenj. Dodatno pojasnjujemo, da res ni bilo naročenih nadgradenj, potrebno vzdrževanje in dopolnjevanje zaradi sprememb v okolju ali storitvah pa je bilo vključeno v osnovno vzdrževanje po navedeni pogodbi. Elektronsko sporočilo z naročnikovo potrditvijo posredujemo v prilogi. Kot je navedel že naročnik Ministrstvo za javno upravo RS je informacijski sistem IO-vrtci pilotni interoperabilnostni sistem z namenom preizkusa zasnove in koncepta interoperabilnosti nameščen na naši lokaciji na produkcijskem strežniku in stalno na razpolago naročnikovim informacijskim sistemom in naročniku samemu." Elektronsko sporočilo, ki ga je prejel od referenčnega naročnika 27. 10. 2011, se glasi: "V vzdrževalni pododbi za e-CRP št. 3111-P16/2008-144 sicer niso eksplicitno našteti vsi moduli sistema e-CRP, ki so zajeti v vzdrževanje, ampak z našega vidika ta pogodba pokriva vse module in storitve, ki so bili doslej razviti v okviru sistema e-CRP. Ministrstvo za javno upravo od prevzema izdelkov sicer ni naročalo nadgradenj aplikacije IO-vrtci, vendar bi morebitne spremembe, ki bi se nanašale na integracijo te aplikacije z e-CRP, pokrivalo iz te vzdrževalne pogodbe."

Naročnik je z dopisom št. 430-65/2011-67 z dne 26. 10. 2011, ki ga je poslal po elektronski pošti, referenčnega naročnika zaprosil za dodatno pojasnilo o referenčnem poslu, na katerega se je skliceval vlagatelj. Referenčni naročnik je naročniku 27. 10. 2011 po elektronski pošti poslal pojasnilo, da "ponavlja[â??], da je bila aplikacija IO-vrtci že od vsega začetka zastavljena kot ''pilotni informacijski sistem za podporo obstoječi aplikaciji e-vrtci''. Občine pri preverjanju upravičenosti do znižanja plačila za vrtce torej uporabljajo drugo aplikacijo e-vrtci in ne obravnavano IO-vrtci (kjer smo zgolj raziskali možnosti za to, da bi obstoječi aplikaciji e-vrtci zagotovili širši nabor podatkov za odločanje). V vzdrževalni pododbi za e-CRP št. 311-P16/2008-144 sicer niso eksplicitno našteti vsi moduli sistema e-CRP, ki so zajeti v vzdrževanje, ampak z našega vidika ta pogodba pokriva vse module in storitve, ki so bili doslej razviti v okviru sistema e-CRP. Ministrstvo za javno upravo od prevzema izdelkov sicer ni naročalo nadgradenj aplikacije IO-vrtci, vendar bi morebitne spremembe, ki bi se nanašale na integracijo te aplikacije z e-CRP, pokrivalo iz vzdrževalne pogodbe." (vhodni dokument št. 430-65/2011-68).

Naročnik je z dopisom št. 430-65/2011-70 z dne 3. 11. 2011, ki ga je poslal po elektronski pošti, referenčnega naročnika znova zaprosil za pojasnilo o referenčnem poslu, na katerega se je skliceval vlagatelj. Referenčni naročnik je naročniku 14. 11. 2011 po elektronski pošti (vhodni dokument št. 430-65/2011-71) pojasnil, da:
- "Aplikacija IO-vrtci se v produkciji ne uporablja."
- "Aplikacija IO-vrtci ni del produkcijskega sistema e-CRP, ki se vsakodnevno uporablja v praksi."
- "Aplikacije IO-vrtci v praksi ne uporablja noben državni organ, razvita je bila kot pilotni interoperabilnostni sistem, z namenom preizkusa zasnove in koncepta interoperabilnosti. Aplikacija je bila v pogodbenih rokih nameščena na tehnološko okolje pri izvajalcu."
- "Kot smo vam že odgovorili, nismo naročali nobenih nadgradenj. Vse aktivnosti, ki jih je izvajalec izvajal z namenom zagotavljanja delujoče aplikacije na svoji lastni infrastrukturi, pa je izvajalec obravnaval kot tekoče vzdrževanje v okviru omenjene pogodbe."

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je referenčni naročnik z izdajo referenčnega potrdila 19. 8. 2011 potrdil izjavo, da "informacijski sistem deluje v produkciji", s pojasnilom, ki ga je poslal po elektronski pošti 20. 10. 2011, pa je na dopis št. 430-65/2011-59 z dne 12. 10. 2011 odgovoril, da "aplikacija IO-vrtci v produkciji ne deluje" (vhodni dokument št. 430-65/2011-64). Iz navedenega bi bilo mogoče šteti, da je referenčni naročnik podal nasprotujoči si izjavi.

