018-098/2012 Občina Sežana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spr.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Miriam Ravnikar šurk kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in Sonje Drozdek šinko kot članic senata v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila za "vodovod za Vrhe 1. faza Majcni-Veliko Polje 1. etapa Jeriši-Griže in 2. etapa Griže-Veliko Polje" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki so ga vložili skupni ponudniki Adriaplan, d. o. o., Partizanska cesta 69, Sežana, Gorenjska gradbena družba, d. d., Jezerska cesta 20, Kranj in CP Kranj, d. o. o., Podbrezje 263, Naklo, ki jih zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Rozmanova ulica 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Sežana, Partizanska cesta 4, Sežana (v nadaljevanju: naročnik), 19. 4. 2012

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 354-44/2007-100 z dne 21. 2. 2012.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 10.960 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava 13. 12. 2011 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN14222/2011) z dokumentom "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 354-44/2007-100 z dne 21. 2. 2012 ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo skupnih ponudnikov Kraški zidar, d. d., Kolodvorska ulica 1, Sežana, Godina, d. o. o., OIC Hrpelje 22, Kozina, CPK, d. d., Ulica 15. maja 14, Koper in Grafist, d. o. o., Bertoki, Sermin 7b, Koper (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper to odločitev je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 5. 3. 2012 in predlagal njeno razveljavitev, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj zatrjuje, da:
- je naročnik neupravičeno zaključil, da partner CP Kranj, d. o. o., Naklo ne izpolnjuje bonitetnega pogoja, saj bi moral upoštevati, da je partner CP Kranj, d. o. o., Naklo nastal z izčlenitvijo iz partnerja Gorenjska gradbena družba, d. d., Kranj, ki tudi nesporno izpolnjuje bonitetni pogoj, izčlenitev pa ohranja kapitalska razmerja,
- naročnik ne bi smel svoje odločitve opreti na mnenji zunanjih svetovalcev, da za partnerja CP Kranj, d. o. o., Naklo ni mogoče izdelati bonitetne ocene, saj sta ti mnenji nepravilni in pristranski, saj je pri njuni izdelavi sodelovala oseba, za katero je podan odklonitveni razlog iz šeste točke 70. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spr.; v nadaljevanju: ZPP),
- bi moral naročnik vlagatelja pozvati na odpravo formalne nepopolne ponudbe,
- je naročnik kršil enakopravno obravnavo ponudnikov in je ravnal netransparentno, saj bi moral ponudbo izbranega ponudnika izločiti, ker ni popolna (vodilni partner ima blokirane račune in se zanj napoveduje insolventnost; dokumentov partnerja CPK, d. d., Koper ni podpisal zakoniti zastopnik, za podpisnika pa tudi ne obstaja pooblastilo; ponudbi ni bila predložena bančna garancija za resnost ponudbe; vsi listi pogodbe niso parafirani, temveč je parafirana le zadnja stran; kot odgovorni vodja del je naveden upokojenec, za katerega ni predloženo nobeno dokazilo o pogodbenem odnosu; izbrani ponudnik je sebi potrdil reference, saj je reference potrdila družba, ki je v polovični lasti vodilnega partnerja, njen direktor pa je na funkciji tudi pri vodilnem partnerju),
- je vpogled vodil odvetnik, kar je v nasprotju s 16. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spr.; v nadaljevanju: ZJN-2).

Izbrani ponudnik se je z dopisom z dne 16. 3. 2011 izjavil o zahtevku za revizijo in zavrnil vlagateljeve očitke.

