018-077/2012 Onkološki inštitut Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter Sonje Drozdek šinko in Vide Kostanjevec kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Sukcesivna dobava pisarniškega materiala", na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika DZS, založništvo in trgovina, d.d., Dalmatinova ulica 2, Ljubljana (nadaljevanju: vlagatelj), zoper naročnika Onkološki inštitut Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 11. 4. 2012

odločila:

1. Zahtevku za revizijo (vloga z dne 15. 2. 2012) se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila, kot je razvidna iz dokumenta "Odločitev o oddaji naročila" št. JN-B-0073/2011-POG z dne 30. 1. 2012.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 658,20 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je predmetno javno naročilo, ki ga oddaja v odprtem postopku, dne 23. 12. 2011 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod št. JN14667/2011. Dne 30. 1. 2012 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji naročila" z opr. št. JN-B-0073/2011-POG, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika Mladinska knjiga TRGOVINA, d.o.o., Slovenska 29, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj z vlogo z dne 15. 2. 2012 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da izbrani ponudnik ni predložil bančne garancije za resnost ponudbe v višini, kot je bila zahtevana v razpisni dokumentaciji. V točki 1.23.1 razpisne dokumentacije je naročnik določil, da mora ponudnik predložiti bančno garancijo za resnost ponudbe v višini 10 % od ponudbene vrednosti brez DDV. Predmetno javno naročilo se oddaja za dve leti. Izbrani ponudnik je predložil bančno garancijo za resnost ponudbe v višini 4.720,00 EUR, pri čemer pa je njegova ponudbena vrednost za eno leto znašala 27.424,88 EUR brez DDV. Upoštevajoč predviden čas trajanja pogodbe znaša ponudbena vrednost brez DDV 54.855,76 EUR, kar pomeni, da bi morala bančna garancija za resnost ponudbe znašati vsaj 5.485,58 EUR. Vlagatelj navaja, da bi morala biti ponudba izbranega ponudnika zato ocenjena kot nepravilna in izločena iz postopka oddaje javnega naročila, na podlagi česar predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov za plačilo takse.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 22. 2. 2012, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Izbrani ponudnik pojasnjuje, da njegova bančna garancija za resnost ponudbe v celoti izpolnjuje naročnikove zahteve, saj je ponudbena vrednost znašala 27.424,88, kar pomeni, da bi moral predložiti bančno garancijo v višini 2.742,49 EUR, dejansko pa je ponudil večji znesek, kot znaša 10 % ponudbene vrednosti brez DDV. Po mnenju izbranega ponudnika je treba razlikovati med ponudbeno vrednostjo in pogodbeno vrednostjo. Izbrani ponudnik je v predračunu ponudil okvirno letno količino potrošnega materiala po najnižji ceni, pri tem pa je jasno, da je pogodbena vrednost znašala 54.849,76 EUR, saj se pogodba sklepa za dve leti. Izbrani ponudnik tako meni, da je upošteval naročnikovo zahtevo, da predloži bančno garancijo za resnost ponudbe v višini 10 % od ponudbene vrednosti, zaradi česar bi bilo treba zahtevek za revizijo zavrniti kot neutemeljen.

