Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-053/2012 Republika Slovenija, Ministrstvo za promet

    Številka: 018-053/2012-4
    Datum sprejema: 29. 3. 2012

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter Miriam Ravnikar šurk in mag. Maje Bilbija kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Izdelava študije upravičenosti nove železniške povezave med Divačo in Ljubljano ter Ljubljano in Zidanim Mostom", na podlagi zahtevka za revizijo skupnih ponudnikov Elea iC, d.o.o., Dunajska cesta 21, Ljubljana, ILF Beratende Ingenieure ZT, GmbH, Feldkreuzstrasse 3, 6063 Rum bei Innsbruck, Avstrija in Ingenieria y Economia del Transporte S.A. (INECO), Paseo del La Habana 138, 28036 Madrid, španija, ki jih zastopa Odvetniška družba Križanec & Potočnik, o.p., d.o.o., Dalmatinova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Langusova ulica 4, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 29. 3. 2012

    odločila:

    1. Vlagateljev primarni revizijski predlog, kot je razviden iz zahtevka za revizijo z dne 26. 1. 2012, in sicer da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila z dne 12. 1. 2012, se zavrne kot neutemeljen.

    2. Vlagateljev podrejeni revizijski predlog, kot je razviden iz zahtevka za revizijo z dne 26. 1. 2012, in sicer da se mu omogoči vpogled v dokumentacijo, da se mu omogoči dopolnitev zahtevka za revizijo in da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila z dne 12. 1. 2012, se zavrne kot neutemeljen.

    3. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva, se zavrne kot neutemeljena.

    4. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 7. 10. 2011 na portalu javnih naročil pod številko objave JN11499/2011 objavil obvestilo o naročilu. Dne 23. 12. 2011 je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila št. 430-122/2011/29-0024491, iz katere je razvidno, da je kot najugodnejšo izbral ponudbo skupnih ponudnikov PNZ, svetovanje, projektiranje, d.o.o., Vojkova ulica 65, Ljubljana in IngenieurbĂĽro Dipl.-Ing. H. Vössing, GmbH, Brunnenstrasse 29-31, 40223 DĂĽsseldorf, podružnica Ljubljana, Linhartova 11A, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Dne 12. 1. 2012 je naročnik na podlagi petega odstavka 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2) sprejel novo odločitev o oddaji javnega naročila št. 430-122/2011/31-0024496, iz katere je razvidno, da je razveljavil prvotno odločitev o oddaji javnega naročila z dne 23. 12. 2011, kot najugodnejšo pa ponovno izbral ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik je navedel, da je razlog za sprejem nove odločitve o oddaji naročila napačna pisarniška odredba v prvotni odločitvi.

    Zoper odločitev o oddaji naročila z dne 12. 1. 2012 je vlagatelj z vlogo z dne 26. 1. 2012 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da mu je naročnik neupravičeno zavrnil vpogled v določene dele ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji določil, na kakšen način morajo ponudniki označiti poslovne skrivnosti. Izbrani ponudnik je v ponudbo predložil le sklep o določitvi poslovne skrivnosti, v katerem je kot poslovno skrivnost določil vse dokumente, ne da bi te posebej označil, kar je v nasprotju z naročnikovimi navodili. Poleg tega je sklep o določitvi poslovne skrivnosti sprejel samo poslovodeči partner v ponudbi izbranega ponudnika, ne pa tudi drugi izmed partnerjev. Po mnenju vlagatelja sklep o določitvi poslovne skrivnosti tudi ne upošteva, da je podatek o tem, komu je naročnik oddal javno naročilo, javen, zaradi česar je javen tudi podatek o referenci, ki izhaja iz takega posla. Vlagatelj tako navaja, da ni mogel vpogledati v referenčna potrdila ter druge dele ponudbe izbranega ponudnika, ki se nanašajo na izpolnjevanje naročnikovih zahtev.

    Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, in sicer zaradi naslednjih razlogov:

    - Naročnik je v primeru nastopanja s podizvajalci določil, da morajo ti izpolnjevati pogoje, določene v točkah 4.1, 5 in 6 razpisne dokumentacije. Kot dokazilo je naročnik predvidel predložitev izjave o izpolnjevanju osnovne sposobnosti in sposobnosti za opravljanje poklicne dejavnosti. Vlagatelj navaja, da morajo tuji ponudniki v skladu z osmim odstavkom 42. člena ZJN-2 predložiti dokazila iz uradnih evidenc, zaradi česar lastna izjava ne zadostuje. Naročnik je izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi ponudbe, pri čemer ta ni predložil potrdil, da podizvajalca PTV AB in RMCon Hannover nimata zapadlih obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost in davkov. Vlagatelj navaja, da v ta del ponudbe sicer ni smel vpogledati, vendar ga je naročnik seznanil z datumi potrdil, ki so bila izdana 15. 12. 2011 in 18. 12. 2011, torej po roku za oddajo ponudb. Po mnenju vlagatelja ne gre za formalno nepopolnost, temveč za naknadno spreminjanje ponudbe, saj dokumenta v času oddaje ponudbe nista obstajala. Ob tem je nepomembno, navaja vlagatelj, ali je imel podizvajalec poravnane davke in prispevke, temveč je pomembno le, ali je v času oddaje ponudbe razpolagal z ustreznimi potrdili.
    - Nominalna vrednost udeležbe posameznega izvajalca je bila navedena napačno, ne ujemajo pa se tudi zneski vrednostne udeležbe podizvajalcev ter opisi del, ki naj bi jih podizvajalci izvajali. To pomeni, da je izbrani ponudnik v obrazcu podizvajalcev podal drugačne cene kot v ponudbenem predračunu, odprava napake pa bi pomenila spremembo ponudbe.
    - Izbrani ponudnik naj bi zahteve glede programskih orodij izpolnjeval preko podizvajalcev, kar pa ni bilo dovoljeno, navaja vlagatelj, in dodaja, da mu vpogled v ta del ni bil omogočen, zaradi česar naj to preveri Državna revizijska komisija. Ponudnik software opreme je namreč podizvajalec, medtem ko poslovodeči partner nima zahtevanih licenc.
    - Vzorec pogodbe je bil podpisan le s strani poslovodečega partnerja, čeprav je bilo zahtevano, da ga podpišejo vsi partnerji.

