018-027/2012 Javna agencija za javno naročanje Republike Slovenije

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek šinko kot predsednice senata, ter Vide Kostanjevec in Miriam Ravnikar šurk kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Storitve podpore uporabnikom in vzdrževanja informacijsko komunikacijske tehnologije z oznako ODPU-6/2011", začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil skupni ponudnik Astec d.o.o., Stegne 31, Ljubljana, SRC d.o.o., Tržaška cesta 116, Ljubljana, Marand d.o.o., Koprska ulica 100, Ljubljana, ADD d.o.o., Tbilisijska 85, Ljubljana, Normacom PLUS d.o.o., Jurčkova cesta 229, Ljubljana, ki jih zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Javna agencija za javno naročanje Republike Slovenije, Tržaška cesta 21, Ljubljana, (v nadaljevanju: naročnik), dne 30.3.2012

odločila:

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja z dne 23.12.2011 se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je Obvestilo o predmetnem javnem naročilu "Storitve podpore uporabnikom in vzdrževanja informacijsko komunikacijske tehnologije z oznako ODPU-6/2011" objavil dne 24.8.2011 na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN9603/2011, s popravki pod objavami št. JN10793/2011 z dne 23.9.2011, št. JN10961/2011 z dne 27.9.2011, št. JN11239/2011 z dne 3.10.2011.

Dne 6.12.2011 je naročnik sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila št. 4302-29/2011/169, s katero je odločil, da se predmetno naročilo odda skupnemu ponudniku konzorciju Unistar LC d.o.o., Kotnikova 32, Ljubljana; Genis d.o.o., Likozarjeva 1a, Kranj; FMC d.o.o., Letališka cesta 32, Ljubljana; PRO Servis d.o.o., Letališka cesta 32, Ljubljana; Agenda d.o.o., Ulica Pohorskega bataljona 49, Maribor, ki jih zastopa Odvetniška pisarna Mužina in partnerji d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 23.12.2012 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da naročnikova odločitev ni bila obrazložena na način, kot to določata zakon in direktiva. V zvezi s tem vlagatelj pojasnjuje, da je pri naročniku podal zahtevo za dodatno obrazložitev in dne 21.12.2011 s strani naročnika tudi prejel odgovor. Naročnik je pojasnil, da je vlagateljeva zahteva za dodatno obrazložitev sicer pravočasna, vendar pa da vlagateljeva ponudba ni bila zavrnjena, temveč na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 izločena, dodatna obrazložitev pa ni namenjena ponudnikom, ki so izločeni, temveč le ponudnikom, katerih ponudbe bi lahko bile izbrane. Vlagatelj v nadaljevanju izpostavlja, da je naročnikova odločitev, po kateri je vlagateljeva ponudba nesprejemljiva, ker naj bi presegala naročnikova zagotovljena sredstva, pavšalna in nedokazana. Naročnik je vlagatelju na vpogledu pokazal celotno postopkovno dokumentacijo, pri čemer po vlagateljevih trditvah niti v sklepu o pričetku, niti v spremembah tega sklepa ni navedene višine zagotovljenih sredstev, temveč je navedena zgolj ocenjena vrednost predmeta javnega naročila, ki pa ni enaka višini zagotovljenih sredstev. Ker v postopkovni dokumentaciji ta zgornja meja zagotovljenih sredstev ni navedena, niti je naročnik ni želel navesti v dodatni obrazložitvi, vlagatelj utemeljeno meni, da je naročnik z navedbo tega izključitvenega razloga špekuliral in da v trenutku izdaje sklepa o pričetku postopka niti v trenutku izdaje izpodbijane odločbe ne ve, kolikšna je ta višina. Vlagatelj pri tem izpostavlja, da naročnik oddaja izbranemu ponudniku predmetno naročilo za skupno ocenjeno pogodbeno vrednost 14.983.729,50 EUR z DDV za vse naročnike, pri tem pa naročnik vlagatelju v dodatni obrazložitvi ni želel pojasniti metodologije, po kateri je izračunal skupno ocenjeno pogodbeno vrednost izbranega ponudnika za vse naročnike. Pri tem prav tako ni jasno, katere storitve od razpisanih bo izbrani ponudnik za to vrednost sploh izvedel. Vlagatelj trdi, da njegova ponudba ni nesprejemljiva, kot navaja naročnik, saj naročnik ni v nobenem pravno relevantnem dokumentu navedel, kolikšna je vrednost zagotovljenih sredstev, niti kolikšna je ponudbena cena vlagatelja. Poleg tega kot izhaja iz razpisne dokumentacije, je merilo najnižja cena za univerzalno točko dela (UTD) in ne najnižja skupna ocenjena pogodbena vrednost. Vlagatelj meni, da gre naročniku očitati, da ni opravil izbire na način, kot je določil v razpisni dokumentaciji, to pa samo po sebi predstavlja kršitev, ki je takšne narave, da je potrebno izpodbijano odločitev razveljaviti. Vlagatelj v nadaljevanju naročniku očita, da bi moral ta vlagatelju omogočiti vpogled v certifikate in kadre na način, da bi vlagatelj v postopku revizije lahko predložil dokazila, s katerimi bi utemeljil svoje prepričanje, da izbrani ponudnik ni niti tehnično niti kadrovsko sposoben izvesti predmetnega javnega naročila in to kljub dejstvu, da izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil sklepa oz. drugega akta o varovanju poslovne skrivnosti. V zvezi s tem vlagatelj navaja, da je na vpogledu ugotovil, da so v ponudbi izbranega ponudnika sicer predloženi certifikati, ki pa so bili izdani povečini v zadnjem mesecu pred oddajo ponudbe in nekateri ključni celo v podaljšanem roku za oddajo ponudb. Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da je za certifikate iz točke 2 (LPIC-2) v ponudbi izbranega ponudnika pod zaporedno št. 22 prijavljena samo ena oseba. Obe ostali osebi pod zaporedno št. 5 in 14 sta že prijavljeni za certifikat pod točko 1 (LPIC-1), kar je v nasprotju s pravili iz razpisne dokumentacije, po katerih ponudnik ne more hkrati za isto osebo uveljavljati več certifikatov, ki dokazujejo istovrstno znanje različne stopnje. Nadalje vlagatelj ugotavlja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja po dveh certifikatih MCSE, saj so osebe pod zaporedno št. 4, 11, 12, in 15 že prijavljene z nižjim certifikatom pod točko 8 (MCSA). Nadalje vlagatelj izpostavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval "veljavnost certifikata od vključno leta" za vsak certifikat posebej, na vpogledu pa je vlagatelj za certifikate pod točko 12 (MCITP EA) ugotovil, da ima le en certifikat naveden datum, od kdaj je veljaven. Ker datum veljavnosti ni razviden, naročnik pa veljavnosti ni preveril, so ti certifikati po vlagateljevem stališču z izjemo enega neustrezni in bi jih moral naročnik izločiti. V nadaljevanju vlagatelj zatrjuje, da je naročnik na vpogledu vlagatelju v celoti prikril vse reference, ki naj bi jih izbrani ponudnik pridobil v zasebnem sektorju, tako da ne ve, koliko referenčnih potrdil je izbrani ponudnik predložil, niti kolikšen obseg del se potrjuje, vendar pa dvomi, da so referenčna potrdila resnična in da izkazujejo izpolnjevanje referenčnega pogoja. Vlagatelj ugovarja referenčnemu potrdilu, ki ga je izbranemu ponudniku izdala JAPTI. Po vlagateljevih navedbah iz referenčnega potrdila izhaja "odprava napak v strukturi in replikaciji sistemskih baz s centralnih strežnikov", pri čemer gre za storitev, ki jo po vlagateljevih navedbah opravlja partner v skupni ponudbi vlagatelja na strežnikih MJU, vendar pa v to infrastrukturo JAPTI ni povezan, na podlagi česar vlagatelj sklepa, da spornih storitev izbrani ponudnik ni izvajal. Prav tako vlagatelj dvomi v resničnost referenc naročnika Dom starejših občanov Ljubljana-Bežigrad, ki je dal referenco podjetju FMC d.o.o. in zajema velik spekter del, pri čemer gre za manjšega in nezahtevnega referenčnega naročnika. Nadalje vlagatelj izpostavlja, da iz konzorcijske pogodbe jasno izhaja, kateri član konzorcija opravlja katere storitve. V referenčnem potrdilu, ki ga je v dokaz sposobnosti priložil izbrani ponudnik, je navedeno, katera so tista dela, ki jih je za referenčnega naročnika SVLR izvedlo podjetje Unistar d.o.o., pri tem pa se s strani referenčnega naročnika navedene storitve ne skladajo s storitvami iz pogodbe oz. aneksom, zaradi česar je po vlagateljevem mnenju potrjena referenca neresnična in zavajajoča. V nadaljevanju vlagatelj navaja, da eden izmed partnerjev izbranega ponudnika že na predhodnem razpisu ni izpolnil naročnikove zahteve glede plačila davkov in prispevkov in je v ponudbi podal neresnične in zavajajoče podatke, zato je naročnik takšno ponudbo kot nepravilno in nepopolno zavrnil. Vlagatelj meni, da še vedno obstoji dejstvo, da je imel partner izbranega ponudnika podjetje Unistar LC d.o.o. tudi na dan oddaje ponudbe po tem naročilu zapadle, neporavnane obveznosti. V nadaljevanju vlagatelj tudi ugovarja izpolnjevanju pogoja o stopnji strokovne izobrazbe in zatrjuje neobičajno nizko ceno. Poleg tega ponudba izbranega ponudnika tudi sicer ni pripravljena v skladu z zahtevami iz razpisa, saj je v njej zgolj kopija dokumenta, ki naj bi po svoji vsebini sicer predstavljal pooblastilo poslovodečemu partnerju za podpis ponudbene dokumentacije št. 20111ODPU. Na omenjenem pooblastilu po vlagateljevih navedbah niso originalni podpisi, zato poslovodeči ni imel podlage za podpis ponudbe. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se razveljavi naročnikova odločitev in mu povrne stroške postopka.

Izbrani ponudnik je na naročnika dne 4.1.2012 naslovil vlogo, v kateri se je opredelil do vlagateljevih navedb.

