018-054/2012 Ministrstvo za notranje zadeve

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek šinko kot predsednice senata, ter mag. Nataše Jeršič in Vide Kostanjevec kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Javno naročilo za izdelavo in dobavo registrskih tablic za motorna in priklopna vozila, št. 430-586/2010", začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik KIG d.d., Zagorica 18, Ig, ki ga zastopa odvetniška družba Avbreht, Zajc & partnerji o.p., d.o.o., šestova ulica 6, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za notranje zadeve, štefanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 23.4.2012

odločila:

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja z dne 25.1.2012 se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je predmetno javno naročilo "Javno naročilo za izdelavo in dobavo registrskih tablic za motorna in priklopna vozila, št. 430-586/2010" oddal po odprtem postopku. Naročnik je Obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN4594/2010, z dne 3.6.2010, s popravki pod objavo št. JN6642/2010, z dne 23.7.2010, št. JN674/2011, z dne 21.1.2011 in objavo št. JN2278/2011, z dne 10.3.2011, št. JN913/2012 z dne 24.1.2012.

Naročnik je dne 11.1.2012 sprejel odločitev o oddaji javnega naročila št. 430-586/2010/186, s katero je odločil, da javno naročilo ni uspelo. V obrazložitvi odločitve je naročnik navedel, da glede na to, da na predmetno javno naročilo ni prispela nobena popolna ponudba, javno naročilo ni uspelo. Poleg tega pa tudi v primeru, če bi naročnik ugotovil popolnost obeh ponudb, jih ne bi smel oz. ne mogel izbrati, ker sta bili predloženi na podlagi razpisne dokumentacije, ki je bila s sklepom Državne revizijske komisije št. 018-094/2011 z dne 16.5.2011, razveljavljena.

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 25.1.2012 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da ni povesem jasno, kako je odločil naročnik, zaradi česar bi bilo potrebno njegov sklep razveljaviti že iz tega razloga. Iz same obrazložitve naročnikove odločitve po vlagateljevem mnenju sicer izhaja, da naj bi naročnik želel izločiti prejeti ponudbi in razveljaviti celoten postopek javnega naročila, vendar pa navedeno po vlagateljevem mnenju ne izhaja iz izreka samega sklepa. Dejstvo je, da lahko že po naravi stvari pravnomočen postane le izrek sklepa oz. naročnikove odločitve, čeprav ZJN-2 o tem nima posebnih določb. Naročnik je po vlagateljevih navedbah v izpodbijanem sklepu odločil, da javno naročilo ni uspelo, pri čemer v prvi fazi ni odločil o izločitvi prejetih ponudb, čeprav bi moral, v drugi vrsti pa je prejel odločitev, ki je ZJN-2 ne predvideva. ZJN-2 po vlagateljevih navedbah izrecno določa, da je potrebno o izločitvi ponudbe sprejeti odločitev, kar pa naročnik lahko stori le, če o tem odloči v izreku akta, ki ga sprejeme, česar pa naročnik v izpodbijanem sklepu ni storil. Vlagatelj navaja, da 79. in 80. člen ZJN-2 izrecno določata, kakšne odločitve lahko naročnik sprejeme v postopku oddaje javnega naročila, pri čemer naročnik ni sprejel nobene od zakonsko predvidenih odločitev, ampak je zgolj odločil, da javno naročilo ni uspelo. Glede naročnikovih ugotovitev o neustreznosti predloženih vzorcev, vlagatelj pojasnjuje, da je naročniku v svoji ponudbi upoštevajoč 5.4 točko razpisne dokumentacije glede zapisa serijske številke ponudil dva načina laserskega vpisovanja številke in sicer CO2 izrezovanje in diodno črpanje ND: YVO4, kot predlog naročniku za način novega, boljšega zapisovanja. Skladno s tem je zato vlagatelj v svoji ponudbi predložil tudi različne tipologije vzorcev in je zato povsem nesporno, da vlagatelj izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije in sicer 6 vzorcev, od tega 4 vzorce z laserskim zapisom serijske številke, kot se zapisuje v tem trenutku, hkrati pa je vlagatelj dodal še 2 vzorca registrskih tablic z izboljšanim laserskim zapisom. Navedeno vlagateljevo ponudbo samo dodatno izboljšuje, ni pa mogoče vlagatelju očitati, da je predložil neustrezne vzorce. Vlagatelj je ponudil oba načina zapisovanja tudi iz razloga, ker je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval, da bo moral izbrani ponudnik slediti vsem spremembam veljavne zakonodaje, vezane na predmet javnega naročila ter na zahtevo naročnika pravočasno zagotoviti izdelavo in dobavo novih registrskih tablic. Ravno tako je naročnik od izbranega ponudnika zahteval, da mora slediti tehnološkemu razvoju in temu primerno nadgrajevati obstoječo informacijsko tehnologijo in drugo tehnologijo na svoje stroške. Vlagatelj je zato naročniku ponudil dve alternativni opciji, ne pa variantne ponudbe, ki predstavljata dejanski prikaz tega, da vlagatelj sledi tehnološkemu razvoju. Glede naročnikovih očitkov o nesprejemljivosti ponudbe, ker je slednja za 35% višja od ponudbene cene drugega ponudnika (CETIS d.d.), vlagatelj meni, da naročnikovi argumenti ne zdržijo presoje, saj se naročnik sklicuje na ponudbo ponudnika, ki jo je označil za nepopolno iz več razlogov. Navedeno pomeni, da ponudnik, na katerega ceno se sklicuje naročnik, več kot očitno ne uporablja ustrezne tehnologije in ne zagotavlja izpolnjevanja vseh pogojev. Poleg tega naročnik ni naredil ustrezne analize cen pred določitvijo ocenjene vrednosti. Glede naročnikovega pojasnila, da obe ponudbi temeljita na razveljavljeni razpisni dokumentaciji, pa vlagatelj opozarja, da je bila razpisna dokumentacija razveljavljena le v neznatnem delu, ki pa na presojo obeh ponudb nima vpliva. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se naj razveljavi naročnikova odločitev ter vlagatelju povrne stroške postopka.

