018-091/2012 Občina Ilirska Bistrica

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spr.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Maje Bilbija kot predsednice senata ter Sonje Drozdek šinko in Vide Kostanjevec kot članic senata v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila za "zbiralnik za prevzem grezničnih odplak na CČN Ilirska Bistrica I. faza - gradbena dela" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj CPK, d. d., Ulica 15. maja 14, Koper (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, Ilirska Bistrica (v nadaljevanju: naročnik), 6. 4. 2012

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta "Obvestilo in poročilo o oddaji naročila" št. 430-122/2011 z dne 23. 1. 2012.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 1.489,50 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava 24. 11. 2011 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN13540/2011) z dokumentom "Obvestilo in poročilo o oddaji naročila" št. 430-122/2011 z dne 23. 1. 2012 ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika Godina, d. o. o., OIC Hrpelje 22, Kozina (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 31. 1. 2012 naročnika pozval, da mu skladno s sedmim odstavkom 22. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spr.; v nadaljevanju: ZJN-2) omogoči vpogled (pa tudi prepis, fotografiranje in po potrebi fotokopiranje) ponudbe izbranega ponudnika in naročnikove dokumentacije.

Naročnik je vlagateljevo vlogo z dne 31. 1. 2012 obravnaval kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in jo z odločbo št. 090-4/2012 z dne 2. 2. 2012 zavrnil.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 7. 2. 2012 in primarno predlagal, da se mu dovolita vpogled skladno z zahtevami iz vloge z dne 31. 1. 2012 ter dopolnitev ali sprememba zahtevka za revizijo v roku petih delovnih dni od vpogleda, podredno pa je predlagal, da se razveljavi odločitev o oddaji naročila in da se mu odda javno naročilo, v vsakem primeru pa je zahteval tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj:
- očita kršitev prvega odstavka 8. člena ZJN-2, sedmega odstavka 22. člena ZJN-2 in prvega odstavka 80. člena ZJN-2,
- navaja, da po svojih podatkih (vlagatelj je očitno napačno zapisal, da po "podatkih naročnika"; opomba Državne revizijske komisije) izbrani ponudnik ne izpolnjuje vseh pogojev iz razpisne dokumentacije, predvsem referenčnega pogoja, zato bi moral naročnik ponudbo izločiti skladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2,
- ugotavlja, da zaradi "izjemno nizke cene", ki znaša 148.949,54 eurov, obstaja utemeljen sum, da izbrani ponudnik (vlagatelj je očitno pomotoma zapisal, da se to nanaša na "vlagatelja"; opomba Državne revizijske komisije) ni ponudil izvedbe vseh del, zato bi jo moral naročnik izločiti skladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2,
- nadaljuje, da je naročnik kršil sedmi odstavek 22. člena ZJN-2, ker mu pred potekom roka za uveljavljanje pravnega varstva ni omogočil vpogleda, da bi lahko dokazal, da je izbrani ponudnik pripravil ponudbo v nasprotju z naročnikovimi zahtevami,
- izpostavlja, da je zahteval vpogled na podlagi sedmega odstavka 22. člena ZJN-2, naročnik pa se je pri zavrnitvi neutemeljeno skliceval na šesti odstavek 22. člena ZJN-2.

Naročnik je z dopisom št. 430-122/2011 z dne 14. 2. 2012 vlagatelja povabil na vpogled.

Naročnik je o vpogledu sestavil zapisnik št. 430-122/2011 z dne 17. 2. 2012.

