018-096/2012 Elektro Slovenija, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Maje Bilbija kot predsednice senata in mag. Nataše Jeršič in Vide Kostanjevec kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Dobava in montaža lastne rabe za rekonstrukcijo stikališča 400 in 110 kV RTP Okroglo", začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja SITEL, napajalne naprave in sistemi, d.o.o., Savlje 89, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika ELEKTRO - SLOVENIJA, d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 24. 4. 2012

odločila:

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 7. 2. 2012 se zavrne kot neutemeljen

2. Vlagateljeva zahteva po povračilu stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o naročilu za dobavo in montažo lastne rabe za rekonstrukcijo stikališča 400 in 110 kV RTP Okroglo objavil 12. 1. 2012 na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN394/2012, ter 17. 1. 2012 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2012/S 10-015601. Popravek razpisne dokumentacije je naročnik 31. 1. 2012 objavil na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN1191/2012.

Vlagatelj je 7. 2. 2012, ob 9.10 uri, s priporočeno poštno pošiljko, zoper določbe razpisne dokumentacije vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da je naročnik kršil določbe razpisne dokumentacije in določbe Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJNVETPS), saj je zadnje pojasnilo v zvezi z razpisno dokumentacijo objavil v roku, krajšem od 6 dni pred potekom roka za predložitev ponudb, s tem pa zaradi dokončne potrditve pogoja, ki ga vlagatelj izpodbija kot spornega, vlagatelju onemogočil možnost priprave popolne ponudbe. Vlagatelj v zahtevku za revizijo izpodbija tudi določbe razpisne dokumentacije v delu, kjer so navedene zahteve glede referenčnega pogoja za ponudnika. Vlagatelj v zvezi s tem navaja, da je naročnik isti referenčni pogoj na dveh mestih v razpisni dokumentaciji različno definiral, s čimer je povzročil neskladnost in nejasnost razpisne dokumentacije. Omenjeni referenčni pogoj je po vlagateljevem mnenju tudi nesorazmeren s predmetom javnega naročila in v nasprotju z zagotavljanjem konkurence med ponudniki, saj nedopustno diskriminira ponudnike, ki so nesporno usposobljeni za izvedbo razpisanih del. Vlagatelj navaja, da s tem, ko naročnik reference veže na relejne hiške, možnost izpolnjevanja takšnih referenc omeji na dva ponudnika, pri čemer lahko ta pogoj izpolnita le v primeru skupnega nastopa. Poleg tega je naročnik edini od distribucijskih podjetij v Sloveniji in širše, ki v svojih stikališčih uporablja t.i. relejno hiško, ki je zgolj eden od manj pomembnih delov transformatorske postaje in je z vidika ugotavljanja usposobljenosti za izvedbo predmeta javnega naročila brezpredmetna. Vlagatelj navedeno utemeljuje s tem, da izvedba relejnih hišk ni nič bolj zahtevna od montaže primerljivih ali celo istovrstnih delov opreme, ki jo, funkcionalno gledano, nadomestijo. Zato je po njegovem mnenju neprimerno trditi, da ponudnik, ki je na vsaj treh objektih uspešno zaključil izvedbo in montažo opreme lastne rabe ter spuščanje slednje v pogon na elektroenergetskem objektu RTP zahtevanega napetostnega nivoja na zahtevanem področju, ne bi mogel izvesti predmetnega naročila tudi z vključitvijo relejnih hišk v stikališče. S tem, ko je naročnik reference omejil le na tiste, ki vključujejo relejne hiške, je razvrednotil vse reference v zvezi z montažo celotne transformatorske postaje, ki je bistveno bolj kompleksen objekt kot sama relejna hišica. Vlagatelj kot sporno izpostavlja še določbo razpisne dokumentacije, v kateri naročnik navaja, da ne bo upošteval referenc, ki jih ne bo mogel preveriti, saj naročnik ni opredelil, kaj bo storil pred zaključkom, da reference ni moč preveriti. Prav tako vlagatelj nima možnosti vplivati na njegovo odločitev, kar vnaša netransparentnost in vnaprejšnjo nepredvidljivost naročnikovih ravnanj in zaključkov. Vlagatelj zahteva razveljavitev spornih določb razpisne dokumentacije, popravo spornih določb razpisne dokumentacije ter določitev novega roka za oddajo ponudb. Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov pravnega varstva.

