018-080/2012 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek šinko, kot predsednice senata, ter mag. Nataše Jeršič in Vide Kostanjevec, kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Ureditev ceste Rinaldo - Hrastnik cesta R1-221/1221 od km 5+780 do km 6+460" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Cestno podjetje Ljubljana d.d., Stolpniška ulica 10, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 28. 3. 2012

odločila:

1. Vlagateljev revizijski zahtevek z dne 7. 2. 2012 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva po povrnitvi stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je Obvestilo o naročilu "Ureditev ceste Rinaldo - Hrastnik cesta R1-221/1221 od km 5+780 do km 6+460" 7. 11. 2012 objavil na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN12700/2011.

Naročnik je 24. 1. 2012 izdal Odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je odločil, da je za izvedbo javnega naročila izbral ponudnika AGM NEMEC d.o.o., Sedraž 3, Laško (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je 7. 2. 2012 zoper naročnikovo odločitev o izbranem ponudniku vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja referenc, kot je opredeljen v razpisni dokumentaciji, saj referenca, ki jo je predložil izbrani ponudnik, ne vsebuje del na postavki "Most" in na postavki "Elektro dela". Vlagatelj še navaja, da je izbrani ponudnik sicer v referenci navedel, da je izvajal prekritje potoka, vendar pa tega ni mogoče šteti za opravljena dela pri mostu, saj gre pri prekritju potoka za statično nezahtevna dela, medtem ko gre pri gradnji mostu za statično zahteven objekt, ki ga s prekritjem potoka ni mogoče primerjati. Vlagatelj predlaga, da se v primeru dvoma, ali gre v ponudbi izbranega ponudnika za istovrstna dela, kot jih opredeljuje rekapitulacija v razpisni dokumentaciji, postavi strokovnjaka gradbene stroke. Po mnenju vlagatelja bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepravilno, saj njegova ponudba ne izpolnjuje referenčnega pogoja, ki je na podlagi 45. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) opredeljen v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj zahteva povračilo stroškov v višini plačane takse.

Izbrani ponudnik se je v vlogi z dne 16. 2. 2012 opredelil do navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo. Izbrani ponudnik zatrjuje, da so njegove reference ustrezne in pojasni, da predložena referenca za rekonstrukcijo ceste Latkova vas - Trbovlje (špančevina) in ureditev Trboveljščice zajema vsa dela, ki so zajeta v predmetnem javnem naročilu. Izbrani ponudnik navaja, da je v referenčnem delu v rekapitulaciji navedena postavka "Prekritje potoka" in ne "Most", kot v predmetnem javnem naročilu, vendar pa je vsebina del, ki je razvidna iz popisa del, za obe postavki skoraj identična. Izbrani ponudnik primerjalno prikaže nekaj bistvenih postavk iz obeh popisov del in vlogi priloži kopijo končne situacije za referenčno delo. Izbrani ponudnik odgovarja, da vlagatelj zgolj pavšalno zatrjuje, da gre pri prekritju potoka, za razliko od mostu, za statično nezahteven objekt, ter navaja, da gre pri obeh za premostitvena objekta, ki imata isto funkcijo in sta popolnoma primerljiva objekta. Izbrani ponudnik še dodaja, da je pri referenčnem delu opravljal elektro dela, saj referenčno delo vsebuje dela v zvezi z javno razsvetljavo, kar gre nedvomno uvrstiti med elektro dela. Poleg tega poglavje "Elektro dela" pri predmetnem javnem naročilu vsebuje postavke, ki niso tipična elektro dela, saj gre za izdelavo jaškov in položitev cevi, tovrstna dela pa se v referenčnem delu nahajajo v segmentu javne razsvetljave. Izbrani ponudnik na koncu dodaja, da je naročnik referenčnega dela tudi naročnik predmetnega javnega naročila, zato je imel vpogled v celotno dokumentacijo o izvedbi in vsebini del in je na podlagi lastnih evidenc lahko preveril ustreznost predložene reference.

Naročnik je 29. 2. 2012 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik navaja, da naziva postavk "Most" in "Elektro dela" v rekapitulaciji del za predmetno javno naročilo ne ustrezata povsem dejanski vsebini iz popisa del. Naročnik pojasni, da je za presojo ustreznosti referenc potrebno upoštevati vsebino zahtevanih izvedenih del in ne zgolj nazive na nivoju postavk iz rekapitulacije in v nadaljevanju razloži, da je iz tehničnega poročila za predmetno javno naročilo razvidno, da je predvidena izdelava mostička in ne mosta, kar pomeni, da gre v konkretnem primeru pri izdelavi tovrstnega mostu za nezahteven objekt. Prav tako je iz vsebine popisa del na nivoju rekapitulacije za "Elektro dela" razvidno, da gre za elektro kabelsko kanalizacijo, torej gre po vsebini del za gradbena dela. Naročnik je ugotovil, da referenčno delo izbranega ponudnika ustreza zahtevnosti in vsebini del pri obeh postavkah, "Most" in "Elektro dela", pri čemer naročnik povzema argumente, ki jih je navedel izbrani ponudnik v svoji vlogi, ter zaključi, da je izbrani ponudnik predložil referenco, ki v celoti ustreza zahtevam razpisne dokumentacije predmetnega javnega naročila, zato je vlagateljeve očitke v celoti zavrnil.