Naročnik je dne 20.2.2012 sprejel sklep, št. 430-586/2010/201, s katerim je revizijski zahtevek zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da se ne strinja z vlagateljevimi trditvami in navaja, da je pravilno in skladno z določili ZJN-2, upoštevajoč napotke Državne revizijske komisije, izvedel aktivnosti za zaključitev postopka ter izdal predmetni sklep o izidu naročila. Skladno z napotili je naročnik izvedel ponovni pregled in analizo ponudb ter izdal sklep o izidu naročila, v katerem je podal svoje ugotovitve v zvezi s ponudbama, ki jih je glede na ugotovitve iz sklepa o izidu naročila še dodatno obrazložil in utemeljil. Naročnik pojasnjuje, da je ugotovil, da sta ponudbi nepopolni ter ju na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 izločil. Poleg tega je naročnik v sklepu o izidu naročila tudi podal ugotovitev, da je poleg navedenih ugotovitev ponovnega pregleda in ocenjevanja ponudb, potrebno tudi upoštevajoč napotilo Državne revizijske komisije ugotoviti, da naročnik ne glede na ugotovitev o prejetih ponudbah, nobene od prispelih ponudb, tudi v primeru, da bi ugotovil popolnost ponudbe, ne more oz. ne sme izbrati, ker le-ti temeljita oz. sta bili izbrani na podlagi razpisne dokumentacije, ki je bila z odločitvijo Državne revizijske komisije razveljavljena. Naročnik je sklep o izidu naročila sprejel na podlagi prvega odstavka 79. člena ZJN-2, s katerim je odločil, da javnega naročila ne odda oz. da javno naročilo ni uspelo. Naročnik se pri tem ne strinja z vlagateljevim stališčem, da naročnik ni sprejel odločitve o izločitvi obeh ponudb, ker o tem ni odločil v izreku sklepa. Naročnik v zvezi s tem poudarja, da je iz obrazložitve sklepa o izidu naročila jasno razvidno, da je naročnik obe prejeti ponudbi izločil na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2, kar je naročnik tudi izrecno navedel, nikjer pa zakon ne določa, da mora naročnik o tem odločiti v izreku sklepa. Iz sklepa o izidu naročila je po naročnikovem mnenju jasno razvidno, da je sprejet na podlagi prvega odstavka 79. člena ZJN-2. Naročnik pojasnjuje, da je sprejel odločitev o izidu naročila ter v izreku sklepa navedel, da javno naročilo ni uspelo, lahko pa bi sprejel odločitev o oddaji naročila in v izreku navedel, da javnega naročila ne odda, odločitev in posledica pa bi bila s tem povsem enaka. Dejstvo je, da je naročnik to odločitev sprejel na podlagi 79. člena ZJN-2 ter da naročila ni oddal, kar je po naročnikovem mnenju povsem jasno, zato se ne strinja z vlagateljevimi očitki, da ni sprejel nobene od zakonsko predvidenih odločitev, s tem ko je sprejel odločitev, da javno naročilo ni uspelo. Glede vlagateljevih navedb o predloženih vzorcih naročnik pojasnjuje, da je vlagatelj v ponudbi predložil 6 vzorcev registrskih tablic, vendar je zgolj eden od vzorcev, to je vzorec registrske tablice dimenzije 520 x 120 mm, ustrezen. Iz ponudbene dokumentacije je po naročnikovih navedbah