Naročnik je s sklepom št. 430-122/2011 z dne 21. 2. 2012 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik navaja, da:
- je vlagatelj z vlogo z dne 31. 1. 2012 neutemeljeno zahteval vpogled, saj sta naročnika zavezovala Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/2003 s spr.; v nadaljevanju: ZDIJZ) in šesti odstavek 22. člena ZJN-2,
- je vlagatelju omogočil vpogled v roku 25 dni od prejema zahteve, kar je skladno s sedmim odstavkom 22. člena ZJN-2,
- mora ponudnik, ki želi vpogledati v ponudbe, svoje sume navesti, pavšalno sumničenje o kršitvi ZJN-2 pa ni dovolj tehten razlog, da mora naročnik organizirati vpogled že v obdobju mirovanja,
- so neresnične vlagateljeve trditve, da izbrani ponudnik ni ponudil vseh zahtevanih del ali da je ponudil nizko ceno zaradi obida ali kršitve drugih določb razpisne dokumentacije,
- nima podlage, da bi vlagatelju podaljšal rok za vložitev zahtevka za revizijo,
- ponudbe izbranega ponudnika ni mogel izločiti, saj je popolna.

Vlagatelj je naročniku in Državni revizijski komisiji poslal "Prvo pripravljalno vlogo" z dne 24. 2. 2012, v kateri najprej povzema dejansko stanje in hkrati ugotavlja, da "v delu zahtevka za revizijo, v katerem je vlagatelj zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika je bilo vlagatelju sicer delno že ugodeno s tem, da ko mu je bil dne 17.2.2012 omogočen vpogled, zato vlagatelj ponovnega vpogleda ne zahteva več". Vlagatelj nadaljuje, da je naročnik zavrnil "ostale zahteve iz pravovarstvenega zahtevka, s čimer se vlagatelj ne strinja", zato vlaga to vlogo z namenom, da se 1. "opredeli do navedb naročnika v Sklepu z dne 21.2.2012 glede pravice do vpogleda" in 2. "predloži nova dejstva in dokaze, ugotovljene na vpogledu 17.2.2012, ki jih zaradi naročnikove kršitve do pravic vpogleda ni mogel navajati že v zahtevku za revizijo ter s tem dopolni zahtevek za revizijo". Vlagatelj zatrjuje, da je vloga z dne 24. 2. 2012 v delu, v katerem se opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, pravočasna, ker jo je vložil v roku treh delovnih dni od prejema odločitve o zahtevku za revizijo, s sklicevanjem se na peti odstavek 31. člena ZPVPJN pa zatrjuje, da je pravočasna tudi v delu, v katerem vlagatelj navaja nova dejstva in nove dokaze. Vlagatelj najprej oporeka naročnikovi utemeljitvi zavrnitve vpogleda, v nadaljevanju pa, sklicujoč se na peti odstavek 29. člena ZPVPJN, izpostavlja, da je izbrani ponudnik predložil kavcijsko zavarovanje za resnost ponudbe, ki kot upravičenca iz zavarovanja ne navaja naročnika, pač pa drugo občino. Vlagatelj še navaja, da je v nadaljevanju tega zavarovanja naročnik sicer omenjen, vendar je zaradi tega to zavarovanje v neskladju s sabo in je neunovčljivo. Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 430-122/2011 z dne 20. 3. 2012 zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je vpogledala v obvestilo o javnem naročilu, razpisno dokumentacijo, ponudbo izbranega ponudnika, dokument "Obvestilo in poročilo o oddaji naročila" št. 430-122/2011 z dne 23. 1. 2012, vlogo (zahtevo za vpogled) z dne 31. 1. 2012, odločbo št. 090-4/2012 z dne 2. 2. 2012, dopis št. 430-122/2011 z dne 14. 2. 2012, zapisnik št. 430-122/2011 z dne 17. 2. 2012, priloge k zahtevku za revizijo (fotokopije zahteve za vpogled z dne 31. 1. 2012, povratnice in odločbe št. 090-4/2012 z dne 2. 2. 2012) in prilogo k "Prvi pripravljalni vlogi" z dne 24. 2. 2012 (fotokopija garancije za zavarovanje resnosti ponudbe). Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb in dokazov naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da naročnik oddaja javno naročilo po odprtem postopku (točka IV.1.1 obvestila o naročilu; povabilo k oddaji ponudbe, str. 2 razpisne dokumentacije).