Naročnik je s sklepom z dne 15. 3. 2012 vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik v obrazložitvi sklepa navaja, da z objavo odgovora na Portalu javnih naročil dne 3. 2. 2012 ni kršil določb razpisne dokumentacije ali zakonskih določb, saj z zadevnim odgovorom razpisne dokumentacije ni v ničemer spreminjal, dopolnjeval ali pojasnjeval. Poleg tega je bilo vprašanje, na katerega je odgovarjal, naročniku posredovano prepozno. Glede navedb vlagatelja o nejasnem referenčnem pogoju naročnik odgovarja, da je vsebina referenčnega pogoja v obrazcu R-1, ki je namenjen potrjevanju referenčnega posla, zgolj natančneje definirana v primerjavi z opredelitvijo tega pogoja v splošnem delu razpisne dokumentacije, in v ničemer ne nasprotuje ali spreminja vsebine referenčnega pogoja iz splošnega dela razpisne dokumentacije, zato zaradi tega razpisne dokumentacije ni mogoče opredeliti kot nejasne. V zvezi z navedbami o nesorazmernosti referenčnega pogoja naročnik pojasnjuje, da kot sistemski operater prenosnega omrežja v Sloveniji upravlja celotno prenosno omrežje v Republiki Sloveniji, med katero spadajo tudi prenosne razdelilno transformatorske postaje (RTP), pri katerih upravljanje vključuje relejne hiške, ki v objektih z manjšim številom odvodnih polj niso potrebne. Prav tako so reference razpisane za celotno območje ENTSO-E, kar predstavlja 34 držav in 41 sistemskih operaterjev, od katerih velika večina uporablja koncept relejnih hišk v vseh večjih stikališčih. Naročnik vlagateljeve navedbe, da distribucijska podjetja in njihove RTP ne vsebujejo relejnih hišk, zavrača kot nerelevatne, saj distribucijske RTP niso primerljive s prenosnimi RTP. Naročnik navaja argumente, zakaj so relejne hiške pomemben del transformatorske postaje in zakaj je oprema lastne rabe ključna za zanesljivo in neprekinjeno napajanje ostale opreme in s tem tudi za obratovanje celotne RTP. Naročnik še dodaja, da bodo dela potekala v visokonapetostnem električnem stikališču med obratovanjem in v časovno zelo omejenih rokih, zato bi vsaka zamuda oziroma neusposobljenost izvajalcev pomenila veliko tveganje za obratovanje elektroenergetskega sistema na področju celotne Gorenjske. Naročnik zagovarja stališče, da je razpisna zahteva po referencah, ki obsegajo dobavo in montažo opreme lastne rabe v relejnih hiškah, sorazmerna s predmetom javnega naročila, saj je vsebina povsem identična, le obseg del je v zahtevani referenci bistveno milejši, saj ta zajema le dve relejni hiški, medtem ko obseg javnega naročila obsega dobavo in montažo opreme lastne rabe za deset relejnih hišk. V zvezi z očitki glede preverjanja referenc naročnik odgovarja, da si je z dikcijo, da referenc ne bo upošteval, če jih je bo mogel preveriti, naročnik pridržal pravico, da bo preveril vsako referenco v primeru suma o neresničnih podatkih, in v kolikor zaradi morebitne neodzivnosti ali nepravilnih kontaktnih podatkov reference ne bo mogel preveriti pri referenčnem naročniku, teh referenc ne bo upošteval.

Naročnik je z vlogo z dne 23. 3. 2012 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo in dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je v vlogi z dne 23. 3. 2012 opredelil do navedb naročnika in jih prerekal, naročnik pa je na vlogo vlagatelja odgovoril z vlogo z dne 29. 3. 2012.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je spor o vprašanju, ali je naročnik pri pripravi razpisne dokumentacije ravnal v skladu s pravili javnega naročanja.