Naročnik je s sklepom št. 354-44/2007 z dne 20. 3. 2012 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik navaja, da:
- je v točki 6.3.1. razpisne dokumentacije določil, da mora vsak partner v skupni ponudbi izpolnjevati ekonomsko finančni pogoj glede bonitetne ocene najmanj SB7,
- vlagatelj do roka za predložitev ponudb (17. 1. 2012) ni predložil obrazca S.BON za partnerja CP Kranj, d. o. o., niti ga ni mogel priložiti, saj za tega partnerja tak obrazec ne obstaja, ker je bila družba CP Kranj, d. o. o., vpisana v register šele 6. 5. 2011,
- vlagatelj niti ne zatrjuje, da je razpolaga z obrazcem S.BON,
- je na podlagi sedmega odstavka 44. člena ZJN-2 preveril, ali je za vlagatelja mogoče izdelati oceno, ki bi bila primerljiva bonitetni oceni SB7, vendar to ni mogoče, zato sporna pomanjkljivost vlagateljeve ponudbe ni le formalne narave, temveč gre za pomanjkljivost vsebinske narave,
- sedmi odstavek 44. člena ZJN-2 naročniku ne nalaga, da vlagatelja pozove na predložitev dodatne dokumentacije,
- vlagatelja upravičeno ni pozval na predložitev obrazca S.BON za družbo CP Kranj, d. o. o., saj ta družba s tem obrazcem ne razpolaga oziroma ni razpolagala ob poteku roka za predložitev ponudb,
- sta neprimerljivi zadevi št. 018-346/2011 in 018-352/2011, na kateri se sklicuje vlagatelj, pri tem pa se vlagatelj na zadevo št. 018-352/2011 tudi napačno sklicuje,
- je vlagatelj le pavšalno navedel, da dosega bonitetno oceno SB7, vendar tega ni z ničimer izkazal,
- je vlagateljevo sklicevanje na odklonitvene razloge iz šeste točke 70. člena ZPP glede strokovnjakov zmotno, saj ZJN-2 ne odkazuje na uporabo ZPP,
- razlogi, ki jih vlagatelj navaja glede nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika, niso podani,
- je bil odvetnik na vpogledu le v funkciji svetovalca.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 354-44/2007 z dne 22. 3. 2012 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 26. 3. 2012 opredelil do naročnikovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo in zavrnil naročnikove argumente. Vlagatelj je k navedeni vlogi predložil izpisek "Podatki iz bilance stanja na dan 31.12.2011", datiran na 30. 3. 2012, izpisan pa na 27. 3. 2012. Ne da bi Državna revizijska komisija glede na peti odstavek 29. člena ZPVPJN ugotavljala, ali je ta priloga pravočasna oziroma ali je vlagatelj opravičil njeno predložitev šele po prejemu odločitve o zahtevku za revizijo, ne pa že v predrevizijskem postopku, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni navedel, kaj s to prilogo dokazuje, dokaz pa sicer ne more nadomestiti trditvene podlage (peti odstavek 29. člena ZPVPJN v povezavi s 6. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je 16. 4. 2012 od naročnika prejela "Prvo pripravljalno vlogo", brez datuma, v kateri naročnik meni, da je vlagatelj v vlogi z dne 26. 3. 2012 navajal nova dejstva in predlagal nove dokaze ter zavrača vlagateljev očitek, da se v ponudbi izbranega ponudnika ne nahaja bančna garancija za resnost ponudbe. Glede priloge k vlogi z dne 26. 3. 2012 se je Državna revizijska komisija že opredelila, glede novih dejstev, kar izpostavlja naročnik, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni navedel nobenega dejstva, ki bi ga vlagatelj navedel prvič šele v vlogi z dne 26. 3. 2012. Vendar Državna revizijska komisija ni ugotavljala, ali je vlagatelj v vlogi z dne 26. 3. 2012 navajal nova dejstva ali ne, saj je zadevo mogoče rešiti, ne da bi bilo treba ugotavljati, ali je vlagatelj pri vsebini vloge z dne 26. 3. 2012 ravnal v skladu s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN.