Naročnik je dne 17.1.2012 sprejel odločitev, št. 4301-29/2011/195, s katero je zahtevek za revizijo v celoti zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik pojasnjuje, da je v dodatni obrazložitvi pojasnil prednost ponudbe izbranega ponudnika v razmerju do vlagateljeve ponudbe, in sicer da je ponudba izbranega ponudnika popolna, kar pa je že navedel v svoji odločitvi o oddaji naročila. Prav tako je naročnik nadalje navedel razloge za zavrnitev vlagateljeve ponudbe, ki jih je prav tako navedel že v odločitvi o oddaji, s čimer je vlagatelju omogočil pravico do pravnega varstva. V nadaljevanju naročnik pojasnjuje, da vlagatelj v zahtevku za revizijo napačno trdi, da mu je bil omogočen vpogled v vse dokumente postopka razen v izračun ocenjene vrednosti in predlog strokovne komisije št. 4302-29/2011/68 ter v dokumente, ki so del spisovne dokumentacije pred samim formalnim začetkom postopka oddaje javnega naročila- pooblastila in sklepe o začetku postopka posameznega naročnika, saj gre za predpostopkovno dokumentacijo ter za podatke posameznih naročnikov. Glede ocenjene vrednosti je naročnik pojasnil, da so naročniki v pooblastilih in sklepih o začetku postopka navedli svoja zagotovljena sredstva, pri čemer jim je bil na internetni strani omogočen izračun ocene stroškov in s tem izračun zagotovljenih sredstev naročila. Naročnik je nato na podlagi prejetih podatkov izračunal ocenjeno vrednost predmetnega javnega naročila, ki je enaka zagotovljenim sredstvom naročila. Cena univerzalne točke dela pa je primerljiva s ceno točke dela iz predhodno izvedenega javnega naročila oz. pogodbe št. 3111-POB07/2008-212. Da ponujena cena za točko dela ni sprejemljiva oz. presega naročnikova zagotovljena sredstva izhaja že iz primerjave cen med ponujeno ceno vlagatelja in ceno univerzalne točke dela, pri čemer po naročnikovih navedbah vlagateljeva cena univerzalne točke dela presega naročnikovo ceno univerzalne točke dela, ki jo je ta predvidel v dokumentu za izračun ocenjene vrednosti, ki so jo naročniki upoštevali pri izračunu zagotovljenih oz. načrtovanih sredstev za celotno trajanje predmetnega naročila. Naročnik pri tem še dodaja, da v kolikor bi se izvedel ocenjen obseg storitev kot v predhodno izvedenem postopku oddaje javnega naročila, in sicer 220.000 "ekvivalentnih ur", znese celotna vrednost vlagateljeve ponudbe 15.708.000,00 EUR z DDV, kar pa presega naročnikova ocenjena oz. zagotovljena sredstva pri tem naročilu - 14.983.729,50 EUR z DDV. V zvezi z navedbami vlagatelja, da ni jasno katere storitve bo izbrani ponudnik za ocenjeno skupno pogodbeno vrednost sploh izvedel, naročnik dodaja, da je predmetno javno naročilo določeno z razpisno dokumentacijo, izbrani ponudnik pa bo v času trajanja pogodbe izvajal vse storitve, ki so predmet tega naročila. Natančno katere storitve bo izbrani ponudnik izvajal, zaradi narave predmeta naročila ni mogoče opredeliti. Naročnik v nadaljevanju ugovarja vlagateljevim navedbam, da je obe ponudbi primerjal na neprimerljivi način. Kot izhaja iz naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila je naročnik ponudbi najprej primerjal skozi izpolnjevanje pogojev, kar je tudi predpogoj, da lahko naročnik ponudbe enakovredno ocenjuje. Že v tem koraku pa je naročnik ugotovil, da je vlagateljeva ponudba nepopolna, ponudba izbranega ponudnika pa popolna, zato naročnik nadaljnjega ocenjevanja v smislu meril ni izvajal. Če pa bi ga (ob predpostavki obeh popolnih ponudb), kar je naročnik zapisal že v dodatni obrazložitvi, pa bi naročnik primerjal samo ponujeno ceno za univerzalno točko dela. Pri tem naročnik dodaja, da je v izreku odločitve zapisal, da se naročilo odda izbranemu ponudniku po ceni univerzalne točke dela (UTD) 48,60 EUR z DDV ter s skupno ocenjeno pogodbeno vrednostjo 14.983.729,50 EUR z DDV za vse naročnike. Peti odstavek 71. člena ZJN-2 po naročnikovem stališču dopušča, da v pogodbi namesto dejanske vrednosti celotnega naročila določi ocenjeno vrednost javnega naročila, saj pri predmetnem javnem naročilu ni mogoče v celoti in do potankosti določiti razsežnosti storitev in s tem natančne vrednosti javnega naročila. Naročnik pri tem poudarja, da je edino relevantno merilo najnižja cena za univerzalno točko dela. Kakor izhaja iz dokumentacije tega in predhodnega postopa, cena za univerzalno točko dela, ki jo je ponudil vlagatelj, presega tudi tržne vrednosti-cena presega tako dosedanjo ceno naročnika. Glede vlagateljevih očitkov, ki se nanašajo na vpogled, naročnik pojasnjuje, da je postopek vpogleda opravil skladno z določili šestega odstavka 22. člena ZJN-2, saj je po sprejemu odločitve vlagatelju dne 20.12.2011 omogočil vpogled v celotno ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, razen v tiste dele, ki jih je izbrani ponudnik opredelil z oznako "zaupno" kot poslovno skrivnost. Naročnik prav tako zavrača vlagateljeva navajanja glede referenc, in sicer da je naročnik zahteval reference ponudnika in reference kadra. Po naročnikovih navedbah gre za dve različni usposobljenosti, s prvo se dokazuje sposobnost ponudnika kot družbe, z drugo pa delovne izkušnje ponudnikovih kadrov. Na podlagi ločenosti obeh pogojev in dokazil ter ob upoštevanju, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil, kdaj mora ponudnik certifikate pridobiti, ni mogoče slediti vlagateljevim navedbam o povezanosti datuma pridobitve certifikata in zahtevanimi