    Na podlagi navedenega vlagatelj primarno predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, podrejeno pa, da se mu omogoči vpogled v ponudbeno dokumentacijo in dopolnitev zahtevka za revizijo z novimi kršitvami. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

    Izbrani ponudnik se je z vlogo, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, ki jo je naročnik prejel 6. 2. 2012, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Izbrani ponudnik v vlogi navaja, da je poslovne skrivnosti označil na način, skladen z navodili iz razpisne dokumentacije, in da njegovi ponudbi tudi ni mogoče očitati drugih nepravilnosti.

    Naročnik je dne 9. 2. 2012 izdal sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je izbrani ponudnik v ponudbo predložil sklep o določitvi poslovne skrivnosti, s katerim je kot poslovno skrivnost označil celotno ponudbo, razen količin iz specifikacije, cen na enoto, vrednosti posameznih postavk ter skupne vrednosti in ostalih podatkov, za katere je naročnik izrecno določil, da se ne smejo označiti kot poslovna skrivnost. Nikjer ni določeno, da vodilni partner ne bi smel določiti poslovne skrivnosti tudi za svojega partnerja. Po mnenju naročnika so bili podatki v ponudbi izbranega ponudnika ustrezno označeni kot poslovna skrivnost, na katero je bil naročnik vezan.

    V zvezi z dokazili za podizvajalce naročnik navaja, da za podizvajalce ni zahteval dokazil o izpolnjevanju pogojev, temveč se ta zahteva nanaša le na tuje ponudnike ali partnerje. Ob tem naročnik dodaja, da sta oba podizvajalca izpolnjevala dani pogoj na dan oddaje ponudbe. Tudi sicer je za tuje osebe nemogoče, da bi pristojni organi izdali potrdilo na dan oddaje ponudbe, saj je takšno potrdilo mogoče izdati šele po preteku tega roka.

    Naročnik dalje navaja, da je podatek o udeležbi posameznih podizvajalcev zahteval le zaradi boljše informiranosti, natančne podrobnosti pa se opredelijo šele ob sklenitvi pogodbe. Naročnik nima pristojnosti, da se spušča v ta del ponudbe.

    Glede vprašanja licenc za programsko orodje naročnik pojasnjuje, da z njimi razpolaga vodilni partner v ponudbi izbranega ponudnika, glede podpisa vzorca pogodbe pa navaja, da je bil vodilni partner na podlagi sporazuma pooblaščen za podpis vseh dokumentov v ponudbi.

    Naročnik je z vlogo z dne 10. 2. 2012 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

    Vlagatelj se je z vlogo z dne 15. 2. 2012, vloženo na podlagi petega odstavka 29. člena ZPVPJN, opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Vlagatelj se v vlogi opredeljuje do posameznih naročnikovih navedb in dodatno pojasnjuje svoje revizijske navedbe.

    Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija, v skladu 39. členom ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

    Med vlagateljem in naročnikom je najprej spor glede vprašanja, ali je bil vlagatelju vpogled v ponudbo izbranega ponudnika omogočen v skladu s pravili javnega naročanja.

    Vprašanje vpogleda v dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila je treba presojati z vidika 8. in 22. člena ZJN-2. V skladu z 8. členom ZJN-2 mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku. šesti odstavek 22. člena ZJN-2 določa, da je načeloma celotna dokumentacija o oddanem javnem naročilu javna. Vendar pa se načelo transparentnosti ter javnosti dokumentacije postopka oddaje javnega naročila nanaša zlasti na sam postopek oddaje javnega naročila kot celoto in znotraj le-tega zlasti na objave javnih naročil, razpisno dokumentacijo, postopek odpiranja ponudb in dokumentacijo v zvezi z ocenjevanjem in pregledovanjem ponudb, medtem ko ima ponudbena dokumentacija posameznih ponudnikov drugačen status. Zanjo veljajo številne omejitve, povezane z vprašanjem varovanja poslovnih skrivnosti in drugih podatkov (npr. osebnih), ki so v skladu z zakonom tajni. ZJN-2 namreč naročnika na več mestih zavezuje, da varuje poslovne skrivnosti ponudnikov. V skladu s prvim odstavkom 22. člena ZJN-2 mora naročnik zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tajne podatke ali gospodarske družbe, štejejo za osebne ali tajne podatke ali poslovno skrivnost. Prav tako tudi že citirani šesti odstavek 22. člena ZJN-2 določa, da dokumentacija o oddanem javnem naročilu ne more biti javna, če vsebuje poslovne skrivnosti ali tajne podatke iz 22. člena ZJN-2. To velja tudi v primeru uveljavljanja pravice do vpogleda v ponudbe, saj sedmi odstavek 22. člena ZJN-2 določa, da mora naročnik po sprejemu odločitve o oddaji naročila ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo, razen v tiste dele, ki predstavljajo poslovno skrivnost ali tajne podatke. Navedeno med drugim pomeni, da naročnik konkurenčnim ponudnikom ne sme dovoliti vpogleda v tiste dele ponudbene dokumentacije, ki jih kot poslovno skrivnost določi ponudnik v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, če ob tem presodi, da ne gre za podatke, ki so že po zakonu javni in zato ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti.

    Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, številka 42/2006 in spremembe; v nadaljevanju: ZGD-1) v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivna poslovna skrivnost), ne glede na to pa tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivna poslovna skrivnost). Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti le tisti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. V primeru, kadar gre za vprašanje obstoja objektivnih poslovnih skrivnosti, mora naročnik v vsakem konkretnem primeru, ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera, presojati, ali je podatek tak, da bi ponudniku z njegovim razkritjem nastala občutna škoda. Kadar pa gre za subjektivne poslovne skrivnosti, zadostuje, da ponudnik vnaprej in pisno označi dele, ki so po njegovem mnenju zaupni. Naročnik je na ponudnikovo subjektivno oznako poslovnih skrivnosti, s katero so lahko po ponudnikovi presoji označeni tudi manj pomembni podatki, vezan, vendar mora takšno oznako zaupnosti presojati glede na navedene zakonske določbe ZJN-2 in ZGD-1. ZJN-2 v drugem odstavku 22. člena izrecno določa, da je javen podatek cena iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa so javni tudi tisti podatki, ki izkazujejo oceno oziroma uvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Po ZJN-2 so torej ne glede na morebitno drugačno označbo s strani ponudnika javni tisti podatki, na podlagi katerih naročnik ponudbe ocenjuje in jih razvršča v skladu z vnaprej določenimi merili.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da naročnik ne bi smel upoštevati sklepa o določitvi poslovne skrivnosti, ki ga je v ponudbi predložil izbrani ponudnik, saj naj ne bi bil skladen z naročnikovimi navodili. Naročnik je zahteve v zvezi z označevanjem poslovne skrivnosti določil v točki 2.3.6 razpisne dokumentacije, v kateri je zapisal:

    "Ponudnik mora v svoji ponudbi posebej označiti tiste podatke, ki pomenijo poslovno skrivnost po 39. in 40. členu Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06, 60/06 - po pr., 26/07, 33/07, 67(07-ZTFi, 10/08 in 68/08 in 42/09) in priložiti ustrezni sklep o določitvi poslovne skrivnosti (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Pri tem mora upoštevati določbe 22. člena ZJN-2 in določbe Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03, 61/05, 113/05-ZInfP, 109/05, 28/06 in 117/06-ZDavP-2).
    Podatke, ki pomenijo poslovno skrivnost, mora ponudnik označiti že v ponudbi, naknadno označevanje ne bo več možno. Če na posamezni strani pomeni poslovno skrivnost le določen podatek, mora biti to eksplicitno označeno.
    Za osebni podatek, tajni podatek ali poslovno skrivnost se ne morejo določiti količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejša ponudba pa tudi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Če bo ponudnik te podatke označil kot poslovno skrivnost, bo naročnik takšno ponudbo kot nepravilno izločil iz nadaljnjega postopka."

    Izbrani ponudnik je v ponudbo predložil sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 17. 11. 2011, v katerem je navedel, da "za poslovno skrivnost določa predložene dokumente v zvezi s predmetnim postopkom javnega naročila, razen količin iz specifikacije, cen na enoto, vrednosti posameznih postavk ter skupne vrednosti iz ponudbe, oziroma listin in podatkov, za katere je naročnik v razpisni dokumentaciji izrecno določil, da se ne smejo opredeliti kot poslovna skrivnost (točka 2.3.6 Navodil)".

    Vlagatelj najprej meni, da izbrani ponudnik ni upošteval naročnikovih navodil, saj naj ne bi označil vseh podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost. Z vlagateljem se ni mogoče strinjati. Glede vprašanja, na kakšen način je treba označiti podatke, ki predstavljajo subjektivno poslovno skrivnost, je treba izhajati iz določb ZGD-1. Ta v prvem odstavku 39. člena določa, da mora družba podatke, ki naj se štejejo za poslovno skrivnost, določiti s pisnim sklepom, s katerim mora seznaniti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost. Prvi odstavek 40. člena ZGD-1 določa, da mora družba s pisnim sklepom določiti način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki morajo varovati poslovno skrivnost. Iz citiranih določil ZGD-1 je razvidno, da mora gospodarska družba podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost, določiti s pisnim sklepom, s katerim mora seznaniti vse osebe, ki se seznanijo s temi podatki in ki so jih dolžne varovati. ZGD-1 v zvezi z določitvijo poslovnih skrivnosti ne določa nobenih drugih formalnosti.

    Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik podatke iz svoje ponudbe, ki po njegovem mnenju predstavljajo poslovno skrivnost, določil v skladu z določbami ZGD-1. Izbrani ponudnik je sprejel sklep o določitvi poslovne skrivnosti, v njem označil dele ponudbene dokumentacije, ki po njegovem mnenju predstavljajo poslovno skrivnost, ter izvzel dele, ki ne smejo biti označeni kot poslovna skrivnost. Sklep je izbrani ponudnik priložil k ponudbi in s tem seznanil naročnika, ki je na podlagi določbe prvega odstavka 22. člena ZJN-2 dolžan varovati poslovne skrivnosti ponudnikov. Ob tem se ni mogoče strinjati z vlagateljem, da bi moral izbrani ponudnik na podlagi točke 2.3.6 razpisne dokumentacije kot poslovno skrivnost označiti vsak ponudbeni dokument posebej. To določilo namreč od ponudnikov zahteva le, da morajo "posebej označiti tiste podatke, ki pomenijo poslovno skrivnost". To pomeni, da lahko ponudniki poslovne skrivnosti označijo bodisi na posameznih ponudbenih dokumentih bodisi v sklepu o določitvi poslovne skrivnosti, kar pa je izbrani ponudnik tudi storil. Celo v primeru, če bi razpisna dokumentacija res izrecno zahtevala, da morajo ponudniki posebej označiti vsak ponudbeni dokument, ki po njihovem mnenju predstavlja poslovno skrivnost, to ne bi pomenilo, da naročnik ne bi bil dolžan varovati poslovne skrivnosti ponudnika, ki tega na posameznih dokumentih ne bi storil, temveč bi v ponudbo predložil le sklep o določitvi poslovne skrivnosti. Navodilo naročnika, v skladu s katerim bi morali ponudniki označiti vsak dokument posebej, bi namreč lahko predstavljalo le napotilo, ki bi lahko naročniku olajšalo postopek morebitnega vpogleda v ponudbeno dokumentacijo, ne bi pa moglo predstavljati pravne podlage za negacijo določb ZGD-1, ki se nanašajo na poslovno skrivnost. ZGD-1 je namreč temeljni predpis na področju varovanja poslovne skrivnosti, na katerega se v 22. členu sklicuje tudi ZJN-2. Določbe razpisne dokumentacije ne morejo biti nadrejene zakonskim določbam, zato tudi ne morejo spremeniti ureditve, kot jo na tem področju določa ZGD-1.