Državna revizijska komisija je vpogledala v obvestilo o javnem naročilu, razpisno dokumentacijo, vlagateljevo ponudbo, ponudbo izbranega ponudnika, zapisnike sej komisije za izvedbo postopka oddaje javnega naročila (št. 354-44/2007 z dne 31. 1. 2012, 354-44/2007 z dne 14. 2. 2012 in 354-44/2007 z dne 21. 2. 2012), elektronska sporočila (z dne 10. 2. 2012, 14. 2. 2012 in 16. 2. 2012), dopis "Prošnja za pregled dela JN- bonitetna ocena" z dne 15. 2. 2012, "Strokovno mnenje glede bonitete gospodarske družbe ''Cestno podjetje Kranj''", odločitev o oddaji naročila, zahteva za vpogled v dokumentacijo z dne 24. 2. 2012, zapisnik o vpogledu št. 354-44/2007-40 z dne 2. 3. 2012 in nekatere priloge k zahtevku za revizijo (izpisek iz poslovnega registra z dne 29. 2. 2012, dopis z dne 10. 5. 2011, sklep št. Srg 2011/17176 z dne 6. 5. 2011, sklep št. Srg 2011/16929 z dne 6. 5. 2011, notarski zapisnik št. SV 203/11, objava v Uradnem listu RS, št. 17/2011 z dne 11. 3. 2011, seznam udeležencev z dne 11. 4. 2011, statut z dne 11. 4. 2011 in delitveni načrt z dne 11. 4. 2011 s prilogami, med njimi akt o ustanovitvi družbe CP Kranj, d. o. o., Naklo z dne 11. 4. 2011). Državna revizijska komisija je zavrnila zaslišanje odvetnika, ki je sodeloval na naročnikovi strani pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, saj je izvedba predlaganega dokaza, kot bo Državna revizijska komisija pojasnila v nadaljevanju te obrazložitve, nepotrebna za rešitev obravnavane zadeve. Državna revizijska komisija je zavrnila tudi izvedbo dokazov z vpogledom v nekatere priloge k zahtevku za revizijo (članek z dne 15. 2. 2012, posnetka o bonitetni oceni za izbranega ponudnika, izpisek za izbranega ponudnika s strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES)), zaslišanje odgovornega vodje del, ki ga je izbrani ponudnik priglasil v ponudbi, in pridobivanju listinske dokumentacije zanj, saj je izvedba predlaganih dokazov, kot bo Državna revizijska komisija pojasnila v nadaljevanju te obrazložitve, vsaj nepotrebna za rešitev obravnavane zadeve. Državna revizijska komisija je, ne da bi sicer ugotavljala, ali je vlagatelj predlog za izvedbo razjasnjevalnega sestanka pripravil tako, kot to določa drugi odstavek 35. člena ZPVPJN, ta predlog zavrnila (tretji odstavek 35. člena ZPVPJN), saj je na podlagi dokumentacije iz postopka oddaje naročila in predrevizijskega postopka mogoče ugotoviti vsa pravnorelevantna dejstva, potrebna za rešitev konkretne zadeve. Ker se naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo obsežno sklicuje na podatke s spletne strani AJPES (http://www.ajpes.si/) in navaja neposredne povezave nanje, je Državna revizijska komisija vpogledala na spletno stran AJPES. Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb in dokazov naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da so med vlagateljem in naročnikom sporna zlasti vprašanja, ali je naročnik:
1. upravičeno zaključil, da vlagatelj ni predložil popolne ponudbe,
2. enakopravno obravnaval ponudnike pri pregledu ponudb in ponudbe pravilno pregledal in
3. kršil 16. člen ZJN-2, ker je pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika na naročnikovi strani sodeloval odvetnik.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja dejstva, ki med vlagateljem in naročnikom niso sporna:
- naročnik oddaja javno naročilo po odprtem postopku (točka IV.1.1 obvestila o naročilu; 6. točka povabila k oddaji ponudbe, str. 4 razpisne dokumentacije),
- naročnik je kot merilo določil najnižjo ceno (točka IV.2.1 obvestila o naročilu; 7. točka Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, str. 14 razpisne dokumentacije),
- rok za predložitev ponudb je bil določen na 17. 1. 2012, do 10. ure (obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, objavljen 10. 1. 2012 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN308/2012),
- vlagatelj je do roka za predložitev ponudb predložil ponudbo kot skupina treh ponudnikov (med njimi je partner CP Kranj, d. o. o., Naklo), in sicer za ceno, ki je (glede na zapisnik o odpiranju ponudb št. 354-44/2007-47 z dne 17. 1. 2011) najnižja,
- vlagatelj za partnerja CP Kranj, d. o. o., Naklo v ponudbi ni predložil bonitetnega obrazca S.BON-1,
- naročnik je vlagateljevo ponudbo izločil, ne da bi vlagatelja v okviru 78. člena ZJN-2 pozval, naj predloži manjkajoči bonitetni obrazec S.BON-1,
- izbral ponudbo izbranega ponudnika, ki je (glede na zapisnik o odpiranju ponudb št. 354-44/2007-47 z dne 17. 1. 2011) predložil drugo najcenejšo ponudbo,
- naročnik je vlagatelju omogočil vpogled v dokumentacijo (zapisnik o vpogledu št. 354-44/2007-40 z dne 2. 3. 2012),
- pri vpogledu v dokumentacijo je na naročnikovi strani sodeloval odvetnik.