dveletnimi izkušnjami. Naročnik ob tem še dodaja, da je vlagatelj v ponudbi predložil certifikate, ki so bili pridobljeni v kratkem času pred rokom za predložitev ponudb. Pri tem naročnik ugovarja vlagateljevi trditvi, da mu je naročnik na vpogledu v celoti prikril podatke o kadrih, o delovnih izkušnjah zaposlenih pri izbranem ponudniku, kajti vlagatelj je po naročnikovih navedba že v obrazcu prijave videl popis kadrov, z navedbo delovnih izkušenj. Le-te je moral ponudnik vpisati samo v obrazec prijava. Nadalje naročnik izpostavlja, da naročnik ne konkretizira domnevnih kršitev niti jih ne izkaže, ter zanje ne ponuja dokazov, iz vlagateljevih navedb pa ni mogoče razbrati, kateri certifikati se zdijo vlagatelju sporni. Nadalje naročnik izpostavlja, da je izbrani ponudnik pod točko 1 v tabeli prijavil 8 kadrov, trije od teh so prijavljeni pod točko 2, pod točko 1 pa pet kadrov, kar zadošča razpisnim pogojem. V nadaljevanju naročnik ugotavlja, da je izbrani ponudnik pod točko 9 v tabeli prijavil 6 kadrov, za certifikate iz točke 8 v tabeli pa je prijavil 12 kadrov. štirje od slednjih so res prijavljeni pod točko 9 in jih zato naročnik ni upošteval dvakrat, še vedno pa je prijavljenih 8 drugih kadrov, kar po naročnikovem mnenju zadošča pogojem iz razpisne dokumentacije. Glede vlagateljevih očitkov, da na certifikatih ni naveden datum, naročnik pojasnjuje, da trije certifikati niso opremljeni z datumom veljavnosti, ker jih izdajatelj ni opremil s tem podatkom, so pa vseeno veljavni certifikati, kar je naročnik tudi sam preveril. Kljub temu pa naročnik še dodaja, da četudi predmetni certifikati ne bi bili veljavni, sta pod točko 12 prijavljena 2 kadra z zahtevnimi certifikati, ki pa so opremljeni z datumom veljavnosti. Glede vlagateljevih očitkov o tem, da je naročnik v celoti prekril vse reference, zaradi česar ne ve, koliko referenc je izbrani ponudnik predložil, naročnik meni, da je vlagatelj reference, kljub temu da so bile prekrite, lahko preštel. Poleg tega je naročnik izjave referenčnih naročnikov pregledal in vse, ki jih ni izločil, tudi pri referenčnih naročnikih, preveril. Naročnik je kot nepravilno označil referenco referenčnega naročnika JAPTI, zato tudi ni preverjal vlagateljevih navedb glede referenčne izjave JAPTI. Je pa naročnik preveril referenčno izjavo, ki jo je podal Dom starejših občanov Ljubljana-Bežigrad pri kontaktni osebi, navedeni na referenčni izjavi. Referenčni naročnik je potrdil, da vzdržuje strežnik, delovne postaje, antivirus itd., in da je z izvajanjem storitev zadovoljen. Enako je naročnik preveril referenco pri referenčnem naročniku SVLR, ki je prav tako potrdil, da je z izvajanjem storitev zadovoljen, zaradi česar je naročnik referenco označil kot pravilno. V nadaljevanju naročnik prav tako poudarja, da je izbrani ponudnik s predloženim obrazcem BON-2 izkazal, da nima neporavnanih obveznosti v zadnjih šestih mesecih. Naročnik zavrača vlagateljeve očitke, da je kršil načelo enakopravnosti obravnave ponudnikov in nedopustno favoriziral izbranega ponudnika s tem, ko je izbral izbranega ponudnika kljub temu, da eden od partnerjev ni imel v zadnjih šestih mesecih pred rokom za oddajo ponudb poravnane obveznosti. Naročnik pojasnjuje, da je izbrani ponudnik predložil v ponudbi zahtevni obrazec BON-2, ki izkazuje izpolnjevanje ekonomsko finančnega pogoja, določenega v razpisni dokumentaciji. Naročnik prav tako zavrača vlagateljeva zatrjevanja, da so pri nekaterih kadrih v ponudbi izbranega ponudnika spričevala kot dokaz za izpolnjevanje pogoja, kar pa glede na zahteve iz razpisne dokumentacije po mnenju vlagatelja ne zadostuje. Naročnik poudarja, da četudi izbrani ponudnik v ponudbi ne bi predložil spričeval, diplom ali drugega dokazila, bi še vedno izpolnil razpisne zahteve. Glede vlagateljeva zatrjevanja, da bi naročnik kot dober gospodar moral izvesti postopek preverjana cene po 49. členu ZJN-2, naročnik pojasnjuje, da je izbranega ponudnika pozval k pojasnitvi cene, ki jo je le-ta tudi podal. Glede vlagateljevih očitkov o kopiji dokumenta, ki naj bi po svoji vsebini sicer predstavljal pooblastilo poslovodečemu partnerju, pa naročnik pojasnjuje, da je v razpisni dokumentaciji zapisal, da naj v primeru skupne ponudbe pravne osebe v obrazec "prijava" navedejo vse, ki bodo v tej ponudbi sodelovali. Naročnik ob tem ugotavlja, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil izpolnjen obrazec "prijava" z vsemi zahtevanimi podatki, kar v celoti ustreza zahtevam naročnika iz razpisne dokumentacije. Naročnik od skupnih ponudnikov ni zahteval predložitve pooblastila partnerjev za skupno nastopanje, zaradi česar predloženega pooblastila tudi ne more presojati. Naročnik ob tem še dodaja, da praviloma za dokumente, ki morajo biti predloženi v ponudbi, ne zahteva originalov, temveč ponudniki lahko predložijo kopije, naročnik pa si pridržuje možnost vpogleda v originale. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil.

Naročnik je z dopisom, z dne 20.1.2012, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 20.1.2012, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji. Državna revizijska komisija je dne 14.2.2012 na podlagi 1. odstavka 37. člena ZPVPJN sprejela sklep, s katerim je rok za odločitev podaljšala.
Vlagatelj se je z vlogo z dne 23.1.2012 izrekel do naročnikovih navedb v sklepu, s katerim je vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil.