Državna revizijska komisija je najprej presojala vlagateljeve navedbe, da je naročnik kršil določbe ZJNVETPS in lastno razpisno dokumentacijo s tem, ko je v roku, krajšem od 6 dni pred potekom roka za predložitev ponudb, odgovoril na vprašanje enega od ponudnikov, s katerim je potrdil (vlagatelju sporen) referenčni pogoj, s tem pa vlagatelju v preostalem časovnem roku onemogočil oddajo popolne ponudbe. Vlagatelj meni, da bi naročnik glede na dan odgovor moral ustrezno podaljšati rok za oddajo ponudb.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med strankama nesporno, da naročnik (glede na rok za oddajo ponudb, ki je bil določen na dan 7. 2. 2012), odgovora, ki ga je na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN394/2012, objavil 3. 2. 2012, ni objavil v roku 6 dni pred potekom roka, ki je določen za predložitev ponudb, kot je to določeno v drugem odstavku 76. člena ZJNVETPS: "Naročnik na ali preko portala javnih naročil posreduje dodatna pojasnila vezana na razpisno dokumentacijo najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb, pod pogojem, da je bila zahteva posredovana pravočasno." Vendar pa gre istočasno pritrditi naročniku, da vprašanje, na katerega je naročnik odgovarjal (upoštevajoč citirani člen ZJNVETPS), ni bilo postavljeno pravočasno. Čeprav ZJNVETPS nikjer ne določa roka, v katerem morajo ponudniki vložiti zahtevo za dodatna pojasnila, vezana na razpisno dokumentacijo, niti tega v razpisni dokumentaciji ni predvidel naročnik, je mogoče že na podlagi drugega odstavka 76. člena ZJNVETPS sklepati, da mora biti zahteva podana v takšnem roku, da naročniku omogoča pravočasno objavo, torej vsaj v roku šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb.

V konkretnem primeru vprašanje ni bilo dano pravočasno, saj je iz vpogleda v dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnih naročil razvidno, da je bilo vprašanje oddano šele 2. 2. 2012. Ker pa je naročnik nanj odgovoril, je odgovor s tem na podlagi drugega odstavka 74. člena ZJNVETPS, po katerem se kot del razpisne dokumentacije štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila, postal del razpisne dokumentacije.

Vendar Državna revizijska komisija, kljub nasprotnemu prepričanju vlagatelja, ocenjuje, da naročnikov odgovor ni takšne narave, da bi kakorkoli vplival na razpisno dokumentacijo ali jo spreminjal na način, ki bi narekoval podaljšanje roka za prejem ponudb, kot to določa 54. člen ZJNVETPS. Omenjeni člen opredeljuje razloge, ki nastopijo med potekom samega postopka oziroma v fazi pripravljanja ponudb in zaradi katerih je potrebno podaljšati rok za prejem ponudb. V postopkih javnega naročanja namreč lahko nastane situacija, ko sicer pravilno določen (oziroma dovolj dolg) rok za oddajo ponudb ni več ustrezen in ponudnikom ne daje več dovolj časa za pripravo ponudb. Kot možne okoliščine, ki so ovira za pravočasno predložitev ponudbe, zakon našteva naročnikovo zamudo pri posredovanju razpisne dokumentacije ali dodatnih informacij (čeprav so bile pravočasno zahtevane), naknadno potrebo po ogledu lokacije ali po pregledu dodatne dokumentacije. Mišljene so torej vse okoliščine, ki se pojavijo po tem, ko so potencialni ponudniki že prejeli razpisno dokumentacijo, in katere kakorkoli ovirajo ponudnike, da bi lahko pravočasno pripravili popolno ponudbo. V konkretnem primeru se vprašanje z dne 2. 2. 2012 nanaša na predlog glede umika referenčnega pogoja, ki je bil že določen v razpisni dokumentaciji, naročnik pa s svojim odgovorom, s katerim predlogu ni ugodil, ni z ničemer spreminjal ali dopolnjeval že postavljenih zahtev glede referenčnega pogoja. Slednji je, kljub poznemu odgovoru naročnika, ostal enak, zato ni mogoče pritrditi vlagatelju, da je naročnik s svojim odgovorom v razpisno dokumentacijo posegel na način, s katerim je vlagatelju onemogočil pripravo popolne ponudbe, in zaradi katerega bi bilo potrebno podaljšanje roka za oddajo ponudb.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo nadalje navaja, da je naročnik s tem, ko je na različnih mestih razpisne dokumentacije, v zvezi z istim referenčnim pogojem, navajal različne dikcije in zahteve, pripravil nejasno in netransparentno razpisno dokumentacijo.