razvidno, da je bila pri izdelavi registrskih tablic uporabljena laserska tehnologija diodnega črpanja ND: YVO4, med tem ko predloženi vzorci z izjemo vzorca tablice dimenzije 520 x 120 mm ne ustrezajo tej navedbi. Naročnik nadalje navaja, da vlagatelj ponuja registrske tablice z uporabo laserske tehnike diodnega črpanja ND: YVO4, ostale registrske tablice z vpisovanjem serijske številke CO2 izrezovanja pa je varianta, ki je naročnik ne more upoštevati, ker le ta tudi ne ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije, saj naročnik ne more upoštevati variantnih predloženih vzorcev. Naročnik meni, da je pravilno ugotovil, da vlagateljeva ponudba v celoti ne ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije in sicer da ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila. Naročnik se prav tako ne strinja z vlagateljevimi očitki o nesprejemljivosti vlagateljeve ponudbe. Naročnik poudarja, da je v zvezi z vlagateljevo ponudbo ugotovil, da je nesprejemljiva, ker je za več kot 35 % višja od ponudbe drugega ponudnika. Naročnik v zvezi s tem meni, da je cena slednjega najbolj relevantna podlaga za primerjavo s cenami, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu. Naročnik priznava, da ponudba ponudnika CETIS d.d. sicer ne ustreza v celoti naročnikovim zahtevam iz razpisne dokumentacije, vendar pa ugotovljena odstopanja niso takšna, da ponudba omenjenega ponudnika ne bi bila cenovno primerljiva z vlagateljevo ponudbo, oz. da bi opravičevala takšno odstopanje v ceni. Poleg tega pa vlagateljeva ponudba tudi odstopa od ocenjene vrednosti javnega naročila, ki je razvidna iz sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila. Prav tako se naročnik ne strinja z vlagateljevimi navedbami, da so navedbe v zadnjem odstavku obrazložitve sklepa o izidu naročila, v zvezi z ugotovitvijo, da obe ponudbi temeljita na razveljavljeni razpisni dokumentaciji, v nasprotju s celotno preostalo obrazložitvijo. Dejstvo je, da je naročnik moral izvesti nov pregled in analizo ponudb, da sta obe ponudbi predloženi na podlagi prvotne razpisne dokumentacije, zato ju je moral naročnik na podlagi le-te tudi presojati, hkrati pa je bila ta razveljavljena. Po naročnikovih navedbah je Državna revizijska komisija jasno navedla, da ponudbe bazirajo na predhodni razpisni dokumentaciji, ki je bila s sklepom (018-94/2011) razveljavljena, pri čemer ni pomembno, v kakšnem delu je bila razveljavljena, dejstvo je, da je bila razveljavljena, pa tudi če je bila razveljavljena v neznatnem delu. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil.
Naročnik je z dopisom z dne 14.2.2012, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 14.2.2012, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji. Dne 24.2.2012 je naročnik odstopil še dodatno dokumentacijo. Državna revizijska komisija je dne 16.3.2012 na podlagi 1. odstavka 37. člena ZPVPJN sprejela sklep, s katerim je rok za odločitev podaljšala.