Državna revizijska komisija je v obravnavanem primeru presojala zakonitost naročnikovega ravnanja pri pregledu in ocenjevanju vlagateljeve ponudbe.

V ta namen je v dokazne namene vpogledala v naročnikov Poziv ministrstvom in organom v sestavi, vladnim službam ter organom javne uprave, št. 4302-29/2011/2, z dne 16.5.2011, Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, št. 4302-29/2011/89, z dne 10.8.2011, Izračun ocenjene vrednosti, št. 4302-29/2011/90, z dne 22.8.2011, v pogodbo št. 3111-POB07/20008-212, z dne 5.8.2008, v razpisno in preostalo spisovno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu. Po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, ter skladno z določilom četrtega odstavka 70. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Določba 21. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) določa, da je nesprejemljiva tista ponudba, katere ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva, ali ponudba, katere cena je višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu. V postopku oddaje javnega naročila mora naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona in upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena tega zakona izločiti ponudbe, ki niso popolne. V odločitvi, s katero se ponudnika izloči iz postopka oddaje javnega naročila, razen v primeru izločitve iz prvega odstavka 77.a člena tega zakona oziroma prvega odstavka 81.a člena ZJNVETPS, mora naročnik izločenega ponudnika opozoriti na možnost uveljavljanja pravnega varstva ter navesti podatke iz prvega odstavka 79. člena tega zakona, vključno z razlogi za izločitev (prvi odstavek 80. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotavlja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil iz predmetnega postopka oddaje javnega naročanja iz razloga njene nesprejemljivosti. Vlagatelj je v zvezi z naročnikovo odločitvijo dne 14.12.2011 od naročnika zahteval dodatno obrazložitev obvestila o oddaji naročila, pri čemer je od naročnika zahteval, naj mu pojasni metodologijo, po kateri je izračunal ponudbeno vrednost izbranega ponudnika, višino zagotovljenih sredstev za izvedbo predmetnega javnega naročila, ki jih imajo posamezni naročniki, v imenu in za račun katerih se naročilo izvaja in ali je višina zagotovljenih sredstev enaka ocenjeni vrednosti, kot je navedena v razpisni dokumentaciji ter metodologijo oz. način izračuna cene za vlagatelja. Kakor izhaja iz spisovne dokumentacije, je naročnik na vlagateljevo zahtevo dne 20.12.2011 tudi odgovoril in vlagatelju pojasnil, da vlagateljeva ponudba presega naročnikova zagotovljena sredstva, zaradi česar jo je naročnik kot nesprejemljivo oz. nepopolno tudi izločil. Pri tem je med strankama sporno, ali je naročnik vlagatelja dovolj poučil o razlogih za svojo odločitev, kar je Državna revizijska komisija tudi najprej presojala. Državna revizijska komisija je zato v dokazne namene vpogledala v spisovno dokumentacijo in na podlagi slednje zavrača vlagateljeva zatrjevanja, da naročnikova odločitev ni bila obrazložena na način kot to določa zakon. Iz naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila, št. 4302-29/2011/169, z dne 6.12.2011 namreč jasno izhaja, da je naročnik predmetno naročilo oddal izbranemu ponudniku, ker je slednji na podlagi merila ponudil najnižjo ceno za univerzalno točko dela, medtem ko je vlagateljevo ponudbo izločil kot nepopolno, s čimer je vlagatelja na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 ustrezno seznanil z razlogi za njegovo izločitev. Tako je potrebno naročniku pritrditi, da je na podlagi omenjenega člena vlagatelja kot izločenega ponudnika opozoril na možnost uveljavljanja pravnega varstva ter prav tako navedel podatke iz prvega odstavka 79. člena tega zakona, vključno z razlogi za njegovo izločitev. Vendar se na drugi strani z naročnikom ni mogoče strinjati, da vlagatelj dodatne obrazložitve v konkretnem primeru ni bil upravičen zahtevati. Iz določbe prvega odstavka 80. člena ZJN-2 namreč izhaja, da je naročnik zavezan navesti podatke iz prvega odstavka 79. člena tega zakona, vključno z razlogi za izločitev. Pri tem določba prvega odstavka 79. člena ZJN-2 določa, da naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb v razumnem roku, ki v primeru javnih naročil iz prvega odstavka 12. člena tega zakona ne sme biti daljši od 60 dni, v primeru drugih javnih naročil pa 45 dni, sprejme odločitev o oddaji naročila. Svojo odločitev mora obrazložiti in navesti ugotovitve ter razloge zanjo, navedeno velja tudi za ponudnika, katerega ponudba je bila v postopku oddaje javnega naročila izločena. Na drugi strani določba tretjega člena 79. člena ZJN-2 ureja pravice oz. položaj ponudnikov v primeru, če naročnik svojih prej omenjenih obveznosti ne izpolni. V takšnem primeru, če odločitev ne vsebuje zahtevanih podatkov, lahko ponudnik, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev. Glede na to, da ima naročnik na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 dolžnost ponudniku pojasniti razloge za izključitev, je po presoji Državne revizijske komisije v tem smislu potrebno interpretirati tudi določbo tretjega odstavka 79. člena, in sicer da ima ponudnik, katerega ponudba je bila izločena kot nepopolna, v