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je vlagatelj odločitev o oddaji naročila prejel 26. 1. 2012 (razvidno iz povratnice), zato je rok osmih delovnih dni za vložitev zahtevka za revizijo iz petega odstavka 25. člena ZPVPJN, v zvezi s pravili o štetju rokov iz petega odstavka 1. člena ZPVPJN v povezavi s 111. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spr.; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, potekel 7. 2. 2012. Ker je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil priporočeno po pošti 7. 2. 2012, ga je glede na pravila o štetju rokov iz petega odstavka 1. člena ZPVPJN, v povezavi s 112. členom ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, vložil zadnji dan roka in torej pravočasno. Naročnik je 9. 2. 2012 (datum v prejemni štampiljki) evidentiral prejeti zahtevek za revizijo.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo očita, da je naročnik vlagatelju neupravičeno omejil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila in da je naročnik izbral ponudbo izbranega ponudnika, čeprav ta ni popolna. Naročnik zavrača obe navedeni kršitvi.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj še pred potekom obdobja mirovanja vložil zahtevo za vpogled z dne 31. 1. 2012, saj je "sumi[l], da je bil v postopku izdaje odločitve kršen Zakona o javnem naročanju [â??]", zato je naročnika "skladno s 7. odstavkom 22. člena ZJN-2" "poz[val]", da mu "čim prej omogoči[â??] vpogled, prepis, fotografiranje in po potrebi fotokopiranje" zaprošene dokumentacije, naročnika pa je še "prosi[l] za pridobitev fotokopij predračunov in vseh popisov del izbranega ponudnika". Iz te vloge je tudi razvidno, da se vlagatelj glede vpogleda ni skliceval na določbe ZDIJZ, temveč izključno na ZJN-2.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz fotokopije povratnice, ki jo je vlagatelj predložil k zahtevku za revizijo, razvidno, da je vlagatelj naročniku 31. 1. 2012 poslal priporočeno pošiljko, ki jo je naročnik prejel 1. 2. 2012. Ker naročnik v odločbi št. 090-4/2012 z dne 2. 2. 2012 navaja, da je vlogo z dne 31. 1. 2012 prejel 1. 2. 2012, Državna revizijska komisija ugotavlja, da se je naročnik z zahtevo za vpogled z dne 31. 1. 2012 seznanil pred potekom obdobja mirovanja.

Naročnik je vlogo z dne 31. 1. 2012 obravnaval kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in jo z odločbo št. 090-4/2012 z dne 2. 2. 2012 zavrnil, pri čemer se je oprl tako na ZDIJZ kot na ZJN-2 (pri slednjem na šesti odstavek 22. člena ZJN-2 in 34. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Kljub zavrnitvi možnosti vpogleda na podlagi vloge z dne 31. 1. 2012 je naročnik vlagatelju omogočil vpogled, in sicer 17. 2. 2012, na kar ga je pozval z dopisom št. 430-122/2011 z dne 14. 2. 2012. Naročnik je vlagatelja torej pozval na vpogled po prejemu zahtevka za revizijo.

Naročnik je s sklepom št. 430-122/2011 z dne 21. 2. 2012, ki ga je vlagatelju vročil 22. 2. 2012 (razvidno iz povratnice), zahtevek za revizijo zavrnil.

Vlagatelj je vložil "Prvo pripravljalno vlogo" z dne 24. 2. 2012 priporočeno po pošti 24. 2. 2012, kar glede na pravila o štetju rokov iz petega odstavka 1. člena ZPVPJN v povezavi s 111. in 112. členom ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN pomeni, da jo je vložil peti delovni dan po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika in drugi delovni dan po prejemu odločitve o zahtevku za revizijo.