V obravnavnem primeru je Državna revizijska komisija presojala zakonitost naročnikovega ravnanja pri sprejetju odločitve o oddaji naročila.

V ta namen je v dokazne namene vpogledala v vlagateljev revizijski zahtevek z dne 30.5.2011, naročnikov sklep št. 430-586/2010/153 z dne 2.8.2011, naročnikovo odločitev o izidu naročila št. 430-586/2010/186 z dne 11.1.2012 ter preostalo dokumentacijo. Po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, ter skladno z določilom četrtega odstavka 70. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Določba prvega odstavka 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) določa, da naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb v razumnem roku, ki v primeru javnih naročil iz prvega odstavka 12. člena tega zakona ne sme biti daljši od 60 dni, v primeru drugih javnih naročil pa 45 dni, sprejme odločitev o oddaji naročila. Svojo odločitev mora obrazložiti in navesti ugotovitve ter razloge zanjo.

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotavlja, da je v konkretnem primeru najprej ponudnik Erich Utsch AG, MarienhĂĽtte 49, Siegen, Nemčija dne 14.3.2011 pri naročniku vložil zahtevek za revizijo zoper razpisno dokumentacijo. Toda naročnik je kljub vloženemu revizijskemu zahtevku na podlagi drugega odstavka 11. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) tedaj veljavne zakonodaje s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila nadaljeval in dne 13.5.2011 sprejel odločitev št. 430-586/2010/115, s katero je odločil, da javno naročilo ni uspelo. V vmesnem času je Državna revizijska komisija pravovarstvenemu predlogu ponudnika Erich Utsch AG delno sledila in (s sklepom 018-094/2011-2 z dne 16.5.2011) odločila, da se mora razpisna dokumentacija v delu, ki se nanaša na 3.2 točko razpisne dokumentacije in sicer Kraj dobave blaga, razveljaviti. Toda naročnik je že sprejel odločitev, da se javno naročilo ne odda, zoper slednjo pa je vlagatelj dne 30.5.2011 vložil revizijski zahtevek, v katerem je zahteval, da se naj takšna naročnikova odločitev razveljavi, s čimer je vlagatelj v revizijskem postopku tudi uspel (sklep Državne revizijske komisije št. 018-260/2011-3). Z omenjeno odločitvijo Državne revizijske komisije, se je predmetni postopek oddaje javnega naročila vrnil v fazo pregledovanja in ocenjevanja ponudb. Naročnik pa je dne 11.1.2012 sprejel novo odločitev, v kateri je zapisal, da javno naročilo ni uspelo, v njeni obrazložitvi pa pojasnil, da vlagateljevo ponudbo na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 izloča zaradi njene nepopolnosti in hkrati razveljavlja celoten postopek oddaje javnega naročil, zaradi odločitve Državne revizijske komisije, kar je med strankama tudi nesporno. Sporno pa je, da slednje ne izhaja tudi iz izreka naročnikovega sklepa, ampak zgolj iz njegove obrazložitve. Državna revizijske komisija se s takšnim vlagateljevim stališčem ne strinja. Poudariti je treba, da naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila nima narave sodne ali upravne odločbe, ampak mora vsebovati le tiste sestavine, ki jih določa 79. člena ZJN-2 in jo je kot takšno potrebno upoštevati v celoti. Omenjena določba naročnika ne sili, da mora odločitev o oddaji naročila sprejeti v določeni formi oz. v obliki sklepa ali odločbe, ki je sestavljena iz izreka in obrazložitve. Namen naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila je, da se ponudniki seznanijo z njeno vsebino in postane pravnomočna v celoti, če zoper njo ni vloženo pravno sredstvo. Prav tako gre razumeti določbo prvega odstavka 80. člena ZJN-2, po kateri mora naročnik v odločitvi, s katero se ponudnika izloči iz postopka oddaje javnega naročila, razen v primeru izločitve iz prvega odstavka 77.a člena tega zakona, izločenega ponudnika opozoriti na možnost uveljavljanja pravnega varstva ter navesti podatke iz prvega odstavka 79. člena tega zakona, vključno z razlogi za izločitev. Določba naročnika ne sili, da bi moral svojo odločitev o izločitvi sprejeti bodisi posamično v posebnem aktu bodisi skupaj z odločitvijo o oddaji javnega naročila, kakor tudi ne predpisuje oblike, v kateri mora biti odločitev sprejeta, v vsakem primeru pa mora naročnik obe odločitvi sprejeti hkrati, saj fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb sledi zaključna faza, in sicer faza sprejema odločitve o oddaji, v kateri pa lahko ponudniki uveljavijo oz. zahtevajo pravno varstvo zoper naročnikovo pregledovanje in ocenjevanje ponudb iz predhodne faze. Kar kaže na to, da ni relevantna oblika oz. forma odločitve, ampak njega vsebina, zato ni mogoče slediti vlagateljevi obrazložitvi, da lahko naročnik svojo odločitev o izločitvi vlagateljeve ponudbe odloči oz. oblikuje le oz. zgolj v izreku akta, ki ga sprejme. Prav tako ni mogoče slediti vlagateljevim očitkom, da naročnik v konkretnem primeru ni sprejel nobene od zakonsko predvidenih odločitev, ker je v odločitvi med drugim zapisal, da javno naročilo ni uspelo, zaradi česar po vlagateljevih navedbah ni mogoče vedeti, kaj je dejansko predmet naročnikove odločitve. Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ocenjuje, da je naročnik na podlagi prvega odstavka 79. člena ZJN-2 sprejel odločitev o oddaji naročila, s katero je odločil, da se predmetno naročilo ne odda, kar je tudi mogoče jasno razbrati iz naročnikove odločitve, iz katere izhaja, da naročilo ni uspelo. Glede na to, kot je bilo že rečeno, da za naročnikovo odločitev ni predvidena forma, ker je njen poglaviten namen predvsem v obveščanju ponudnikov, da se seznanijo z dejstvi, iz katerih razlogov je bila njihova ponudba zavrnjena in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do njihove (zavrnjene) ponudbe, je mogoče po presoji Državne revizijske komisije iz naročnikove odločitve v konkretnem primeru jasno in nedvoumno razbrati, da predmetnega javnega naročilo ne bo oddal, četudi je naročnik v sklep dobesedno zapisal, da javno naročilo ni uspelo. Navedeno je bilo tudi glavno vodilo pri sprejetju nove direktive 2007/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list L 335, 20/12/2007). Iz preambule le te izhaja, da ko se ponudnikom sporoči odločitev o oddaji naročila, jim je treba dati ustrezne informacije, ki so bistvenega pomena pri zahtevanju učinkovitega revizijskega postopka. Te ustrezne informacije vključujejo še posebej povzetek ustreznih razlogov, kakor so določeni v členu 41 Direktive 2004/18/ES in v členu 49 Direktive 2004/17/ES. Državna revizijska komisija v zvezi s tem ocenjuje, da je naročnik v svoji odločitvi izčrpno pojasnil in obrazložil razloge, iz katerih je vlagateljeva ponudba nepopolna in mu hkrati pojasnil, da tudi v primeru če bi bila njegova ponudba popolna, je naročnik ne bi mogel izbrati oz. mu oddati predmetnega javnega naročila, ker temelji na razpisni dokumentaciji, ki je bila z odločitvijo Državne revizijske komisije št. 018-094/2011-2, z dne 16.5.2011, razveljavljena. S čimer naročnik vlagateljeve ponudbe po oceni Državne revizijske komisije ni samo izločil, ampak jo je po vsebini tudi zavrnil na podlagi zunanjih okoliščin, in sicer zaradi omenjene odločitve Državne revizijske komisije. Pri tem se Državna revizijska komisija tudi ne more strinjati z vlagateljevim stališčem, da je bila razpisna dokumentacija razveljavljena zgolj v neznatnem delu, ki na presojo ponudb nima vpliva. Državna revizijska komisija je v sklepu št. 018-094/2011-2 pojasnila, da določitev lokacij dobave vpliva na ceno transportnih stroškov, ki predstavlja enega izmed parametrov oz. sestavnih delov merila, zaradi česar je revizijskemu zahtevku takratnega vlagatelja Erich Utsch AG tudi ugodila in naročniku v svojih odločitvah (št. 018-260/2011-3, 018-340/2011-12) v povezavi s tem dala napotek, da mora ta pri ponovnem pregledovanju in ocenjevanju ponudb omenjeno odločitev upoštevati. Pri tem je Državna revizijska komisija tudi pojasnila, da je naročnik zavezan posredovati vse podatke, na podlagi katerih lahko vsi ponudniki pripravijo ponudbe, da so podana za vse ista izhodišča, da ne prihaja do razlik. Navedeno pomeni, da so obstoječe ponudbe, ki bazirajo na razveljavljeni dokumentaciji, neprimerljive, saj so ponudniki pri oblikovanju transportnih stroškov in končne cene izhajali iz različnih izhodišč. Pri tem je potrebno izpostaviti dejstvo, da je bil vlagatelj z omenjenim stališčem oz. napotki Državne revizijske komisije v celoti seznanjen, saj je v zadevi št. 018-260/2011-3 nastopal kot stranka postopka, tako da so mu bila dejstva glede razveljavitve razpisne dokumentacije in razlogi za to poznani, zato ni mogoče sprejeti vlagateljevih očitkov, da mu je bila kršena pravica do pravnega varstva iz razloga, ker naročnik svoje odločitve ni ustrezno argumentiral. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ocenjuje, da je bil vlagatelj seznanjen z vsemi razlogi (ki so navedeni v revizijskem zahtevku kot nejasni) za naročnikovo odločitev in v nadaljevanju tudi ni izkazal nezakonitosti naročnikovega ravnanja pri sprejetju odločitve, da predmetnega javnega naročila ne odda, na podlagi česar je Državna revizijska komisija odločila, kakor izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija, glede na določbo četrtega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 23.4.2012
Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- odvetniška družba Avbreht, Zajc & partnerji o.p., d.o.o., šestova ulica 6, Ljubljana,
- Ministrstvo za notranje zadeve, štefanova ulica 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana.

Natisni stran