Ob vpogledu v razpisno dokumentacijo, v 3. točko Navodil ponudniku za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: Navodila), Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v prvi alineji kot pogoj za sodelovanje zapisal: "Najmanj tri pozitivno ocenjene reference dejanskega izvajalca za dobavo in montažo opreme lastne rabe in spuščanje v pogon za vsaj dve relejni hiški v elektroenergetskih objektih RTP napetostnega nivoja 110/xx kV ali višje, na področju ENTSO-E v zadnjih petih letih (od vključno 2007 dalje).

Reference morajo biti potrjene s strani končnega uporabnika na obrazcu R-1 (priložen)."

V obrazcu R-1 (Potrdila o referencah dejanskega izvajalca za dobavo in montažo opreme lastne rabe ter spuščanja v pogon), s katerim je naročnik referenčnega dela potrdil izvedbo del, je naročnik določil: "Potrjujemo, da je dejanski izvajalec [â??] izvedel dobavo in montažo opreme lastne rabe (vsaj razdelilniki splošne in nujne lastne rabe) ter spuščanje v pogon v vsaj dveh relejnih hiškah. Dela so bila izvedena na elektroenergetskem objektu RTP (prosto - zračno VN stikališče) napetostnega nivoja 100/xx kV ali več (navesti objekt) na področju ENTSO - E."

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je naročnik v obrazcu R-1 pogoj postavil z višjo stopnjo definiranja posamičnih elementov pogoja, s katero je v referenčnem potrdilu predrugačil nivo zahtevnosti predmetnega pogoja na način, da je dodal dodatne vsebinske opredelitve. Vlagatelj pri tem izpostavlja dodan tekst "vsaj razdelilniki splošne in nujne lastne rabe" in "prosto - zračno VN stikališče".