Vlagatelj v "Prvi pripravljalni vlogi" z dne 24. 2. 2012 med drugim oporeka naročnikovim argumentom, s katerimi je naročnik zavrnil očitke o kršitvah glede vpogleda, hkrati pa navaja, da mu je naročnik z omogočitvijo vpogleda 17. 2. 2012 dejansko ugodil v delu zahtevka za revizijo, zato vpogleda (vlagatelj sicer navaja, da "ponovnega vpogleda", vendar je očitno, da se to lahko nanaša le na "vpogled"; opomba Državne revizijske komisije) več ne zahteva. Vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija "ugotovi, da je bila zahteva za vpogled oblikovana skladno s 7. odstavkom 22. člena ZJN-2, da je naročnik navedeni člen kršil s tem, ko vlagatelju vpogleda ni omogočil pred potekom obdobja mirovanja" (str. 4).

Institut vpogleda v ponudbe v postopkih javnega naročanja ureja sedmi odstavek 22. člena ZJN-2, ki med drugim določa, da mora naročnik po sprejemu odločitve o oddaji naročila ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo, razen v tiste dele, ki upoštevaje prvi in drugi odstavek 22. člena ZJN-2 predstavljajo poslovno skrivnost ali tajne podatke. Naročnik mora organizirati vpogled v ponudbe, prejete v postopku oddaje javnega naročila, v 25 dneh od prejema zahteve za vpogled. Kadar ponudnik zahteva vpogled v ponudbe zaradi suma, da je naročnik kršil zakon, pa mora vpogled organizirati najmanj tri dni pred potekom obdobja mirovanja. Če v tem primeru prejme zahtevo za vpogled štiri dni pred potekom obdobja mirovanja ali pozneje, mora naročnik zagotoviti vpogled v najkrajšem možnem času, in, če okoliščine to dopuščajo, pred potekom obdobja mirovanja.

V šestem odstavku 22. člena ZJN-2 je določeno, da je celotna dokumentacija o oddanem javnem naročilu po datumu oddaje naročila javna, če ne vsebuje poslovnih skrivnosti ali tajnih podatkov iz 22. člena ZJN-2, pred tem datumom pa določbe ZDIJZ ne veljajo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da v obravnavani zadevi, ko je vlagatelj vložil vlogo z dne 31. 1. 2012, odločitev o oddaji naročila še ni bila pravnomočna, saj velja, da je "datum oddaje naročila" skladno s 34. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 na dan, ko postane odločitev o oddaji javnega naročila pravnomočna, pravnomočna pa postane z dnem, ko zoper njo ni mogoče zahtevati pravnega varstva (peti odstavek 79.a člena ZJN-2). Vlagatelj se na ZDIJZ v zahtevi za vpogled z dne 31. 1. 2012 niti ni skliceval, saj se je skliceval na ZJN-2, in sicer na sedmi odstavek 22. člena. Sedmi odstavek 22. člena ZJN-2 pa ureja ravno vlagateljev položaj, saj ta daje ponudniku možnost zahtevati vpogled že po tem, ko naročnik sprejme odločitev o oddaji naročila, in ga ne omejuje le na čas po (nastopu) pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila. Ponudnik je namreč skladno s 15. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 gospodarski subjekt, ki v postopku javnega naročanja izkaže interes s tem, da naročniku odda ponudbo. Vlagatelj pa je, kar je tudi naročniku nesporno, v postopku oddaje konkretnega javnega naročila izkazal interes, saj je oddal ponudbo. Da sedmi odstavek 22. člena ZJN-2 sodelujočim ponudnikom v postopku oddaje javnega naročila sicer ne veže vpogleda na čas po (nastopu) pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila, je mogoče razbrati že iz tega, da naročnika napotuje, da organizira vpogled pred potekom obdobja mirovanja, ki bi v obravnavanem primeru nastopilo po poteku osmih delovnih dni od prejema odločitve o oddaji naročila (peti odstavek 25. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da se roki iz sedmega odstavka 22. člena ZJN-2 štejejo v "dnevih" in ne v "delovnih dnevih", kot se roki štejejo po ZPVPJN. Sedmi odstavek 22. člena ZJN-2 namreč uporablja le pojem "dan". Ker je naročnik vlogo z dne 31. 1. 2012 prejel 1. 2. 2012, je očitno, da jo je prejel več kot le štiri dni pred potekom obdobja mirovanja (prim. četrta poved sedmega odstavka 22. člena ZJN-2).