takšnem primeru pravico od naročnika zahtevati pojasnila, saj gre nenazadnje prav tako za ponudnika, katerega ponudba ni bila izbrana. Čeprav želi naročnik z gramatikalno razlago dokazati nasprotno, in sicer da so do dodatne obrazložitve upravičeni le ponudniki, katerih ponudbe niso bile izbrane, kamor pa po naročnikovem mnenju ne sodijo tisti ponudniki, katerih ponudbe so bile kot nepopolne izločene, je takšna naročnikova interpretacija po presoji Državne revizijske komisije nedopustna že iz vidika načela transparentnosti. Slednje določa, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, kar pomeni, da ni mogoče dopustiti razlikovanja med ponudniki, katerih ponudbe so bile zavrnjene, in ponudniki, katerih ponudbe so bile kot nepopolne izločene. Kajti v primeru, če bi se takšno razlikovanje dopustilo, bi se lahko naročnik v primeru izločitve ponudbe kot nepopolne izognil svoji pojasnjevalni dolžnosti, na drugi strani pa bi bili izločeni ponudniki prikrajšani pri uveljavljenju svojih pravic do pravnega varstva. Ravno slednje je bilo tudi glavno vodilo pri sprejetju nove direktive 2007/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list L 335, 20/12/2007), iz preambule katere izhaja, da ko se ponudnikom sporoči odločitev o oddaji naročila, jim je treba dati ustrezne informacije, ki so bistvenega pomena pri zahtevanju učinkovitega revizijskega postopka. Te ustrezne informacije vključujejo še posebej povzetek ustreznih razlogov, kakor so določeni v členu 41 Direktive 2004/18/ES in v členu 49 Direktive 2004/17/ES. Vendar pa Državna revizijska komisija na podlagi naročnikove odločitve in dodatne obrazložitve v obravnavanem primeru ocenjuje, da je iz omenjenih dokumentov razvidna prednost sprejete ponudbe na podlagi postavljenega merila, in sicer nižja cena, v razmerju do vlagateljeve ponudbe. Prav tako je bilo vlagatelju pojasnjeno, čemu je bila njegova ponudba izločena, in sicer iz razloga, ker njegova ponudbe presega naročnikova zagotovljena sredstva, in sicer v višini 14.983.729,50 EUR, kakor tudi izhaja iz naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila. Pri tem se Državna revizijska komisija ne strinja z vlagateljevimi trditvami, da dejstvo, da je bila njegova ponudba v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 izločena, v izpodbijani odločitvi nikjer ne piše, saj postane izvršljiv le izrek, ne pa tudi obrazložitev. Poudariti je treba, da naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila nima narave sodne odločbe, temveč mora vsebovati le tiste sestavine, ki jih določa 79. člena ZJN-2 in jo je kot takšno potrebno upoštevati v celoti. Prav tako se Državna revizijska komisija ne strinja z vlagateljevim stališčem, da mu ni bilo znano dejstvo, da znesek v višini 14.983.729,50 EUR predstavlja naročnikova zagotovljena sredstva. Iz spisovne dokumentacije namreč izhaja, da je vlagatelj (oz. večina ponudnikov, ki v predmetnem postopku javnega naročanja na vlagateljevi strani nastopajo kot skupni ponudniki) na podlagi sklenjene pogodbe št. 3111-POB07/2008-212 z dne 5.8.2008 dosedanji izvajalec storitev, ki so ponovno predmet obravnavanega javnega naročila. Pri tem je po oceni Državne revizijske komisije vlagatelju moralo biti znano dejstvo, da je v konkretnem primeru naročnik ministrstvom in organom v sestavi, vladnim službam ter organom javne uprave poslal obvestilo, št. 4302-29/2011/2, z dne 16.5.2011, s katerim jih je pozival, da v kolikor želijo pristopiti k izvedbi predmetnega javnega naročila, mu morajo posredovati pooblastilo, s katerim naročnika pooblaščajo za izvedbo predmetnega naročila, z zahtevanimi podatki, kar v revizijskem zahtevku navaja tudi vlagatelj sam. Omenjeno pooblastilo pa vsebuje dostavek: "Izjavljamo, da imamo v proračunu zagotovljena oziroma načrtovana sredstva v višini EUR brez DDV za obdobje 36 (šestintrideset) mesecev za izvedbo predmetnega javnega naročila na proračunski postavkiâ??.., kontu. [â??].", na podlagi katerega Državna revizijska komisija pritrjuje naročnikovim trditvam, da je moral vsak naročnik v pooblastilu navesti višino zagotovljenih sredstev in vir financiranja. V zvezi s tem je na spletni strani http://www.pa.sigov.si/mediawiki/index.php/Nov_razpis objavljen tudi obrazec za informativni izračun oz. simulacijo izračuna, s katerim so si naročniki pomagali pri pripravi ocene stroškov oz. zagotovljenih sredstev. Tako si je lahko vsak naročnik na podlagi simulacije pripravil predvideno oceno stroškov in obseg podpore ter podatke sporočil Javni agenciji za javno naročanje Republike Slovenije. Pri čemer je potrebno upoštevati dejstvo, da vlagatelj kot obstoječi pogodbeni partner opravlja storitve, ki so predmet obravnavanega naročila, pri več naročnikih, ki so v konkretnem primeru za izvedbo predmetnega javnega naročila pooblastili naročnika Javno agencijo za javno naročanje Republike Slovenije, kar je razvidno tudi iz Priloge 3/1 vlagateljeve prve pripravljalne vloge. Nadalje iz simulacije izračuna izhaja, da je naročnik v excelovi tabeli vnaprej določil vrednost cene univerzalne točke, in sicer: "

Cena univerzalne obračunske točke: 64,00 â??
Cena iz obstoječe pogodbe in bo glavno merilo ponudbe. Služi le kot orientacija - je pa osnova za vse vrednostne izračune."