Državna revizijska komisija ob pregledu obeh citiranih besedil v razpisni dokumentaciji ugotavlja, da je naročnik v besedilu v obrazcu R-1, v primerjavi z besedilom pri postavitvi referenčnega pogoja, res dodal tekst "vsaj razdelilniki splošne in nujne lastne rabe" in "prosto - zračno VN stikališče", vendar po oceni Državne revizijske komisija ta dodatna vsebinska opredelitev pogoja ne povzroča nejasnosti pri interpretaciji tega, kakšne reference mora ponudnik izkazati.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik isti referenčni pogoj opredelil na dveh mestih v razpisni dokumentaciji, v 3. točki Navodil in v obrazcu R1. Slednji je bil namenjen dokazovanju izpolnjevanja referenčnega pogoja iz 3. točke Navodil, Državna revizijska komisija pa se strinja z razlago naročnika, da je s tem, ko je dodal besedilo v obrazcu R1, le bolj natančno opredelil vsebino referenčnega pogoja na način, da je konkretno navedel obseg del, ki je potreben, da se referenca potrdi. Dejstvo, da je naročnik vsebino reference natančneje določil v obrazcu za referenco, še ne pomeni nejasne razpisne dokumentacije, glede na to, da ponudniki reference izkazujejo s potrjenim obrazcem R1, pa je tudi jasno, da morajo pri tem upoštevati konkretno opredelitev reference, ki je zapisana na obrazcu. Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi ne navaja, da dodan tekst spreminja vsebino zahtevane reference, kot je opisana v 3. točki Navodil, na način, da je z njo v nasprotju, kar bi pri ponudniku lahko upravičeno vzbudilo dvom o tem, kaj mora izkazati, niti tega iz opisa referenčnega pogoja ne razbere Državna revizijska komisija. Zgolj konkretna opredelitev pogoja v potrdilu, s katerim se izpolnjevanje zadevnega pogoja izkazuje, pa ne zmanjšuje jasnosti razpisne dokumentacije do te mere, da bi onemogočala oddajo popolne ponudbe. Vlagatelj se v zvezi s tem sklicuje tudi na vprašanja in odgovore, objavljene na Portalu javnih naročila, iz katerih naj bi bilo razvidno, da so ponudniki naročnika opozarjali, da je razpisna dokumentacija v tem delu nejasna, vendar Državna revizijska komisija ob pregledu objavljenih vprašanj in odgovorov ugotavlja, da vlagateljeve navedbe ne držijo. Vsa vprašanja, povezana s spornim referenčnim pogojem, so se nanašala na njegovo neustreznost bodisi zaradi omejevanja referenc na prenosne elektroenergetske objekte bodisi zaradi omejevanja reference na dobavo in montažo opreme oziroma na relejne hiške, ne pa na nejasno razpisno dokumentacijo zaradi natančnejše opredelitve pogoja v obrazcu R1. Zato je Državna revizijska komisija vlagateljeve navedbe v tem delu zavrnila kot neutemeljene.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo referenčni pogoj izpodbija tudi zato, ker naj bi bil, zaradi vezanosti reference na relejne hiške, nesorazmeren s predmetom naročila in v nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki, s čimer je naročnik nedopustno diskriminiral ponudnike, ki so prav tako usposobljeni za izvedbo razpisanih del.

Iz citiranega referenčnega pogoja je razvidno, da so morali ponudniki izkazati, da so v zadnjih petih letih izvedli dobavo in montažo opreme lastne rabe in spuščanje v pogon "za vsaj dve relejni hiški".

ZJNVETPS naročnika na več mestih zavezuje, da osnovne elemente javnega naročanja, torej predmet, pogoje in merila, določi na pregleden in sorazmeren način, ki zagotavlja enakopravno obravnavo ponudnikov in pošteno konkurenco. Prvi odstavek 13. člena ZJNVETPS določa, da naročnik v postopku javnega naročanja ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z izbiro in izvedbo postopka, ki je v nasprotju s tem zakonom, pri izvajanju javnega naročanja pa mora ravnati v skladu s predpisi o varstvu oziroma preprečevanju omejevanja konkurence. V skladu s prvim in drugim odstavkom 15. člena ZJNVETPS mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila, pri čemer ne sme ustvarjati okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo. Javno naročanje se mora izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila (16. člen ZJNVETPS).

Predpisi s področja oddaje javnih naročil od naročnikov ne zahtevajo, da ponudnike v postopkih oddaje javnih naročil obravnavajo enako, saj si ti tudi dejansko (v izhodiščih) niso enaki. Naročnik torej lahko svoje zahteve oblikuje na način, da ponudnike, ki zaradi objektivno utemeljenih okoliščin ponujajo boljšo izvedbo javnega naročila, postavi v boljši položaj, oziroma tako, da ponudnike, ki niso zmožni ponuditi predmeta z določenimi lastnostmi in ustrezno stopnjo kvalitete, izloči iz postopka oddaje javnega naročila. Naročnik mora imeti za tovrstno omejevanje konkurence objektivno opravičljive in strokovno utemeljene razloge, ki so neposredno povezani s predmetom javnega naročila. Pogoji morajo biti zato oblikovani na način, ki omogoča dejansko diferenciacijo ponudnikov glede na stopnjo njihove usposobljenosti, ne pa na način, ki določenim ponudnikom zaradi nerazumnih ali nesmiselnih zahtev preprečuje sodelovanje v postopku, ne da bi bila pri tem izkazana njihova manjša usposobljenost ali neusposobljenost za izvedbo naročila.