    Vlagatelj v nadaljevanju kot sporno tudi navaja, da je sklep o določitvi poslovne skrivnosti sprejel le eden izmed ponudbenih partnerjev, in sicer družba PNZ, d.o.o. Kot je razvidno iz ponudbe izbranega ponudnika, v njej kot ponudbena partnerja sodelujeta dve družbi, in sicer PNZ, d.o.o., Ljubljana ter IngenieurbĂĽro Dipl.-Ing. H. Vössing, GmbH, DĂĽsseldorf. Iz izjave o skupnem nastopu je razvidno, da sta se partnerja dogovorila o skupnem nastopu za pridobitev predmetnega naročila, pri čemer sta se sporazumela, da bo vodilni partner PNZ, d.o.o., ki bo od naročnika sprejemal obveznosti in navodila in bo v imenu konzorcija podpisoval vse relevantne dokumente, vključno s podpisovanjem ponudbene in pogodbene dokumentacije ter drugih dokumentov v času izvajanja pogodbe za izvajanje storitev. Navedeno pomeni, da se ni mogoče strinjati z vlagateljem, da vodilni partner ni imel pooblastila za določitev poslovnih skrivnosti, saj ga je drugi partner izrecno pooblastil za podpisovanje vseh relevantnih dokumentov, vključno s podpisovanjem ponudbene in pogodbene dokumentacije. Sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 17. 11. 2011 je nedvomno del ponudbene dokumentacije, v njem pa je tudi izrecno navedeno, da ga sprejema vodilni partner na podlagi izjave o oddaji skupne ponudbe, v kateri je dano pooblastilo za podpis celotne ponudbene dokumentacije. Navsezadnje je treba pri tem tudi upoštevati, da ponudba partnerjev predstavlja celoto, pri čemer je treba odločitev, kateri dokumenti iz skupne ponudbe predstavljajo poslovno skrivnost, prepustiti notranjemu dogovoru ponudbenih partnerjev. Če je ta odločitev razvidna navzven preko sklepa, ki ga na podlagi izrecnega pooblastila podpiše le vodilni partner, to ne predstavlja ravnanja, ki bi nasprotovalo pravilom javnega naročanja. Določitev poslovnih skrivnosti v skupni ponudbi, katere podlaga je skupna odločitev partnerjev za enotni nastop, namreč ne predstavlja vprašanja, ki bi bilo tako vezano na osebo ponudnika ali fizično osebo zakonitega zastopnika, da ponudnik upravičenja za določitev poslovnih skrivnosti ne bi smel prenesti na ponudbenega partnerja.

    Z vlagateljem se je mogoče strinjati, da podatki, ki so po zakonu javni, ne morejo biti označeni kot poslovna skrivnost. Vendar pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo (razen za reference javnih naročnikov) ni konkretiziral, v katere dele ponudbene dokumentacije je želel vpogledati oz. kateri deli ponudbe izbranega ponudnika so taki, da bi na podlagi zakona morali biti kljub sklepu o poslovni skrivnosti javni. Pravico do vpogleda v ponudbeno dokumentacijo je namreč treba obravnavati predvsem v kontekstu uveljavljanja pravnega varstva. Določila, ki od naročnika zahtevajo varovanje poslovnih skrivnosti posameznih ponudnikov, bi bila neučinkovita, če bi bile v revizijskem postopku vse informacije iz ponudbene dokumentacije brez omejitev dostopne vlagatelju ali drugim osebam, in sicer samo na podlagi argumenta pravice do vpogleda v dokumentacijo. V takšnih okoliščinah bi imela že sama sprožitev revizijskega postopka za posledico dostop do informacij, ki bi lahko bile uporabljene za izkrivljanje konkurence ali oškodovanje legitimnih interesov sodelujočih ponudnikov, takšna možnost pa bi lahko ponudnike celo spodbujala k temu, da bi zahtevali revizijski postopek izključno z namenom pridobiti vpogled v poslovne skrivnosti konkurenčnih ponudnikov (prim. sodbo Sodišča ES v zadevi C-450/06, Varec SA proti Državi Belgiji). Možnosti vpogleda v ponudbeno dokumentacijo zato ni mogoče razumeti kot abstraktno in neomejeno pravico vlagatelja revizijskega zahtevka, temveč je lahko vpogled le sredstvo, s katerim vlagatelj pridobi dodatne informacije, ki jih potrebuje za uveljavljanje pravnega varstva.

    Ker je vlagatelj v zahtevku za revizijo pravico do vpogleda konkretiziral le v delu, ki se nanaša na reference javnih naročnikov, pri čemer ni navedel, do kakšnih kršitev naj bi v zvezi s tem prišlo (iz zapisnika o vpogledu v dokumentacijo z dne 23. 1. 2012 je razvidno, da je naročnik vlagatelju na njegovo zahtevo omogočil vpogled v obrazce, ki jih je pripravil naročnik, torej tudi v obrazec 4.3.A, v katerega so morali ponudniki vpisati reference), je Državna revizijska komisija ob upoštevanju že omenjene sodbe Sodišča ES v zadevi C-450/0, Varec SA proti Državi Belgiji vpogledala v tisti del ponudbe izbranega ponudnika, ki se nanaša na izkazovanje tehničnih oz. referenčnih zahtev.