Čeprav vlagatelj v vlogi z dne 31. 1. 2012 ni izrecno navedel, da želi vpogledati v ponudbo izbranega ponudnika zaradi uveljavljanja pravnega varstva, pa Državna revizijska komisija na podlagi okoliščin konkretnega primera ugotavlja, da je to bilo mogoče razbrati glede na čas njene vložitve in njeno vsebino. Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da bi vlagatelj vlogo z dne 31. 1. 2012 lahko sestavil jasneje in določneje, da bi vloga v sedanji vsebini ne dopuščala možnosti različnega tolmačenja, vendar pa ZJN-2 ne določa navodil ponudnikom, kako naj oblikujejo takšno vlogo (zahtevo za vpogled) in kako natančna mora biti njena vsebina.

V primeru, če bi naročnik organiziral vpogled v ponudbe še pred potekom obdobja mirovanja, bi vlagatelj lahko pripravil zahtevek za revizijo tudi upoštevajoč podatke, ki bi jih dobil pri vpogledu. Tega pa v konkretnem primeru ni mogel storiti. Naročnik je 21. 2. 2012 zavrnil zahtevek za revizijo tudi v delu, ki se nanaša na očitke o kršitvi pravice do vpogleda, po drugi strani pa je vlagatelj v ponudbo izbranega ponudnika vpogledal 17. 2. 2012 ravno na podlagi naročnikovega povabila za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Navedeno naročnikovo ravnanje bi bilo mogoče - kljub naročnikovim ugovorom v odločitvi o zahtevku za revizijo - šteti za konkludentno ugoditev zahtevku za revizijo v delu, ki se nanaša na vpogled v dokumentacijo.

Na podlagi vpogleda 17. 2. 2012 je vlagatelj vložil "Prvo pripravljalno vlogo" z dne 24. 2. 2012, ki je po vsebini vloga, ki ji je mogoče pripisati dvojni pomen. Po eni strani predstavlja pravočasno opredelitev o odločitvi o zahtevku za revizijo (peti odstavek 29. člena ZPVPJN), po drugi strani pa jo vlagatelj šteje za vlogo, ki jo omogoča peti odstavek 31. člena ZPVPJN. Vendar vlagatelj spregleda, da peti odstavek 31. člena ZPVPJN določa, da vlagatelj dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je pridobil pri vpogledu v dokumentacijo, če mu to dovoli Državna revizijska komisija, ko ugotovi, da je naročnik kršil vlagateljevo pravico do vpogleda. V petem odstavku 31. člena ZPVPJN je še določeno, da Državna revizijska komisija dovoli, da vlagatelj to lahko stori v petih delovnih dneh od vpogleda. Iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN je torej razvidno, da se nanaša na ravnanja, ki jih dovoli Državna revizijska komisija. ZPVPJN nima določbe, ki bi vlagatelju izrecno (neposredno) omogočala, da bi lahko vložil vlogo v petih delovnih dneh po vpogledu na podlagi dovoljenja naročnika, ki bi priznal, da je kršil vlagateljevo pravico do vpogleda, ali, kot je to v obravnavanem primeru, na podlagi sklepanja iz naročnikovega konkludentnega ravnanja. Kljub temu pa je treba ugotoviti, da ima (v določenih dejanskih okoliščinah) primerljive učinke možnosti vložitve vloge iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN institut iz petega odstavka 29. člena ZPVPJN (tj. opredelitev do odločitve o zahtevku za revizijo), vendar je omejitev v tem, da se vlagatelj lahko opredeli v treh (in ne petih) delovnih dneh, nove kršitve, dejstva in dokaze pa lahko uveljavlja le v primeru, če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija dodaja, da bi v konkretnem primeru, ker je ugotovila, da je naročnik kršil vlagateljevo pravico do vpogleda v dokumentacijo, ravnala po petem odstavku 31. člena ZPVPJN in bi vlagatelju omogočila, da v petih delovnih dneh po vpogledu vloži vlogo z vsebino, kot jo določa peti odstavek 31. člena ZPVPJN. Vendar pa je vlagatelj že vpogledal v ponudbo izbranega ponudnika in vpogleda več ne želi.