Reference so eden izmed (možnih) pogojev, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, če želijo sodelovati v postopku oddaje javnega naročila. Gre za ugotavljanje in dokazovanje tehnične sposobnosti oziroma siceršnje usposobljenosti ponudnika za izvedbo posla. Referenca je po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je istovrstno gradnjo ali storitev v preteklosti že (večkrat) uspešno izvedel ali da je pod podobnimi pogoji že uspešno dobavil istovrstno blago. Naročnik lahko na podlagi prejetega referenčnega dokazila, utemeljeno sklepa, da ima tak ponudnik ustrezno znanje in izkušnje, potrebne za izvedbo javnega naročila.

V konkretnem primeru vlagatelj ne oporeka temu, da predmet javnega naročila "Dobava in montaža lastne rabe za rekonstrukcijo stikališča 400 in 110 kV RTP Okroglo" zajema tudi dobavo in montažo opreme lastne rabe v desetih relejnih hišicah (kot je to razvidno iz ponudbenega predračuna v razpisni dokumentaciji), kar pomeni, da je vezanost referenc na relejne hiške nedvomno povezana s predmetom javnega naročila. Vendar pa vlagatelj meni, da je ta vezanost referenc na detajl relejnih hišk nesorazmerna glede na predmet javnega naročila. Vlagatelj navaja, da je relejna hiška zgolj manj pomemben del transformatorske postaje, ki na sposobnost ponudnika izvesti predmetno javno naročilo ne vpliva. Vlagatelj navedeno utemeljuje s tem, da izvedba relejnih hišk ni nič bolj zahtevna od montaže primerljivih ali celo istovrstnih delov opreme, ki jo funkcionalno gledano nadomestijo, in ponudnik, ki je v preteklosti že izvedel in montiral opremo lastne rabe ter spuščanje slednje v pogon na elektroenergetskem objektu RTP napetostnega nivoja 110/xx kV ali več na področju ENTSO - E, navedeno delo lahko izvede tudi z vključitvijo relejnih hišk v stikališče. Poleg tega (razen naročnika) nobeno od ostalih distribucijskih podjetij v Sloveniji in širše zaradi uvedbe novih, drugačnih ali naprednejših tehnologij, ki tudi brez postavitve relejne hiške omogočajo identično funkcionalnost, ne vgrajujejo relejnih hišk, kar pomeni, da je naročnik možnost izpolnjevanja takšne reference vezal le na dva ponudnika, ki sta v zadnjih petih letih izvajala navedena dela za naročnika.