Iz zapisnika o vpogledu št. 354-44/2007-40 z dne 2. 3. 2012 je razvidno, da sta se vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika na vlagateljevi strani udeležila direktor vodilnega partnerja in odvetnica iz odvetniške družbe, ki zastopa vlagatelja v postopku pravnega varstva. Zapisnik o vpogledu št. 354-44/2007-40 z dne 2. 3. 2012 sta udeleženca na vlagateljevi strani podpisala, v njem pa ni navedenih nobenih pripomb. Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo niti ne navaja, da bi bil kateri zapis iz zapisnika o vpogledu št. 354-44/2007-40 z dne 2. 3. 2012 neresničen, je treba šteti, da drži zapis, da je naročnik na vpogledu vlagatelju izročil fotokopije ponudbe izbranega ponudnika v skupnem obsegu 56 strani.

Skladno s tretjim odstavkom 16. člena ZJN-2 lahko naročniki za izvedbo oziroma odločanje v postopkih javnega naročanja pooblastijo le druge naročnike iz prilog dveh nacionalnih uredb, mednje pa sporni odvetnik (glede na opredelilne elemente za naročnika iz 3. člena ZJN-2 in/ali 3. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 s spr.)) ne spada. Vendar v konkretni zadevi Državni revizijski komisiji ni treba ugotavljati, katera opravila je na vpogledu v dokumentacijo oziroma ponudbo izbranega ponudnika opravljal sporni odvetnik, saj to za dosego razveljavitve odločitve o oddaji javnega naročila, za katero si prizadeva vlagatelj v zahtevku za revizijo, ni pomembno. Državna revizijska komisija namreč pojasnjuje, da tudi v primeru, če bi tretji odstavek 16. člena ZJN-2 naročnika omejeval pri angažiranju odvetnika pri vpogledu v ponudbo in bi Državna revizijska komisija ugotovila kršitev 16. člena ZJN-2, to ne bi omogočalo razveljavitve odločitve o oddaji javnega naročila. Vpogled v ponudbo izbranega ponudnika je namreč časovno kasnejši dogodek kot sprejem odločitve o oddaji naročila, vlagatelj pa tudi ne trdi, da je sporni odvetnik sprejel odločitev o oddaji naročila ali pa je sodeloval pri njenem sprejemu. Sicer pa je iz dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 354-44/2007-100 z dne 21. 2. 2012 razvidno, da je odločitev o oddaji naročila sprejela odgovorna oseba naročnika (tj. župan). Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je vlagatelj vpogledal v ponudbo izbranega ponudnika in mu je naročnik izročil fotokopije te ponudbe navkljub dejstvu, da je pri vpogledu na naročnikovi strani sodeloval sporni odvetnik. Zaradi naročnikovega ravnanja torej vlagatelju ni bilo ne omejeno ne otežkočeno pravno varstvo (vlagatelj tega sicer niti ne zatrjuje), zato tudi ni jasno, za kaj si vlagatelj sploh prizadeva z izpostavljanjem domnevne kršitve 16. člena ZJN-2.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni ugotavljala, ali je naročnik prekršil 16. člen ZJN-2, saj tudi morebitna kršitev na vlagateljev položaj ne vpliva in tudi izkazano ni vplivala. Ob takem zaključku se Državna revizijska komisija ni posebej ukvarjala z vprašanjem, ali in koliko ZPVPJN vlagatelju omogoča uveljavljanje kršitve 16. člena ZJN-2.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da bi vlagatelj za izboljšavo svojega položaja v postopku oddaje javnega naročila (tj. da bi dosegel razveljavitev odločitve o oddaji naročila) moral v postopku pravnega varstva izkazati zgolj to, da je naročnik ravnal neskladno z ZJN-2, ko je izločil njegovo ponudbo. Vlagatelj je namreč predložil ponudbo, ki je po merilu najnižja cena najugodnejša.