V konkretni zadevi bi Državna revizijska komisija lahko kvečjemu štela, da je vlagatelj "Prvo pripravljalno vlogo" z dne 24. 2. 2012 v delu, ki predstavlja vlogo z vsebino iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN, vložil preuranjeno, ker glede na peti odstavek 31. člena ZPVPJN ni počakal na formalno odločitev Državne revizijske komisije. Po drugi strani pa ni mogoče spregledati, da je vlagatelj pravico do vpogleda v dokumentacijo že izvršil, in sicer 17. 2. 2012, zato bi bila možnost uveljavljanja novih kršitev, dejstev in dokazov časovno smiselna od že omogočenega vpogleda 17. 2. 2012.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da ji v konkretni zadevi, upoštevajoč vse okoliščine (tudi izhajajoč iz načela hitrosti 9. člen ZPVPJN), ni treba sprejeti tudi formalne odločitve o kršitvi vlagateljeve pravice do vpogleda ter vlagatelju dovoliti vpogled in vložitev vloge z vsebino iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN. Državna revizijska komisija še dodaja, da je naročnik o zahtevku za revizijo odločil 21. 2. 2012 in odločitev vlagatelju vročil 22. 2. 2012 (razvidno iz vročilnice), vendar ji je dokumentacijo odstopil bistveno kasneje kot v treh delovnih dneh (gl. prvi odstavek 29. člena ZPVPJN), saj ji jo je odstopil šele z dopisom (št. 430-122/2011) z dne 20. 3. 2012. Vlagatelj je "Prvo pripravljalno vlogo" z dne 24. 2. 2012 vročil tudi naročniku, ta pa jo je prejel 27. 2. 2012 (razvidno iz datuma v prejemni štampiljki). Kljub temu da se je naročnik seznanil s "Prvo pripravljalno vlogo" z dne 24. 2. 2012, se o njej niti v dopisu št. 430-122/2011 z dne 20. 3. 2012 ni izjasnil. V obravnavani zadevi torej tudi ni možno šteti, da se naročnik, kot tisti naslovljenec, ki je določen v petem odstavek 31. člena ZPVPJN, ni imel možnosti seznaniti z novimi očitki in se o njih izjasniti.

Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija pri ugotavljanju, ali je naročnik kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2, ker ni izločil ponudbe izbranega ponudnika, upoštevala tudi razlog nepopolnosti ponudbe, ki ga je vlagatelj prvič navedel šele v "Prvi pripravljalni vlogi" z dne 24. 2. 2012 (tj. neustrezno zavarovanje za resnost ponudbe).

Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Če eden izmed teh elementov ni podan, ponudba ni popolna, zato jo mora naročnik izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Vendar pa mora naročnik pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik upoštevati omejitve iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2 (česa ponudnik ne sme spreminjati) in tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 (poprava očitnih računskih napak).

Skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. Ponudba je med drugim nepravilna, če ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Naročnik lahko skladno z osmim odstavkom 41. člena ZJN-2 od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa (44. člen ZJN-2) ter tehnične (45. člen ZJN-2) in poklicne sposobnosti (43. člen ZJN-2). Dokazovanje referenc v zvezi z gradnjami ureja prva alinea točke a drugega odstavka 45. člena ZJN-2 (v povezavi s prvim in šestim odstavkom 45. člena ZJN-2). Skladno z 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je neprimerna ponudba "tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji".