    Zahteve glede tehnične sposobnosti je naročnik določil v točki 2.4.4 razpisne dokumentacije, v kateri je zapisal:

    "Ponudnik mora izkazati, da je v zadnjih treh letih uspešno izdelal:

    1.1 Vsaj eno prometno študijo z vključenimi vsemi vrstami prometa, z makroskopskim prometnim modelom, predlogom razvoja prometne infrastrukture, z ekološko, ekonomsko in finančno analizo variant. V prometni model je moralo biti vključenih vsaj 1 mio prebivalcev. Vrednost naloge je morala znašati vsaj 700.000 EUR (z DDV).

    1.2 Razvil, kalibriral in validiral vsaj en 4-stopenjski prometni model potniškega prometa in 3- ali 4-stopenjski model blagovnega prometa. Model mora vključevati tudi sistem javnih in poslovnih parkirišč ter sistem P+R, model izbire prometnega sredstva pa tudi verjetnostno funkcijo, občutljivo na razpoložljivost parkirišč in ceno parkiranja. Ta mora zajemati vsaj 500.000 prebivalcev.

    1.3 Razvil, kalibriral in validiral vsaj en mikroskopski simulacijski prometni model železniškega ali cestnega omrežja, ki vključuje vsaj 350 km obremenjenih prometnic.

    1.4 Eno idejno zasnovo tehnične rešitve ali idejnega projekta za prometno infrastrukturo, katere investicijska vrednost znaša vsaj 500 mio EUR.

    DOKAZILO: Izpolnjen obrazec 4.3.A in Potrdila naročnikov za vsako od navedenih referenc.

    Reference morajo biti potrjene od subjekta, ki ni ponudnik, partner ali podizvajalec v predmetni ponudbi."

    Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je ta za izpolnjevanje zahteve iz podtočk 1.1, 1.2, 1.3 in 1.4 točke 2.4.4 razpisne dokumentacije v obrazcu 4.3.A navedel sedem referenčnih poslov. Iz njihovih opisov in priloženih potrdil referenčnih naročnikov izhaja, da referenčni posli izpolnjujejo naročnikove zahteve iz točke 2.4.4 razpisne dokumentacije, in sicer tako vsebinsko kot tudi vrednostno in časovno.

    Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na popolnost ponudbe izbranega ponudnika. Te vlagateljeve revizijske navedbe je treba presojati z vidika 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, ki določa, da je popolna ponudba tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudbo, ki ni popolna, je naročnik dolžan v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 izločiti iz postopka. Po drugi strani ponudbe, ki ji ni mogoče očitati neizpolnjevanja posameznih naročnikovih zahtev ali pogojev iz razpisne dokumentacije in ki tudi nima drugih pomanjkljivosti, naročnik ne sme označiti za nepravilno, neprimerno oz. nepopolno, pač pa jo mora uvrstiti v ocenjevanje in jo oceniti v skladu z vnaprej določenimi merili.

    Vlagatelj v zvezi z nepopolnostjo ponudbe izbranega ponudnika najprej zatrjuje, da je izbrani ponudnik uradna potrdila za svoje podizvajalce v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost in davkov predložil šele naknadno, pri čemer naj bi bilo iz datumov potrdil razvidno, da so bila ta izdana šele po roku za predložitev ponudb.

    Naročnik je v točki 2.4.1 razpisne dokumentacije določil zahteve za dokazovanje osnovne sposobnosti za sodelovanje, pri čemer je za podizvajalce postavil naslednjo zahtevo:

    "Če ponudnik nastopa s podizvajalcem, mora pogoje iz točk 4.a, 5 in 6 izpolnjevati tudi podizvajalec (izjava o tem je obvezna priloga k seznamu podizvajalcev iz obrazca 4.3)."

    V podtočki 6 točke 2.4.1 razpisne dokumentacije je naročnik zahteval, da mora ponudnik izkazati, da na dan, ko se izteče rok za oddajo ponudb, nima neplačanih zapadlih obveznosti v zvezi s plačili davkov in prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonskimi določbami države, v kateri ima sedež, ali določbami države naročnika. Ker je naročnik določil, da morajo pogoj iz podtočke 6 točke 2.4.1 razpisne dokumentacije izpolnjevati tudi podizvajalci, to pomeni, da so bili dolžni tudi podizvajalci izkazati, da nimajo neplačanih zapadlih obveznosti v zvezi s plačili davkov in prispevkov za socialno varnost. Ta zahteva je skladna z določilom sedmega odstavka 42. člena ZJN-2. Posebne določbe za podizvajalce je naročnik določil v 4. podtočki točke 2.4.4 razpisne dokumentacije, kjer je med drugim zapisal, da mora ponudnik za vsakega podizvajalca predložiti izjavo o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 42. člena ZJN-2. V četrtem odstavku 42. člena ZJN-2 so določeni nekateri izmed osnovnih pogojev za priznanje sposobnosti, med katerimi sta tudi pogoja neobstoja neplačanih zapadlih obveznosti v zvezi s plačili davkov in prispevkov za socialno varnost. Seznam morebitnih podizvajalcev so bili ponudniki dolžni vpisati v obrazec 4.3.D, v katerem je naročnik ponovil zahtevo, da ponudniki k seznamu priložijo tudi izjave vseh podizvajalcev o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 42. člena ZJN-2. Obrazcu 4.3.D je bil v razpisni dokumentaciji priložen obrazec 4.3.D.1 "Obvezne izjave za vsakega izmed podizvajalcev", ki so ga morali podpisati podizvajalci, s tem pa so med drugim potrdili, da na dan, ko se izteče rok za oddajo ponudb, nimajo neplačanih zapadlih obveznosti v zvezi s plačili davkov in prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonskimi določbami države, kjer imajo svoj sedež, ali določbami države naročnika.