Naročnik je pri razjasnjevanju pojasnil, ki jih je prejel od referenčnega naročnika in partnerja iz vlagateljeve ponudbe, referenčnega naročnika z dopisom št. 430-65/2011-70 z dne 3. 11. 2011 vprašal: "Ali prav razumemo, da aplikacija IO-vrtci ne deluje v produkciji"" (prvo vprašanje). Referenčni naročnik z odgovorom, ki ga je poslal naročniku 14. 11. 2011 po elektronski pošti (vhodni dokument št. 430-65/2011-71), ni odgovoril, da aplikacija IO-vrtci ne deluje v produkciji, ampak je odgovoril, da se aplikacija IO-vrtci v produkciji ne uporablja. Naročnik od referenčnega naročnika torej ni dobil nedvoumne potrditve, da ni izpolnjena zahteva po delovanju v produkciji.

Ne glede na predhodno navedeno pa tolmačenje pojma "delovanje informacijskega sistema v produkciji" ni razrešeno. Vendar je že s tem, ko naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo (sedma zaporedna stran zahtevka za revizijo) navaja, da bo "v izogib različnim razlagam tega izraza očitno moral opredeliti v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila", priznal, da je sporni pojem mogoče razlagati na več načinov. Vlagatelj v postopku pravnega varstva s sklicevanjem na konkretno spletno stran pojasnjuje, da konkretno izpostavljeni spremembi, ki sta se izvajali v okviru osnovnega vzdrževanja po pogodbi št. 3111-P16/2008-144, vključujeta tako razvoj kot vzdrževanje. Tudi iz navedenega je mogoče razbrati, da je nekatere pojme iz razpisne dokumentacije mogoče tolmačiti na več načinov.

Ob takih ugotovitvah, ko sporni pojmi omogočajo več različnih razlag, in dejstvu, da kakšnih konkretnejših omejitev v referenčnem pogoju za razlago tam uporabljenih pojmov ni, Državna revizijska komisija ne more pritrditi naročniku, da je upravičeno zaključil, da vlagatelj s predloženim dokazilom ni izkazal izpolnjevanja referenčnega pogoja.

Naročnik "se navezuje na razloge, ki so zapisani v točki 9" dokumenta "Odločitev o izločitvi vseh ponudb iz postopka javnega naročanja" št. 430-65/2011-82 z dne 22. 12. 2011 "in se nanašajo na razvoj in vzdrževanje aplikacije IO-vrtci" pri obrazložitvi o tem, ali vlagatelj izpolnjuje kadrovski pogoj iz točk 10(B) in 10(D), vendar Državna revizijska komisija hkrati ugotavlja, da iz naročnikovih argumentov ni mogoče niti ugotoviti, ali vlagatelju očita, da teh pogojev ne izpolnjuje. Naročnik, kot že ugotovljeno, uporablja besedno zvezo "vprašljivo je". Ker se naročnik o neizpolnjevanju kadrovskih pogojev iz točk 10(B) in 10(D) le sprašuje, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v obrazložitvi dokumenta "Odločitev o izločitvi vseh ponudb iz postopka javnega naročanja" št. 430-65/2011-82 z dne 22. 12. 2011 ne navaja razlogov, kot jih zahteva ZJN-2 (prim. tretji odstavek 79. člena ZJN-2).

Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija o zahtevku za revizijo odločila tako, da mu je na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila odločitev o izločitvi vseh ponudb, kot izhaja iz dokumenta "Odločitev o izločitvi vseh ponudb iz postopka javnega naročanja" št. 430-65/2011-82 z dne 22. 12. 2011.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo odločitve o izločitvi vseh ponudb se postopek oddaje javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (gl. 7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2). Če bo naročnik na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ocenil, da je mogoče nadaljevati in zaključiti postopek oddaje javnega naročila z izbiro skleniteljev okvirnega sporazuma, mora nadaljevati postopek oddaje javnega naročila skladno z ZJN-2. Če pa bo naročnik ugotovil, da tega ni mogoče storiti, mora prav tako ravnati v skladu z ZJN-2, zlasti pa upoštevati obveznosti iz 80. člena ZJN-2, ki naročniku omogočajo zaključek postopka oddaje javnega naročila brez izbire ponudb oziroma skleniteljev okvirnega sporazuma.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker je vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi in drugi tretji odstavek 70. člena ZPVPJN kot potrebne priznava stroške takse v višini 9.600 eurov.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 9.600 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točka izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija na podlagi prvega odstavka 41. člena ZPVPJN naročniku nalaga, da ji v dveh mesecih od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje naročila. Poročilo mora skladno s tretjim odstavkom 41. člena ZPVPJN vsebovati: navedbo naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala, in opis načina odprave nepravilnosti.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da je rok dveh mesecev za predložitev odzivnega poročila, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, primeren in dovolj dolg.

Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ni izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje njenih napotkov ali ji naročnik odzivnega poročila ne bo predložil, bo začela postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 26. 4. 2012

Predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.
predsednica Državne revizijske komisije

































Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Carinska uprava Republike Slovenije, Generalni carinski urad, šmartinska cesta 55, 1523 Ljubljana,
- ZZI, d. o. o., Pot k sejmišču 33, 1231 Ljubljana - Črnuče,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
- v arhiv, tu.

Natisni stran