Naročnik je dne 2. 3. 2012 izdal sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi naročnik navaja, da je zahteve za predložitev bančne garancije določil v točki 1.23.1 razpisne dokumentacije in da je izbrani ponudnik predložil ponudbo v višini 27.424,88 EUR. V razpisni dokumentaciji je naročnik pripravil ponudbeni predračun z okvirnimi letnimi količinami blaga, ki je predmet naročila. Obrazec v elektronski obliki je bil pripravljen tako, da so formule same izračunavale ceno na posamezno količino blaga ter tudi na letno količino blaga v skupni vrednosti z DDV in brez DDV. V razpisni dokumentaciji je naročnik tudi določil, da se kot najnižja cena upošteva najnižja končna cena z DDV vsega ponujenega blaga po predračunu. Naročnik je s tem pojasnil, da je zanj najpomembnejša oz. relevantna le letna ocenjena vrednost, ne glede na morebitno trajanje pogodbe. Ob tem je naročnik ugotovil, da sta tako vlagatelj kot izbrani ponudnik v vzorec pogodbe vnesla letne vrednosti predračuna, zato je tudi na podlagi tega sklepal, da sta oba pogoje razumela na enak način. Naročnik je od ponudnikov pričakoval, da bodo predložili bančno garancijo na podlagi ponudbenega predračuna, glede na njihovo ponujeno letno vrednost brez DDV, saj je pravilnost bančne garancije presojal glede na merilo, ne pa glede na trajanje pogodbe oz. njeno okvirno vrednost. Naročnik navaja, da v razpisni dokumentaciji ni natančno zahteval, da mora ponudnik predložiti bančno garancijo v višini ponudbenega predračuna za dvoletno obdobje, temveč je garancijo ocenjeval z stališča ponudbenega predračuna in merila, kar predstavlja letno vrednost blaga. Izbrani ponudnik je predložil bančno garancijo za resnost ponudbe v višini 4.720,00 EUR, kar je več od zahtevanih 10 % vrednosti ponudbenega predračuna brez DDV.

Naročnik je dne 6. 3. 2012 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 8. 3. 2012, vloženo na podlagi petega odstavka 29. člena ZPVPJN, opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V vlogi se vlagatelj opredeljuje do naročnikovih navedb in dodatno pojasnjuje svoje revizijske navedbe.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija, v skladu 39. členom ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali višina bančne garancije za resnost ponudbe, ki jo je v svoji ponudbi predložil izbrani ponudnik, ustreza zahtevam naročnika, in posledično ali bi moral naročnik njegovo ponudbo izločiti kot nepopolno. Vlagateljeve revizijske navedbe je treba presojati z vidika prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2), ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje posameznih zahtev iz razpisne dokumentacije ali pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, je nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) oz. neprimerna (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in jo mora naročnik označiti za nepopolno ter jo izločiti iz postopka. Po drugi strani ponudbe, ki ji ni mogoče očitati neizpolnjevanja posameznih zahtev ali pogojev iz razpisne dokumentacije (in ki tudi ne vsebuje kakšnih drugih pomanjkljivosti) in iz vsebine katere posledično izhaja usposobljenost ponudnika za izvedbo javnega naročila, naročnik ne sme označiti za nepopolno, pač pa jo mora uvrstiti v ocenjevanje in jo oceniti v skladu z vnaprej določenimi merili.

Naročnik je zahteve v zvezi s predložitvijo bančne garancije za resnost ponudbe določil v točki 1.23.1 razpisne dokumentacije, kjer je med drugim zapisal:

"Ponudnik mora (ne glede na vrednost ponudbe) kot garancijo za resnost ponudbe, ponudbi priložiti originalno bančno garancijo za resnost ponudbe v višini 10 % od ponudbene vrednosti brez DDV. V primeru, da ponudnik ne predloži bančne garancije za resnost ponudbe, bo komisija ponudbo izločila."

Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je predložil bančno garancijo za resnost ponudbe v višini 4.720,00 EUR ter da je v ponudbeni predračun, v katerega so morali ponudniki vpisati cene za okvirne letne količine ponujenega pisarniškega materiala, vpisal skupno okvirno letno vrednost v višini 27.242,88 EUR brez DDV.