    Iz navedenih določil razpisne dokumentacije je razvidno, da naročnik za izkazovanje neobstoja neplačanih zapadlih obveznosti v zvezi s plačili davkov in prispevkov za socialno varnost pri podizvajalcih ni zahteval predložitve potrdila uradnega organa, temveč izključno le izjavo podizvajalca na obrazcu 4.3.D.1. Ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da sta oba njegova podizvajalca s sedežem v tujini predložila izpolnjeno, podpisano in žigosano izjavo 4.3.D.1, s čimer sta izpolnila zahteve naročnika.

    Čeprav vlagatelj navaja, da bi morali tuji ponudniki oz. podizvajalci predložiti tudi dokazilo iz uradne evidence, Državna revizijska komisija ugotavlja, da takšna zahteva ne izhaja niti iz določil razpisne dokumentacije niti iz ZJN-2. Razpisna dokumentacija namreč v tem delu, kot je bilo že zapisano, za podizvajalce zahteva izključno predložitev izjave na obrazcu 4.3.D.1. Res je, da razpisna dokumentacija v točki 2.3.2 določa, da morajo tuji ponudniki predložiti (med drugim) tudi potrdilo pristojnega organa, kjer imajo svoj sedež, o izpolnitvi pogojev, določenih v prvem, drugem in četrtem odstavku 42. člena ZJN-2. Vendar je v tej točki izrecno določeno, da to velja le za tiste tuje ponudnike, ki nastopajo samostojno ali kot partnerji v skupini izvajalcev. To pomeni, da določbe iz točke 2.3.2 razpisne dokumentacije ni mogoče širiti na podizvajalce, za katere je naročnik, kot je bilo že zapisano, v 4. podtočki točke 2.4.4 razpisne dokumentacije določil posebne zahteve.

    Tudi sicer ZJN-2 glede vprašanja, katera dokazila lahko naročnik zahteva od ponudnikov, izhaja iz načela, da ponudniku ni treba predložiti nobenega dokazila o podatku, o katerem državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila vodi uradno evidenco; namesto dokazila lahko ponudnik poda le izjavo o podatkih, ki jih mora vsebovati ponudba, podatke iz uradnih evidenc pa pridobi naročnik sam (šesti odstavek 41. člena ZJN-2). To načeloma velja tudi za tuje ponudnike v primeru ugotavljanja določenih elementov osnovne sposobnosti. Peti odstavek 42. člena ZJN-2 namreč določa, da se pogoji iz prvega in drugega odstavka 42. člena ZJN-2 (nekaznovanost za določena kazniva dejanja) dokazujejo z dokazilom iz uradne evidence, pri čemer pa lahko ponudnik namesto dokazila v ponudbi navede, v kateri evidenci in pri katerem organu lahko naročnik pridobi ta podatek. Če gre za kandidata ali ponudnika, ki nima sedeža v Republiki Sloveniji, lahko naročnik zaprosi za sodelovanje pristojne organe v državi, v kateri ima kandidat ali ponudnik svoj sedež. ZJN-2 torej tudi za tuje ponudnike predvideva, da lahko naročnik izpolnjevanje pogoja nekaznovanosti preverja neposredno pri pristojnih organih tuje države. Če to velja za pogoj nekaznovanosti, ni videti zadržkov, da to ne bi veljalo tudi za pogoje, določene v četrtem odstavku 42. člena ZJN-2. Vlagatelj se sicer sklicuje na osmi odstavek 42. člena ZJN-2, ki določa, da lahko naročnik v primeru, če država, v kateri ima kandidat oziroma ponudnik svoj sedež, ne izdaja takšnih dokumentov, namesto pisnega dokazila sprejme zapriseženo izjavo prič ali zapriseženo izjavo kandidata oziroma ponudnika. V primerih naročil, katerih vrednost je enaka ali presega vrednost iz prvega odstavka 12. člena ZJN-2, mora biti ta izjava podana pred pravosodnim ali upravnim organom, notarjem ali pristojnim organom poklicnih ali gospodarskih subjektov v državi, v kateri ima kandidat oziroma ponudnik svoj sedež. Vendar pa te določbe ni mogoče razlagati na način, kot to predlaga vlagatelj, in sicer da naj za tuje ponudnike ne bi zadostovala izjava, pač pa naj bi bili v vsakem primeru dolžni predložiti tudi dokazilo iz uradne evidence. Določba osmega odstavka 42. člena ZJN-2 se namreč nanaša le na primere, ko v državi, v kateri ima ponudnik svoj sedež, ne obstaja pristojni državni organ, ki bi izdajal ustrezna potrdila. V tem primeru lahko naročnik glede na dejstvo, da izpolnjevanja pogojev ne bo mogel preveriti pri državnih organih, zahteva, da ponudniki predložijo izjavo s posebno obličnostjo. V primeru, če v državi, v kateri ima ponudnik svoj sedež, obstajajo pristojni državni organi, ki izdajajo ustrezna potrdila, lahko torej tuji ponudnik (če je tako določeno v razpisni dokumentaciji) predloži navadno (neoverjeno) izjavo, naročnik pa ima še vedno možnost, da takšno izjavo preveri pri pristojnem organu ali pa predložitev posebnega potrdila zahteva od tujega ponudnika. Kot je bilo že ugotovljeno, v razpisni dokumentaciji naročnik ni nikjer zahteval, da morajo tuji podizvajalci za dokazovanje neobstoja neplačanih zapadlih obveznosti v zvezi s plačili davkov in prispevkov za socialno varnost predložiti potrdilo iz uradnih evidenc, temveč je zahteval le izjavo, dano na vnaprej pripravljenem obrazcu 4.3.D.1.