Državna revizijska komisija v zvezi z navedenim očitkom vlagatelja ugotavlja, da je naročnik z zahtevo, da mora referenca izkazovati dobavo in montažo opreme lastne rabe in spuščanje v pogon v vsaj dveh relejnih hiškah, omejil krog potencialnih ponudnikov, ki lahko sodelujejo pri predmetnem javnem naročilu, na tiste, ki so referenčna dela izvajali na elektroenergetskem objektu RTP (razdelilno transformatorske postaje) 110/xxV ali več na področju ENTSO - E, in ki vsebuje relejne hiške. S tako postavljenim pogojem naročnik hkrati onemogoča sodelovanje vsem ostalim ponudnikom, ki imajo reference za dobavo in montažo opreme lastne rabe ter spuščanje slednje v pogon na objektu RTP, ki relejnih hišk ne vsebujejo.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da je naročnik prepričljivo pojasnil, zakaj je postavitev tako "stroge" reference opravičljiva, in s svojimi argumenti ovrgel očitke vlagatelja. Državna revizijska komisija sprejema naročnikove razloge, da gre pri predmetnem javnem naročilu za prenosno RTP, ki za razliko od distribucijskih RTP, na katere se sklicuje vlagatelj, obsegajo bistveno večje število odvodnih polj. Naročnik pojasnjuje, da je koncept upravljanja s prenosnimi RTP različen in vključuje relejne hiške, ki v objektih z manjšim številom polj, kot so distribucijski RTP, na katere se sklicuje vlagatelj, niso potrebne. Vlagatelj tudi v vlogi z dne 23. 3. 2012, v kateri se je opredelil do navedb naročnika, naročnikovih argumentov glede neprimerljivosti distribucijskih in prenosnih RTP ne prereka, ampak le vztraja, da druga distribucijska podjetja v Sloveniji in širše zaradi uvedbe novih, drugačnih in naprednejših tehnologih, ki brez postavitve relejne hiške omogočajo identično funkcionalnost, relejnih hišk ne vgrajujejo. Zato Državna revizijska komisija sprejema argumente naročnika, da sklicevanje vlagatelja na distribucijske RTP, ki po obsegu, kompleksnosti in napetostnem nivoju niso primerljive s prenosnimi RTP, ni relevantno za presojo ustreznosti omejitve referenc na relejne hiške. Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi navaja, da je naročnik s tako postavljenim pogojem možnost sodelovanja pri predmetnem javnem naročilu omejil le na dva ponudnika, ki sta v zadnjih petih letih ta dela izvajala pri naročniku, s čimer je trg nedopustno omejil na ta dva ponudnika, vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da to ne drži. Kot pojasnjuje že naročnik, postavljen pogoj dopušča, da ponudniki izkazujejo reference za celotno območje ENTSO - E (Evropsko združenje sistemskih operaterjev elektroenergetskega omrežja), torej za območje 41 sistemskih operaterjev v 34 državah, kar izkazuje, da reference niso omejene le na slovenski trg, kot to zatrjuje vlagatelj, ampak jih je možno pridobiti tudi z izvajanjem zahtevanih del izven slovenskega prostora. Naročnik tudi argumentirano nasprotuje navedbi vlagatelja, da je relejna hiška nepomemben del transformatorske postaje. Čeprav naročnik pritrjuje vlagatelju, da je relejna hiška le del transformatorske postaje, pa istočasno pojasnjuje, da gre za pomemben del, saj se v relejnih hiškah napaja ključna oprema za vodenje, zaščito in meritve visokonapetostnih polj, prav tako pa oprema razdelilcev lastne rabe, ki so predmet javnega naročila, iz katerih se izvaja napajanje tako opreme za vodenje, zaščito in meritve, kakor tudi napajanje visokonapetostnih aparatov. Nasprotno vlagatelj svojih navedb, da je relejna hišica le majhen del stikališča, ki je po zahtevnosti za dobavo opreme in montažo popolnoma nepomemben in z vidika izvedbe enostaven, utemeljuje z navedbami, da je ta dela mogoče primerjati z montažo primerljivih ali celo istovrstnih delov opreme, ki relejno hišico (funkcionalno gledano) nadomestijo, vendar vlagatelj ne pojasni, katere dele opreme bi bilo mogoče šteti za primerljive ali celo istovrstne, pač pa se sklicuje le na "nove, drugačne, naprednejše tehnologije" oziroma na "novejše in tehnično naprednejše dele opreme", ki nadomestijo relejne hiške. Vlagatelj se pri tem sicer sklicuje na rešitve v distribucijskih transformatorskih postajah, za katere pa je bilo že ugotovljeno, da so zaradi neprimerljivosti s prenosnimi transformacijskimi postajami, na katero se nanaša tudi predmetno javno naročilo, neupoštevne. Vlagatelj zatrjevano neupravičeno vezanost referenc na relejne hiške izkazuje tudi s tem, da je celo naročnik svoji dve najnovejši stikališči (gre za GIS stikališče Brestanica in GIS stikališče RTP Moste), ki sta zgrajeni po najnovejši tehnologiji, zgradil brez relejnih hišic, vendar Državna revizijska komisija sprejema naročnikovo pojasnilo, da gre pri teh dveh stikališčih za stikališča v GIS (plinsko oklopljeni izvedbi), kjer so vsa polja združena v en postroj v enem prostoru, zaradi česar takšna stikališča ne potrebujejo relejnih hišk, saj so vse naprave združene v enem prostoru (cca. 40 x 12 m). Prostozračna stikališča (kot je to iz predmetnega javnega naročila) pa so veliko večja in so visokonapetostne naprave razporejene po prostoru 200 x 200 m ali celo več kot 400 x 400 m, v takšnih stikališčih pa se seveda uporabljajo relejne hiške.