Medtem ko vlagatelj navaja, da se predmetno javno naročilo oddaja za dve leti in da bi bilo zato treba kot ponudbeno vrednost upoštevati dvoletno okvirno vrednost, naročnik nasprotno meni, da je bila zanj najpomembnejša le letna ocenjena vrednost, kot je bila navedena v predračunu, saj je na njeni podlagi oblikoval tudi merilo. Ob tem izbrani ponudnik opozarja, da je treba razlikovati med ponudbeno in pogodbeno vrednostjo in da se je ponudbena vrednost nanašala na letne okvirne količine blaga, pogodbena pa na dvoletne. Čeprav se je z izbranim ponudnikom do določene mere mogoče strinjati, da obstaja razlika med ponudbeno in pogodbeno vrednostjo, ni mogoče slediti njegovi razlagi, da se za ponudbeno vrednost šteje vrednost, zapisana v ponudbenem predračunu, v katerem so navedene okvirne letne količine pisarniškega materiala, medtem ko naj bi se pogodbena vrednost nanašala na dvoletno obdobje, za katerega naročnik dejansko oddaja predmetno javno naročilo. Res je sicer, da je naročnik ponudbeni predračun pripravil tako, da je vanj vnesel okvirne letne količine pisarniškega materiala. Vendar je iz razpisne dokumentacije jasno razvidno, da predmetno naročilo obsega sukcesivno naročanje pisarniškega materiala v obdobju dveh let. V 4. poglavju razpisne dokumentacije je naročnik opisal naročilo, pri čemer je v točki 4.2 določil:

- "rok izvedbe: sukcesivno v času trajanja pogodbe - 2 leti od podpisa
- veljavnost in čas trajanja pogodbe: takoj po podpisu in velja 2 leti."

V nadaljevanju točke 4.2 razpisne dokumentacije je naročnik ponovil, da bo z izbranim ponudnikom sklenjena pogodba o dobavi pisarniškega materiala "za obdobje 2 leti." Enako izhaja iz vzorca pogodbe, katerega 15. člen (veljavnost pogodbe) določa, da je pogodba "sklenjena za določen čas dveh let in prične veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank." Dejstvo, da predmetno naročilo obsega sukcesivno dobavo pisarniškega materiala, ki bo trajala dve leti, je razvidno tudi iz sklepa o začetku postopka z dne 21. 12. 2011, v katerem je naročnik vrednost javnega naročila ocenil na 80.000,00 EUR, pri čemer je pojasnil, da glede na porabo v preteklih letih predvideva porabo pisarniškega materiala v okvirni vrednosti 40.000 EUR brez DDV/letno. Takšna ocena naročnika je skladna z določbo prvega odstavka 14. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik izračunati ocenjeno vrednost javnega naročila, upoštevaje celotno skupno vrednost plačil brez DDV, vključno z možnostjo povečanja obsega naročila in katerimkoli povečanjem vrednosti pogodbe zaradi izbire pravilnega postopka javnega naročanja.

Glede na to, da naročnik predmetno naročilo nedvomno oddaja za obdobje dveh let, so bili tudi ponudniki dolžni predložiti ponudbo, ki je obsegala celotno naročilo. Predmetno naročilo se namreč oddaja kot celota, saj ga naročnik ni razdelil na vsebinske ali časovne sklope. V točki 1.1 razpisne dokumentacije je naročnik zapisal, da "oddaja naročilo "Sukcesivna dobava pisarniškega materiala" kot celoto. Ponudnik mora ponuditi vse razpisane vrste blaga (delne ponudbe niso dovoljene)." To pomeni, da glede na določila razpisne dokumentacije ni možno, da bi ponudba obsegala le del predmetnega naročila - ponudnik se je moral zavezati, da bo dobavljal vse zahtevane artikle pisarniškega materiala za celotno obdobje dveh let. V primeru, da bi ponudba obsegala le letno dobavo pisarniškega materiala, takšne ponudbe ne bi bilo mogoče obravnavati kot primerne in posledično popolne, saj je neprimerna ponudba v 20. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-2 definirana kot tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila. V primeru, če bi ponudnik ponudil le letno dobavo pisarniškega materiala, tudi z vidika obligacijskega prava ne bi bilo mogoče govoriti o soglasju volj pogodbenih strank glede bistvenih sestavin posla. Ponudba mora biti namreč v odprtem postopku pripravljena na podlagi določb razpisne dokumentacije, njen akcept pa pomeni sklenitev pogodbe v vsebini, kot jo je določil naročnik. Dejstvo, da je bil ponudbeni predračun pripravljen na podlagi letnih okvirnih količin, na te ugotovitve ne more vplivati, saj gre le za tehničen način podaje cen artiklov pisarniškega materiala, ki jih bo izbrani ponudnik zavezan dobavljati v celotnem času trajanja pogodbe, torej dve leti.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da pojma "ponudbena vrednost", kot je bil določen v točki 1.23.1 razpisne dokumentacije, ni mogoče razumeti kot letno vrednost pisarniškega materiala, navedeno v obrazcu ponudbenega predračuna, saj mora ponudbena vrednost nedvomno obsegati celotno naročilo. Z akceptom ponudbe, katere bistvena sestavina je prav ponudbena vrednost, nastane pogodba, katere vrednost (torej pogodbena vrednost) je lahko le enaka ponudbeni vrednosti, sicer o soglasju volj in nastanku pogodbe ni mogoče govoriti.