    Vlagatelj v zvezi s tem navaja, da je naročnik izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi ponudbe, med drugim tudi k predložitvi uradnih potrdil iz evidence organa, ki v državi njihovega sedeža ta potrdila izdaja. Iz dokumentacije je razvidno, da je naročnik z dopisom z dne 9. 12. 2011 izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi in preverjanju ponudbe. Naročnik je od izbranega ponudnika med drugim zahteval tudi predložitev potrdil pristojnih organov, kjer imajo tuji podizvajalci svoj sedež, da izpolnjujejo pogoje iz četrtega odstavka 42. člena ZJN-2. Čeprav je naročnik v pozivu z dne 9. 12. 2011 ponudbo izbranega ponudnika v tem delu označil za formalno nepopolno in čeprav je takega mnenja tudi vlagatelj v zahtevku za revizijo, temu ni mogoče slediti. Formalno nepopolna ponudba je namreč v 17. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-2 definirana kot ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Pojem formalno nepopolne ponudbe iz 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je treba razumeti na način, da se lahko odpravljajo le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oz. prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. O formalni nepopolnosti lahko zato govorimo le v primeru, če ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije oz. ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje in je to iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že razvidno, vendar iz ponudbi priloženih formalnih dokazil tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna, nejasna ali manjkajoča. Glede na dejstvo, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da podizvajalci (tuji ali domači) predložijo potrdila pristojnih organov o neobstoju neplačanih zapadlih obveznosti v zvezi s plačili davkov in prispevkov za socialno varnost, temveč je zahteval izključno predložitev lastne izjave, ponudbe, ki ne vsebuje posebnega potrdila pristojnih organov, ni mogoče označiti za formalno nepopolno, saj ne gre za nikakršno nejasnost, nepopolnost ali odsotnost ponudbenih dokumentov. Poziv naročnika z dne 9. 12. 2011 lahko zato predstavlja le postopek preverjanja ponudbe v smislu prvega odstavka 77. člena ZJN-2.

    Ker v postopku preverjanja ponudbe, ki ga je naročnik zahteval v dopisu z dne 9. 12. 2011, ni šlo za dopolnjevanje formalno nepopolne ponudbe, tudi ni mogoče slediti vlagatelju v delu, kjer navaja, da naročnik ne bi smel upoštevati potrdil za tuje podizvajalce, ki jih je na podlagi poziva predložil izbrani ponudnik in ki so bila datirana po datumu za oddajo ponudb. Glede na dejstvo, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da podizvajalci predložijo potrdila pristojnih organov o neobstoju neplačanih zapadlih obveznosti v zvezi s plačili davkov in prispevkov za socialno varnost, je razumljivo, da izbrani ponudnik oz. njegova tuja podizvajalca z njimi nista razpolagala pred potekom roka za predložitev ponudb, temveč sta jih pridobila šele naknadno, na podlagi naročnikovega poziva z dne 9. 12. 2011. Iz potrdil, ki sta jih predložila tuja podizvajalca izbranega ponudnika, je razvidno, da sta vse obvezne dajatve plačevala pravočasno, zaradi česar jima ni mogoče očitati, da nista izkazala izpolnjevanja pogoja neobstoja neplačanih zapadlih obveznosti v zvezi s plačili davkov in prispevkov za socialno varnost.

    Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da odstotki udeležbe posameznih podizvajalcev v tabeli obrazca 4.3.D izbranega ponudnika niso navedeni pravilno. Naročnik je namreč v obrazcu 4.3.D predvidel tabelo za vpis podizvajalcev, v katero so morali ponudniki vpisati, kolikšen delež javnega naročila v odstotku ali absolutni vrednosti bodo izvedli podizvajalci. Vlagatelj je primerjal deleže posameznih podizvajalcev v odstotkih in vrednostih del ter ugotovil, da bi bila ob preračunavanju teh deležev predvidena vrednost vseh del drugačna od dejanske ponudbene cene.

    Kot navaja izbrani ponudnik v vlogi, v kateri se je izjasnil o navedbah vlagatelja, je pri navajanju deležev posameznih podizvajalcev izhajal iz absolutne vrednosti oz. ponudbene cene posameznega gospodarskega subjekta, ki nastopa v ponudbi, pri preračunavanju odstotkov v tabeli obrazca 4.3.D pa je vrednosti zaokrožil na eno decimalko. Izbrani ponudnik v vlogi navaja odstotne vrednosti, zaokrožene na šest decimalk, iz katerih je razvidno, da se predvidene vrednosti glede na delež in dejanska ponudbena vrednost ujemajo. Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da je vlagatelj do podatkov, ki jih navaja v tabeli v zahtevku za revizijo, dejansko prišel ob napačnem upoštevanju odstotnih vrednosti, zaokroženih le na eno decimalko, zato ni mogoče ugotoviti, da bi izbrani ponudnik pri navajanju deležev podizvajalcev naredil napako.