Glede na vse navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik za referenčni pogoj, ki je povezan s predmetom javnega naročila, navedel objektivno opravičljive razloge, ki opravičujejo njegovo "strogost" oziroma zahtevo po tem, da morajo reference zajemati tudi dobavo in montažo opreme lastne rabe v relejnih hiškah, zato Državna revizijska komisija zaključuje, da postavljen referenčni pogoj ni diskriminatoren. Glede na število relejnih hišk, v katerih je morala biti dobava in montaža opreme lastne rabe izkazana, v primerjavi s številom relejnih hišk, ki jih zajema predmet naročila, pa gre tudi ugotoviti, da je pogoj sorazmeren s predmetom javnega naročila. Zato je Državna revizijska komisija vlagateljeve navedbe, povezane s predmetnim referenčnim pogojem, zavrnila kot neutemeljene.

Kot zadnje je Državna revizijska komisija preverila vlagateljeve navedbe, da je nezakonita določba razpisne dokumentacije, v kateri je naročnik zapisal, da referenc, ki jih ne bo mogel preveriti, naročnik ne bo upošteval.

Državna revizijska komisija z vpogledom v razpisno dokumentacijo ugotavlja, da je naročnik v zadnjem odstavku 3. točke Navodil, v kateri je naštel pogoje za sodelovanje ponudnika, zapisal: "Reference morajo biti podane na priloženih obrazcih in potrjene s strani investitorjev referenčnih poslov. Naročnik si pridržuje pravico preveriti reference. Če referenc ne bo mogel preveriti, jih ne bo upošteval."

Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem, da zadnji stavek naročnika glede neupoštevanja referenc v primeru, da naročnik teh ne bo mogel preveriti, dopušča različne interpretacije glede tega, na kakšen način bo naročnik preverjal resničnost referenc, vendar pa gre istočasno ugotoviti, da je vsaka od možnih interpretacij, kako bo naročnik reference preverjal, neločljivo povezana s postopkom preverjanja reference (do katerega še ni prišlo), in v katerem bo naročnik tisti, ki bo moral dokazati, da je bilo preverjanje reference izvedeno v skladu z zakonom. ZJNVETPS v 81. členu ureja preveritev ponudbe in določa, da naročnik pred sprejetjem odločitve o oddaji naročila oziroma najpozneje pred sklenitvijo pogodbe o izvedbi javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov iz najugodnejše ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe, pri čemer zakon ne našteva, kateri so zakoniti načini preveritve podatkov iz ponudbe. Navedeno pa ne pomeni, da lahko naročnik pri preverjanju ponudbe izbere katerikoli način preverjanja podatkov, saj je pri tem omejen oziroma vezan na temeljna načela javnega naročanja, ki mu nalagajo predvsem, da vse ponudnike enakopravno obravnava (15. člen ZJNVETPS), kar zagotavlja predvsem s transparentnim delovanjem (14. člen ZJNVETPS). Nedvomno bo moral naročnik (glede na ohlapno določbo razpisne dokumentacije) pri preverjanju referenc, ko bo do te faze v postopku oddaje javnega naročila prišlo, zagotoviti, da bo preverjanje izvedel na zakonit način, ponudniki pa bodo, v kolikor bodo menili, da njegovo preverjanje referenc ni bilo ustrezno, imeli možnost ugovarjati takšnemu ravnanju naročnika takrat, ko bo do domnevne kršitve prišlo.

Na podlagi vsega navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati naročnikovih kršitev pri pripravi določb razpisne dokumentacije, zato je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v svojem revizijskem zahtevku zahteval povračilo stroškov postopka.

Ker vlagateljev revizijski zahtevek ni utemeljen (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN), je Državna revizijska komisija, na podlagi osmega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo po povračilu stroškov postopka zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 24. 4. 2012

Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- SITEL, napajalne naprave in sistemi, d.o.o., Savlje 89, Ljubljana
- ELEKTRO - SLOVENIJA, d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv (tu)

Natisni stran