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje vseh pogojev iz razpisne dokumentacije, vendar je kot konkretnega izpostavil le referenčni pogoj (za katerega se izkaže, da je določen v 4. točki 14. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe; str. 6-7 razpisne dokumentacije), za katerega pa ni navedel, v čem bi bila njegova neskladnost glede na zahteve iz razpisne dokumentacije (prim. 6. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN). Vlagatelj pomanjkanje trditvene podlage opravičuje z nezmožnostjo vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, vendar svojega očitka ni konkretiziral niti po vpogledu v to ponudbo. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik izbranemu ponudniku neupravičeno priznal izpolnjevanje referenčnega pogoja.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo nadalje zatrjuje, da izbrani ponudnik ni ponudil izvedbe vseh zahtevanih del na način, kot je bil zahtevan v razpisni dokumentaciji, s čimer po vsebini izpodbija primernost ponudbe. Vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni navedel, katerih del izbrani ponudnik ni ponudil (prim. 6. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN). Vlagatelj pomanjkanje trditvene podlage opravičuje z nezmožnostjo vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, vendar svojega očitka ni konkretiziral niti po vpogledu v to ponudbo. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik izbranemu ponudniku neupravičeno priznal, da je predložil primerno ponudbo.

Kot zadnjega je Državna revizijska komisija obravnavala še očitek, da je naročnik spregledal, da je izbrani ponudnik predložil neskladno zavarovanje za resnost ponudbe, saj je upravičenec iz tega zavarovanja subjekt, ki ni konkretni naročnik.

Po vpogledu v prvo alineo 15. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 7 razpisne dokumentacije) je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik določil, da morajo ponudniki za resnost ponudbe predložiti finančno zavarovanje, ki je lahko bančna garancija ali pa kavcijsko zavarovanje pri zavarovalnici, in sicer v znesku 10.000 eurov. Enaka zahteva izhaja iz točke III.1.1 obvestila o javnem naročilu.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in, tako kot vlagatelj, ugotovila, da je izbrani ponudnik predložil garancijo za zavarovanje resnosti ponudbe z dne 4. 1. 2012. Državna revizijska komisija je z vpogledom v navedeno garancijo za zavarovanje resnosti ponudbe ugotovila, da ima v uvodnem delu kot upravičenca iz garancije navedeno ime in naslov druge občine in ne konkretnega naročnika in njegovega naslova, v nadaljnjem besedilu navedene garancije pa se ta sklicuje na konkretnega naročnika in predmetno javno naročilo.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da ima predložena garancija za zavarovanje resnosti ponudbe, zaradi različnih navedb upravičenca iz garancije v njenem besedilu, takšno napako, ki je ni moč odpraviti oziroma sanirati.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni ravnal prav, ko je ponudbo izbranega ponudnika štel za popolno ponudbo v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Naročnik bi moral takšno ponudbo, na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2, izločiti.

Državna revizijska komisija je zato zahtevku za revizijo na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta "Obvestilo in poročilo o oddaji naročila" št. 430-122/2011 z dne 23. 1. 2012.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila se postopek oddaje javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (gl. 7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2). Državna revizijska komisija napotuje naročnika, da mora v primeru, če na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije oceni, da je mogoče nadaljevati in zaključiti postopek oddaje javnega naročila z izbiro najugodnejše ponudbe, ravnati v skladu z ZJN-2. V primeru pa, če se naročnik odloči, da javnega naročila ne bo oddal, mora prav tako ravnati v skladu z ZJN-2, zlasti pa upoštevati obveznosti iz 80. člena ZJN-2.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker je vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, tretji in osmi odstavek 70. člena ZPVPJN kot potrebne priznava priglašene stroške takse v višini 1.489,50 eurov.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 1.489,50 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točka izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 6. 4. 2012

Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, 6250 Ilirska Bistrica,
- CPK, d. d., Ulica 15. maja 14, 6000 Koper,
- Godina, d. o. o., OIC Hrpelje 22, 6240 Kozina,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
- v arhiv, tu.

Natisni stran