Med vlagateljem in naročnikom je glede vlagateljevega položaja dejansko sporno le eno naročnikovo ravnanje, in sicer izločitev vlagateljeve ponudbe kot posledica ugotovitve, da partner CP Kranj, d. o. o., Naklo ne izpolnjuje ekonomsko-finančnega pogoja, ki se nanaša na bonitetno oceno.

Kljub razhajanju vsebine bonitetnega pogoja v obvestilu o naročilu (bonitetna ocena "najmanj SB5"; točka III.2.2) in razpisni dokumentaciji (bonitetna ocena "najmanj SB7"; točka 6.3.1. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, str. 11 razpisne dokumentacije), ki ga odgovor, objavljen 3. 1. 2012, ob 13.23, na portalu javnih naročil ("Točka 3.1. na strani 11 razpisne dokumetnacije določa "...Ponudnik mora imeti bonitetno oceno na dan izdaje obrazca najmanj SB7 ali boljšo...". Razpisna dokumetnacija torej zahteva bonitetno oceno SB7 ali boljšo in ne SB5 alu boljšo, kot je navedeno v vprašanju."), ki je skladno z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2 postal del razpisne dokumentacije, neposredno ne zaznava, je mogoče vseeno (tudi ob upoštevanju tega, da nejasnih določb ne gre tolmačiti v škodo ponudnikov) zaključiti, da je naročnik zahteval bonitetno oceno "najmanj SB7":
"[â??]
Ponudnik mora imeti bonitetno oceno na dan izdaje obrazca najmanj SB7 ali boljšo.
OBVEZNO DOKAZILO: Obrazec S.BON, ki mora odražati stanje zadnjega meseca pred rokom za predložitev ponudb"

Naročnik je 11. 1. 2012, ob 16.09, na portalu javnih naročil na vprašanje "V točki 3.1 Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe, kot dokazilo zahtevate Obrazec S.BON, ki mora odražati stanje zadnjega meseca pred rokom za predložitev ponudbe. Prosimo vas, da jasno opredelite skrajni datum kdaj mora biti S.BON izdan, kajti kot je iz zahteve razumeti, mora odražati stanje zadnjega meseca to je od 17.1.2012 do 17.12.2011. Ker se obrazci BON lahko izdajo samo po zaključku dnevnega stanja, je torej fizično nemogoče na dan 17.1.2012 pridobiti BON, ki bi izkazoval stanje na ta dan, da ne govorimo tudi o dejanski možnosti pridobitve obrazca zadnji dan, ker bi lahko to povzročilo zamudo pri oddaji ponudbe." objavil odgovor "Ustrezen je BON obrazec z datumom med 13.12.2011 in rokom za oddajo ponudbe.", ki je skladno z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2 postal del razpisne dokumentacije.

Izpolnjevanje bonitetnega pogoja je naročnik zahteval od vseh članov skupine ponudnikov (1. točka Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, str. 6 razpisne dokumentacije):
"Vsak partner v skupni ponudbi mora izpolnjevati pogoje in predložiti obvezna dokazila za osnovno sposobnost ponudnika ter sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti iz točke 2, ter obvezno dokazilo za ekonomsko in finančno sposobnost ponudnika pod točko 3.1. (6. Obvezna vsebina ponudbe, pogoji, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, in dokazila, ki jih morajo ponudniki predložiti za izpolnjevanje pogojev) ter ostala dokazila, za katera je tako izrecno določeno v tej razpisni dokumentaciji. Izpolnjevanje ostalih naročnikovih pogojev za priznanje sposobnosti se, če ni pri posameznemu pogoju določeno drugače, ugotavlja kumulativno, za vse partnerje skupaj."

Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Če eden izmed teh elementov ni podan, ponudba ni popolna, zato jo mora naročnik izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Vendar pa mora naročnik pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik upoštevati omejitve iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2 (česa ponudnik ne sme spreminjati) in tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 (poprava očitnih računskih napak). Do ugotovitve, da je ponudba formalno nepopolna, lahko naročnik pride sam ali na predlog gospodarskega subjekta (prvi odstavek 78. člena ZJN-2).

Skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna.

Ponudba je med drugim nepravilna, če ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Naročnik lahko skladno z osmim odstavkom 41. člena ZJN-2 od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa (44. člen ZJN-2) ter tehnične (45. člen ZJN-2) in poklicne sposobnosti (43. člen ZJN-2).

V prvem odstavku 44. člena ZJN-2 je med drugim določeno, da lahko naročnik od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo tudi pogoje iz 44. člena ZJN-2.

Naročnik lahko skladno s točko a drugega odstavka 44. člena ZJN-2 od gospodarskega subjekta kot dokaz o njegovi finančni in ekonomski sposobnosti zahteva predložitev enega ali več dokumentov, iz katerih bo lahko ugotovil izpolnjevanje zahtevane finančne in ekonomske sposobnosti, razen tistih podatkov, ki jih lahko pridobi sam v skladu z 41. členom ZJN-2, kot na primer ustrezne bančne izpiske, podatke o boniteti poslovanja ali, če je to primerno, dokazilo o škodnem zavarovanju poklicnega tveganja.

Skladno s petim odstavkom 44. člena ZJN-2 mora naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali v povabilu k oddaji ponudb oziroma razpisni dokumentaciji navesti, katero dokazilo ali dokazila iz drugega odstavka 44. člena ZJN-2 je izbral in katera druga dokazila so gospodarski subjekti dolžni predložiti.

Če gospodarski subjekt iz katerega koli utemeljenega razloga zahtevanih dokazov ne more predložiti, lahko ekonomsko in finančno sposobnost dokaže s katerim koli drugim dokumentom, za katerega naročnik meni, da je primeren (sedmi odstavek 44. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila pojasnil, da partner CP Kranj, d. o. o., Naklo ne izpolnjuje bonitetnega pogoja, pri čemer je izpostavil tudi dejstva v zvezi z datumom ustanovitve tega partnerja in nezmožnosti priprave primerljive bonitetne ocene zahtevani bonitetni oceni SB7, ki jo morajo ponudniki izkazati z obrazcem S.BON.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je navedena naročnikova pojasnila treba šteti kot utemeljitev, da zahtevanega dejstva (tj. bonitetna ocena SB7) ni mogel sam preveriti (prim. drugi stavek prvega odstavka 78. člena ZJN-2). Vendar to ne spremeni dejstva, da je bil naročnik dolžan upoštevati postopek dopolnitve formalno nepopolne ponudbe, saj v primeru, ko nekega dejstva ne more sam preveriti, dopolnitev ponudbe zahteva od ponudnika (tudi drugi stavek prvega odstavka 78. člena ZJN-2) in mu za dopolnitev določi rok (gl. tretji stavek prvega odstavka 78. člena ZJN-2). Pred sprejemom odločitve o oddaji naročila naročnik ni pozval vlagatelja, naj predloži manjkajoči obrazec S.BON. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je odsotnost zahtevanega dokazila v času sprejema odločitve o oddaji naročila predstavljala pomanjkljivost, zaradi katere je bila vlagateljeva ponudba formalno nepopolna v pomenu iz 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Predložitev manjkajočega dokazila ne bi vplivala na spremembo elementov iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2.