Na podlagi česar je Državna revizijska komisija tudi v celoti sledila naročnikovemu pojasnilu, da je naročnik za ceno točke dela predvidel 64,00 EUR z DDV kot izhodiščno ceno pri končnem izračunu ocenjene vrednosti, ki hkrati predstavlja tudi višino zagotovljenih sredstev. Ker gre za ceno točke dela iz obstoječe pogodbe MJU št. 3111-POB07/2008-212, bi moralo biti vlagatelju kot pogodbeni stranki slednje še toliko bolj poznano dejstvo. Pri čemer iz spisovne dokumentacije izhaja, da se je pri izračuni upoštevala tudi 10% rast cen, tako da pri izračunu končne vrednosti končna najvišja cena za univerzalno točko dela znaša 70,40 EUR z DDV. Naročnik pa je nato na podlagi tako pridobljenih podatkov s strani naročnikov napravil izračun končne ocenjene vrednosti, ki je enaka višini zagotovljenih sredstev. Slednje dejstvo pa je poznano tudi vlagatelju, saj je ta v dodatni obrazložitvi zahteval ravno podatek o višini zagotovljenih sredstev pri naročnikih, v imenu in za račun katerih se predmetno javno naročilo izvaja. Na podlagi česar gre tudi zaključiti, da je bilo vlagatelju znano, da je vsak naročnik Agenciji za javno naročanje RS sporočil višino zagotovljenih sredstev za izvedbo predmetnega naročila, čemur dodatno pritrjuje tudi dejstvo, da je vlagatelj v revizijskem zahtevku izpostavil, da glede na naravo storitve v trenutku oddaje javnega naročila ni mogoče z gotovostjo določiti zgornje višine zagotovljenih sredstev. Iz spisovne dokumentacije prav tako izhaja, da je višina ocenjene vrednosti zagotovljenih sredstev najprej znašala v višini 11.907.141,32 EUR brez DDV, s čimer so bili potencialni ponudniki, med njimi tudi vlagatelj, tudi seznanjeni. Naročnik je namreč na Portalu javnih naročil pod št. objave JN9603/2011 na vprašanje enega izmed ponudnikov: "Kolikšna je maksimalna ocenjena vrednost razpisa za pogodbeno obdobje"", odgovoril: "Ocenjena vrednost naročila za vse naročnike je 11.907.141,32 EUR", na podlagi česar bi lahko vlagatelj napravil zaključek, da je ocenjena vrednost enaka zagotovljenim sredstvom. Pozneje so se med postopkom oddaje javnega naročila k razpisu pridružil še dodatne trije naročniki, zaradi česar je seštevek skupne ocenjene vrednosti in zagotovljenih sredstev na koncu znašal 12.486.441,32 EUR brez DDV, kar je naročnik v svoji odločitvi o oddaji javnega naročila tudi zapisal, in sicer da skupna pogodbena vrednost znaša 14.983.729,50 EUR z DDV. Pri tem je v obravnavanem primeru med strankama nesporno, da je bil vlagatelj z ocenjeno vrednostjo seznanjen, saj slednjemu dejstvu v revizijskem zahtevku ne oporeka. Ni pa se mogoče z vlagateljem strinjati, da ocenjena vrednost ni enaka višini zagotovljenih sredstev zgolj iz razloga, ker naročnik tega podatka ni vključil v Sklep o pričetku javnega naročila. ZJN-2 namreč takšne obveznosti naročnikom ne nalaga. Državna revizijska komisija je v zvezi s tem večkrat zapisala, da zagotavljanje višine zagotovljenih sredstev za izpolnitev obveznosti, ki bi jih naročnik prevzel z oddajo javnega naročila, ni predmet ZJN-2, temveč drugih predpisov o javnih financah, zato njena metodologija izračuna tudi ne more biti predmet postopka javnega naročanja niti predmet presoje revizijskega postopka, kakor tudi ne more biti predmet dodatne obrazložitve. Glede na to, da je naročnik poudaril, kakšna je maksimalna ocenjena vrednost in da je vlagatelj vedel, da so naročniki Agenciji za javno naročanje RS morali sporočiti višino zagotovljenih sredstev za izvedbo predmetnega javnega naročila, ter koliko znaša vrednost obstoječe univerzalne točke dela, je imel vlagatelj po prepričanju Državne revizijske komisije podane vse vrednostne parametre, da bi lahko pripravil ponudbo v okviru naročnikovih zagotovljenih sredstev. Pri tem Državna revizijska komisija prav tako zavrača vlagateljeve navedbe, da naročnik vlagatelju ni želel pojasniti metodologije, po kateri je izračunal skupno ocenjeno pogodbeno vrednost ponudbe izbranega ponudnika za vse naročnike, kakor to izhaja iz odločitve o oddajo naročila. Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotavlja, da vlagatelj v konkretnem primeru napačno tolmači naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, kjer je naročnik zapisal, da se predmetno javno naročilo odda po ceni univerzalne točke dela (UTD) 48,60 EUR z DDV ter s skupno ocenjeno pogodbeno vrednostjo 14.983.729,50 EUR z DDV za vse naročnike. Skupno ocenjena pogodbena vrednost ne predstavlja pogodbene vrednosti ponudbe izbranega ponudnika, marveč gre za ocenjeno vrednost javnega naročila, kakor je to naročnik v svoji odločitvi tudi prepričljivo pojasnil in se pri tem skliceval na določbo petega odstavka 71. člena ZJN-2. Omenjena določba določa, da v utemeljenih primerih, ko dejanske vrednosti celotnega javnega naročila ni mogoče določiti, se v pogodbi o izvedbi javnega naročila določi ocenjeno vrednost javnega naročila. Slednje je naročnik, sicer po nepotrebnem, že zapisal v odločitev o oddaji naročila, česar pa določba 79. člena ZJN-2, ki določa njene obvezne sestavine, ne prepoveduje. Ja pa pri tem potrebno izpostaviti, da je bil vlagatelj z višino ocenjene vrednosti seznanjen. Na drugi strani pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v revizijskem zahtevku v nadaljevanju sam navedel: " [â??]saj je vrednost, ki jo je naročnik navedel v izreku izpodbijane odločitve za vse naročnike zgolj okvirna oz. skupna ocenjena pogodbena vrednost 14.983.729,50 EUR z DDV.", kar kaže na to, da je bilo vlagatelju jasno, da navedena vrednost ne predstavlja vrednosti ponudbe izbranega ponudnika. Glede na to, da je vlagatelj napačno tolmačil naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila in da 14.983.729,50 EUR z DDV ne predstavlja pogodbene vrednosti ponudbe izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ocenjuje, da vlagatelju v konkretnem primeru ni bila kršena pravica do dodatne obrazložitve in pravnega varstva s tem, ko mu naročnik zahtevanega podatka, in sicer kako je naročnik izračunal ponudbeno vrednost ponudbe izbranega ponudnika 14.983.729,50 EUR z DDV, v zvezi s tem ni posredoval, ker se ta podatek na ponudbeno vrednost ponudbe izbranega ponudnika sploh ni nanašal.