    Vlagatelj v vlogi z dne 15. 2. 2012 navaja, da naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo ni oporekal njegovim trditvam o neujemanju podatkov v ponudbi izbranega ponudnika, temveč je le navajal, zakaj je to sprejemljivo. Po mnenju vlagatelja to pomeni, da ni mogoče sprejeti stališča, da je do napake prišlo zaradi zaokroževanja, saj naj za to ne bi bilo trditvene podlage v odločitvi o zahtevku za revizijo. V zvezi s temi pomisleki Državna revizijska komisija opozarja, da ima izbrani ponudnik v skladu s tretjim odstavkom 3. člena ZPVPJN pravico udeleževati se postopka in ima enake pravice in dolžnosti kot stranka. Tako se lahko na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN izjasni tudi o navedbah vlagatelja. Izbrani ponudnik je v predmetnem postopku pravnega varstva to pravico izkoristil in v vlogi pojasnil, kako je izračunaval deleže podizvajalcev. Ni razloga, da Državna revizijska komisija teh pojasnil izbranega ponudnika ne bi upoštevala. Ob tem gre opozoriti tudi na določbo prvega in drugega odstavka 32. člena ZPVPJN, v skladu s katerim lahko Državna revizijska komisija ugotavlja dejstva in izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo pripomogli k zakoniti in pravilni odločitvi, pri čemer ni omejena le na navedbe oz. predloge vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi navaja, da se v tabeli obrazca 4.3.D ne ujemajo nominalni zneski vrednostne udeležbe podizvajalcev ter opisi del, ki naj bi jih izvajali podizvajalci. Do te ugotovitve je vlagatelj očitno prišel tako, da je primerjal postavke z enakimi opisi iz ponudbenega predračuna s postavkami iz tabele o podizvajalcih, kjer je bilo navedeno, katera dela bo opravljal posamezen podizvajalec. Kot opozarja izbrani ponudnik, pa iz ponudbenega predračuna ni mogoče sklepati, da bo posamezno postavko, ki se ujema z opisom dela podizvajalca, izvajal le ta podizvajalec. V ponudbi izbranega ponudnika namreč sodeluje več gospodarskih subjektov, poleg šestih podizvajalcev tudi dva ponudbena partnerja. Zato je mogoče slediti razlagi izbranega ponudnika, da bosta pri posameznih postavkah iz ponudbenega predračuna sodelovala tudi ponudbena partnerja. Na podlagi vlagateljevih navedb ter ob upoštevanju pojasnil izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku v tem delu vrednotenja ponudb ni mogoče očitati kršitve pravil javnega naročanja.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi zatrjuje, da izbrani ponudnik zahteve glede programske opreme izpolnjuje s podizvajalci, kar pa v razpisni dokumentaciji ni bilo dovoljeno.

    Naročnik je zahteve glede programske opreme določil v 2. podtočki točke 2.4.4 razpisne dokumentacije (Ponudnikova programska opremljenost), kjer je določil, da mora ponudnik razpolagati z mednarodno priznanimi orodji, in sicer:

    "2.1 Vsaj eno orodje za modeliranje multimodalnih 4-stopenjskih prometnih modelov potniškega in blagovnega prometa, velikosti, ki ustreza namenu študije. Namenu študije ustreza orodje, ki omogoča modeliranje več kot 500 prometnih con, 30.000 odsekov in 10.000 vozlišč.

    2.2 Vsaj eno železniško mikrosimulacijsko orodje za podrobno analizo, načrtovanje, optimiranje, simuliranje specifičnih operacijskih postopkov železniškega omrežja in račun prepustnosti po metodologiji UIC 406 ter omogoča vključitev celotnega slovenskega železniškega omrežja.

    2.3 Vsaj eno orodje za idejno tehnično zasnovo železniških tras s pripadajočimi moduli. Orodje mora omogočiti projektiranje po slovenskih in evropskih UIC standardih.

    Dokazilo: izpolnjen obrazec 4.3.B in veljavne pogodbe ali dokazila o nakupu ali vzdrževanju orodja."

    Glede na vlagateljeve navedbe je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je ta predložil izpolnjen obrazec 4.3.B, v katerem je za vsako izmed postavk iz 2. podtočke točke 2.4.4 razpisne dokumentacije navedel, s katerim programskim orodjem razpolaga. Obrazcu 4.3.B je izbrani ponudnik predložil pogodbe in račune, iz katerih je razvidno, da z navedenimi programskimi orodji razpolaga vodilni partner v ponudbi izbranega ponudnika, družba PNZ, d.o.o. Navedbam vlagatelja v tem delu zato ni mogoče slediti.

    Vlagatelj kot zadnje še navaja, da je vzorec pogodbe na obrazcu 5.1 podpisal le poslovodeči partner. Kot je bilo že ugotovljeno, sta ponudbena partnerja v ponudbi izbranega ponudnika predložila izjavo o skupnem nastopu. Iz nje je razvidno, da sta se partnerja dogovorila o skupnem nastopu za pridobitev predmetnega naročila in da sta se sporazumela, da bo vodilni partner PNZ, d.o.o., ki bo od naročnika sprejemal obveznosti in navodila in bo v imenu konzorcija podpisoval vse relevantne dokumente, vključno s podpisovanjem ponudbene in pogodbene dokumentacije ter drugih dokumentov v času izvajanja pogodbe za izvajanje storitev. Navedeno pomeni, da je bil vodilni partner pooblaščen za podpis vseh ponudbenih dokumentov. Ob tem je treba opozoriti, da vzorec pogodbe nima take teže, kot mu jo pripisuje vlagatelj, saj še ne predstavlja formalnega podpisa pogodbe. Sicer pa je treba tudi ugotoviti, da sta oba ponudbena partnerja podpisala in potrdila obrazec 3.2, v katerem med drugim izjavljata, da razpisno dokumentacijo razumeta in da se z njeno vsebino v celoti strinjata. Vlagateljevim navedbam v tem delu zato ni mogoče slediti.

    Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo, tako v primarnem kot tudi v podrejenem delu, zavrnila kot neutemeljen.


    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa.


    Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.


    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


    Izbrani ponudnik je v vlogi, v kateri se je izjasnil do navedb vlagatelja, v stroškovniku navedel nagrado za zastopanje v revizijskem postopku v višini 1.400 EUR, materialne stroške v višini 20,00 EUR in 20 % DDV. Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povračilo navedenih stroškov zavrnila, saj je ocenila, da stroški niso bili potrebni (prvi odstavek 155. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP v povezavi s 13. členom ZPVPJN).


    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.



    V Ljubljani, 29. 3. 2012


    predsednica senata
    Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
    članica Državne revizijske komisije

















    Vročiti:

    - Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana
    - Odvetniška družba Križanec & Potočnik, o.p., d.o.o., Dalmatinova 5, 1000 Ljubljana
    - Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, 1001 Ljubljana
    - IngenieurbĂĽro Dipl.-Ing. H. Vössing, GmbH, Brunnenstrasse 29-31, 40223 DĂĽsseldorf, podružnica Ljubljana, Linhartova 11A, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
    - arhiv

    Natisni stran