Ker je treba zahtevku za revizijo ugoditi že iz predstavljenega razloga, Državna revizijska komisija ni obravnavala tudi nadaljnjih vlagateljevih očitkov, saj to ne bi več vplivalo na sprejeto odločitev, da je naročnik opustil ravnanje po 78. členu ZJN-2. Kljub temu pa Državna revizijska komisija dodaja, da v primeru, če vlagatelj ne bi mogel predložiti obrazca S.BON, bi pa predložil neko drugo dokazilo, s katerim bi izkazoval, da izpolnjuje zahtevano bonitetno oceno, bi se ugotavljanje primernosti takega dokazila ugotavljala šele po njegovem prejemu (kar je smisel možnosti iz sedmega odstavka 44. člena ZJN-2), ne pa da naročnik že vnaprej izključuje možnost predložitve drugega primernega dokazila.

Ne da bi Državna revizijska komisija obravnavala še druge vlagateljeve argumente, ker ti ne bi več vplivali na sprejeto odločitev, je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 354-44/2007-100 z dne 21. 2. 2012.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila se postopek oddaje javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (gl. 7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2). Državna revizijska komisija napotuje naročnika, da mora v primeru, če na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije oceni, da je mogoče nadaljevati in zaključiti postopek oddaje javnega naročila z izbiro najugodnejše ponudbe, v razmerju do vlagatelja upoštevati obvezna ravnanja po 78. členu ZJN-2 in vlagatelja pozvati na dopolnitev ponudbe. Ker je Državna revizijska komisija razveljavila odločitev o oddaji naročila, ima naročnik tudi možnost preveriti, ali je treba tudi v razmerju do izbranega ponudnika dopolniti ponudbo v okviru 78. člena ZJN-2. Državna revizijska komisija npr. ugotavlja, da se naročnik do očitka o tem, da vzorec pogodbe v ponudbi izbranega ponudnika ni podpisan, v odločitvi o zahtevku za revizijo niti ni opredelil. Naročnik mora upoštevati, da mora po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 vse ponudbe, ki niso popolne, izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Naročnik mora pri svojih ravnanjih upoštevati, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (prvi odstavek 8. člena ZJN-2), zagotoviti pa mora tudi enakopravno obravnavo ponudnikov (9. člen ZJN-2). V primeru, če pa se naročnik odloči, da javnega naročila ne bo oddal, mora prav tako ravnati v skladu z ZJN-2, zlasti pa upoštevati obveznosti iz 80. člena ZJN-2.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker je vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009; v nadaljevanju: ZOdv-C), s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008; v nadaljevanju: ZOdvT) in s 6. delom tarife po ZOdvT, ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške takse v višini 10.000 eurov in stroške za nagrado za postopek pravnega varstva v višini 800 eurov, povečane za 20 % DDV, kar znese skupaj 960 eurov.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 10.960 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Državna revizijska komisija ni priznala povračila priglašenih stroškov za odvetniško nagrado nad priznanimi, ker jih glede na okoliščine, težavnost primera in obseg storitev ne ocenjuje za potrebne stroške (prim. tretji odstavek 70. člena ZRPJN), prav tako pa je v 19. členu ZOdv-C določen skupni znesek nagrade, kar pomeni, da po svoji naravi vključuje tudi priglašeni dodatek. Državna revizijska komisija ni priznala postavke "materialni stroški" (ne priglašene v zahtevku za revizijo ne v vlogi z dne 26. 3. 2012), saj vlagatelj te postavke ni opredeljeno navedel, kot to določa peti odstavek 70. člen ZPVPJN. Zato je Državna revizijska komisija kot neutemeljeno zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 10.960 eurov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točka izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 19. 4. 2012

Predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.
predsednica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Občina Sežana, Partizanska cesta 4, 6210 Sežana,
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Rozmanova ulica 12, 1001 Ljubljana,
- Kraški zidar, d. d., Kolodvorska ulica 1, 6210 Sežana,
- CPK, d. d., Ulica 15. maja 14, 6000 Koper,
- Godina, d. o. o., OIC Hrpelje 22, 6240 Kozina,
- Grafist, d. o. o., Bertoki, Sermin 7b, 6000 Koper,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
- v arhiv, tu.

Natisni stran