V nadaljevanju prav tako Državna revizijska komisija zavrača vlagateljeva zatrjevanja, da naročnik naročilo ni oddal na podlagi v razpisni dokumentaciji določenega merila, in sicer najnižje cene za univerzalno točko dela (UTD), ampak na podlagi najnižje ocenjene pogodbene vrednosti. Iz naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila je mogoče razbrati, da je naročnik predmetno javno naročilo oddal na podlagi, v 10. točki razpisne dokumentacije določenega merila, in sicer najnižje cene za univerzalno točko dela (UTD). Ta pri izbranem ponudniku znaša 48,60 EUR z DDV, pri vlagateljevi ponudbi pa 71,40 EUR. Pri tem je naročnik prepričljivo pojasnil in dokazal svojo oceno o nesprejemljivosti vlagateljeve ponudbe, in sicer da je pri oceni vrednosti, se pravi tako za ocenjeno vrednost kot tudi za izračun zagotovljenih sredstev izhajal iz cene točke dela 64 EUR z DDV oz. največ 70,40 EUR z DDV (ki je nižja od cene vlagateljeve ponudbe) in na podlagi katere je bil tudi opravljen izračun končne vrednosti zagotovljenih sredstev. Navedeno izhaja tudi iz spisovne dokumentacije, in sicer iz dokumenta Izračun ocenjene vrednosti, št. 4302-29/2011/90, z dne 22.8.2011. Naročniki so na podlagi takšne ocene tudi planirali sredstva za izvedbo naročila in kakor izhaja iz spisovne dokumentacijo svoje podatke o zagotovljenih sredstvih s pooblastilom posredovali Agenciji za javno naročanje RS. Ker cena vlagateljeve ponudbe v konkretnem primeru presega višino najvišje planirane univerzalne točke dela, na podlagi katere je bila planirana končna višina oz. vrednost zagotovljenih sredstev, je Državna revizijska komisija naročnikovi oceni o nesprejemljivosti vlagateljeve ponudbe tudi v celoti sledila. Pri tem Državna revizijska komisija zavrača vlagateljevo stališče, da naročnik pri določitvi najvišje cene za univerzalno točko dela (70,40 EUR z DDV) ni upošteval še drugih faktorjev. Planiranje višine zagotovljenih sredstev naročnikov je namreč predmet javnofinančnih predpisov, na katere pa vlagatelj nima in ne more imeti vpliva. Se pa Državna revizijska komisija v nadaljevanju z vlagateljem strinja, da naročnik v revizijskem postopku ne mora navajati dodatnih razlogov za izločitev, in sicer da vlagateljeva cena za univerzalno točko dela presega tudi tržno vrednost. Naročnik mora na podlagi prvega odstavka 79. člena ZJN-2 že v svoji odločitvi jasno obrazložiti in navesti vse ugotovitve ter razloge zanjo in jih ne sme navajati šele v predrevizijskem postopku, kot je to storil naročnik v obravnavanem primeru, ker se s tem posega v vlagateljevo pravico do pravnega varstva, zato Državna revizijska komisija omenjenih naročnikovih dodatnih razlogov za izločitev vlagateljeve ponudbe v konkretnem primeru pri presoji naročnikovih ravnanj ni upoštevala. Glede na to, da je naročnik dejstvo, da vlagateljeva ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva, že izkazal, sledenje predstavlja zadostni razlog za naročnikovo ravnanje v predmetnem postopku javnega naročanja, in sicer da je vlagateljevo ponudbo kot nesprejemljivo izločil iz predmetnega postopka javnega naročanja.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ocenjuje, da vlagatelj upoštevaje določbo 14. člena ZPVPJN, na podlagi katere se aktivna legitimacija prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda, ni uspel izkazati verjetnost nastanka škode, ki naj bi bila posledica naročnikovega protipravnega ravnanja, zato Državna revizijska komisija nadaljnjih vlagateljevih zatrjevanj glede nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika v nadaljevanju tudi ni presojala. Kajti tudi v primeru, če bi se takšne vlagateljeve trditve izkazale za utemeljene, na vlagateljev pravni položaj kot izločenega ponudnika iz predmetnega postopka javnega naročanja ne bi imele vpliva.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija, glede na določbo četrtega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 30.3.2012
Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Javna agencija za javno naročanje Republike Slovenije, Tržaška cesta 21, Ljubljana,
- Odvetniška družba Marovt in partnerji d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana,
- Odvetniška pisarna Mužina in partnerji d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana.

Natisni stran