Ob upoštevanju navedenega je treba pritrditi vlagatelju, da so bili ponudniki v skladu s točko 1.23.1 razpisne dokumentacije dolžni predložiti bančno garancijo za resnost ponudbe v višini 10 % od ponudbene vrednosti, ki obsega celotno naročilo, torej sukcesivno dobavo pisarniškega materiala za obdobje dveh let. Navsezadnje takšno razumevanje izhaja tudi iz namena bančne garancije kot instrumenta finančnega zavarovanja, ki je v tem, da se z garancijo zavaruje resnost celotne ponudbe, ne pa le njenega dela. Ker je vrednost celotne ponudbe izbranega ponudnika 54.485,76 EUR brez DDV, to pomeni, da je bil dolžan predložiti bančno garancijo v višini najmanj 5.448,58 EUR. Kot je bilo že ugotovljeno, je izbrani ponudnik predložil bančno garancijo za resnost ponudbe v višini 4.720,00 EUR, kar pomeni, da njegova ponudba ne izpolnjuje zahtev naročnika in da je zato ni mogoče obravnavati kot popolne.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da izbrani ponudnik ni predložil bančne garancije za resnost ponudbe, ki bi izpolnjevala zahteve iz razpisne dokumentacije, in da posledično naročnik njegove ponudbe ne bi smel obravnavati kot popolne, je v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN razveljavila odločitev naročnika o oddaji naročila, kot je razvidna iz dokumenta "Odločitev o oddaji naročila" št. JN-B-0073/2011-POG z dne 30. 1. 2012.

V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da v nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila sprejme eno izmed odločitev, ki jih dopušča ZJN-2. Če bo ob tem ponovil postopek ocenjevanja in vrednotenja ponudb, naj upošteva ugotovitev, da je izbrani ponudnik predložil bančno garancijo za resnost ponudbe, ki ni skladna z njegovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v predmetnem revizijskem postopku zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, in sicer stroške v zvezi s plačilom revizijske takse. Vlagatelj je zahtevku za revizijo priložil potrdilo, da je plačal takso v višini 329,10 EUR, kar je skladno z naročnikovim pravnim poukom iz dokumenta "Odločitev o oddaji naročila". Ker pa znaša vrednost izbrane ponudbe za celotno naročilo (z davkom na dodano vrednost) 65.819,70 EUR z DDV in se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o oddaji naročila, znaša v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 71. člena ZPVPJN pravilna višina takse v obravnavanem primeru 658,20 EUR. Državna revizijska komisija je zato vlagatelja glede na naročnikov napačen pravni pouk s sklepom št. 018-077/2012-3 z dne 28. 3. 2012 pozvala, naj dopolni zahtevek za revizijo tako, da predloži potrdilo o doplačilu takse v višini 329,10 EUR. Vlagatelj je potrdilo o doplačilu takse v zahtevani višini pravočasno posredoval Državni revizijski komisiji, in sicer z dopisom z dne 2. 4. 2012.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN vlagatelju kot potrebne priznala stroške plačila takse v višini 658,20 EUR, ki mu jih mora povrniti naročnik.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 11. 4. 2012


predsednica senata
mag. Nataša Jeršič
članica Državne revizijske komisije













































Vročiti:

- Onkološki inštitut Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana
- DZS, založništvo in trgovina, d.d., Dalmatinova ulica 2, 1538 Ljubljana
- Mladinska knjiga TRGOVINA, d.o.o., Slovenska 29, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv

Natisni stran