Vlagatelj se je v vlogi z dne 7. 3. 2012 opredelil do navedb naročnika in ponovno navedel, da je naročnik v nasprotju z zahtevami razpisne dokumentacije ugotovil, da referenčno delo izbranega ponudnika ustreza zahtevam razpisne dokumentacije, kljub temu, da izbrani ponudnik v referenčnem delu ni izvedel del na mostu ali elektro del.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 8. 3. 2012 odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku, v nadaljnjo obravnavo.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v celotno dokumentacijo o izvedbi postopka oddaje in revizije javnega naročila ter listine, ki jih je vlogi priložil izbrani ponudnik. Državna revizijska komisija je zavrnila vlagateljev dokazni predlog za postavitev izvedenca, saj je ocenila, da je dejansko stanje dovolj razčiščeno za sprejem odločitve v konkretni zadevi. Po tako izvedenem dokaznem postopku je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je spor o tem, ali je naročnik pravilno ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika popolna. Vlagatelj meni, da referenčno delo izbranega ponudnika "Rekonstrukcija ceste Latkova vas - Trbovlje (špančevina), R2 - 427/1351 od km 18.480 do km 18.860 in ureditev Trboveljščice" (v nadaljevanju: referenčno delo špančevina) ne izpolnjuje referenčnega pogoja, ki ga je naročnik določil v razpisni dokumentaciji, saj ne zajema del na postavkah "Most" in "Elektro dela", ki so zahtevana v predmetnem javnem naročilu.

Vlagateljeve revizijske navedbe je treba presojati z vidika 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, v kateri je določeno, da je nepravilna ponudba tista ponudba, ki ne izpolnjuje posameznih zahtev iz razpisne dokumentacije ali pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2. Ponudba, ki je nepravilna, ne more biti označena kot popolna (16. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-2), naročnik pa jo mora na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 izločiti iz postopka. V nasprotnem primeru, če ponudbi ni mogoče očitati neizpolnjevanja posameznih pogojev iz razpisne dokumentacije, je naročnik ne sme označiti za nepravilno oziroma nepopolno, pač pa jo mora uvrstiti v ocenjevanje in jo oceniti v skladu z vnaprej določenimi merili.

Pri očitani kršitvi gre za vprašanje neizpolnjevanja tehničnega pogoja, za določitev katerega predstavlja izhodišče 45. člen ZJN-2, ki v prvi alineji točke a) drugega odstavka 45. člena ZJN-2 določa, da lahko gospodarski subjekt izkaže izpolnjevanje tehnične sposobnosti (ob upoštevanju narave, količine ali pomembnosti predmeta javnega naročila) med drugim tudi s seznamom gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu za najpomembnejše gradnje. V potrdilih mora biti navedena vrednost, datum in kraj opravljenih gradenj z navedbo, da so bile opravljene po predpisih stroke in ustrezno zaključene in z navedbo podatkov naročnika. Naročnik lahko določi, da mu naročniki z njihove strani izdana potrdila o opravljenem naročilu posredujejo neposredno.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, je referenca po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je v preteklosti primerljiva dela že uspešno opravil. Na podlagi dejstva, da je ponudnik (vsaj) enkrat že uspešno izvedel primerljivo naročilo, je mogoče sklepati, da ima ustrezno znanje, opremo in izkušnje, potrebne za izvedbo javnega naročila. Razumljivo je, da se morajo referenčna dela nanašati na istovrstna oz. primerljiva opravila, katerih izvedba se pričakuje od izvajalca, saj je le na ta način mogoče ugotavljati, ali bo izvajalec tudi razpisana dela izvedel uspešno. Na kakšen način in v kolikšnem obsegu mora ponudnik izkazovati istovrstnost del, je v vsakem posameznem primeru odvisno od naročnika in konkretne opredelitve zahteve v razpisni dokumentaciji, pri kateri naročnik upošteva zlasti specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne zahteve v zvezi z njegovo izvedbo.

Naročnik je zahteve v zvezi s predložitvijo referenc določil v točki 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe, kjer je zapisal:
"Gospodarski subjekt je v zadnjih petih letih pred objavo tega naročila uspešno izvedel najmanj en istovrsten in vsaj 70 % toliko vreden posel, kot ga prevzema v ponudbi.
Dokazilo: Podatki o referenčnem delu, vsebinsko skladni s predlogo.
Opombe: Istovrsten posel pomeni tista dela iz specifikacije naročila (primeroma na nivoju postavk iz rekapitulacije popisa del), ki jih gospodarski subjekt prevzema v ponudbi. Iz opisa referenčnega dela mora biti razvidno, da gre za istovrstna dela, v primerljivih količinah, kot jih gospodarski subjekt prevzema v ponudbi. Vrednost posla pomeni vrednost skupaj z DDV.

Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva dokazila (na primer: pogodbo z investitorjem ali delodajalcem, obračun, potrdilo o izplačilu â??) o izvedbi navedenega referenčnega dela, oziroma navedbe preveri neposredno pri investitorju oziroma delodajalcu."

Kot je razvidno iz citirane zahteve naročnika, je naročnik istovrstnost posla opredelil na način, da istovrsten posel pomeni tista dela iz specifikacije naročila na nivoju rekapitulacije, ki jih gospodarski subjekt prevzema v ponudbi, pri čemer mora biti iz opisa referenčnega dela razvidno, da gre za istovrstna dela, v primerljivih količinah, kot jih gospodarski subjekt prevzema v ponudbi.

V rekapitulaciji popisa del, ki je priložen razpisni dokumentaciji, je naročnik dela razdelil na posamezne skupine: 1. Cesta, 2. Regulacija, 3. Most, 4. Elektro dela, 5. Razsvetljava, itd. Iz popisa del je razvidno, da je vsaka od skupin dalje razdeljena na posamezne podskupine del, te pa so razčlenjene na različne postavke z opisi posameznih del.

Glede na vlagateljeve revizijske navedbe je zato treba ugotoviti, ali je izbrani ponudnik z referenčnim delom "špančevina" izpolnil naročnikove zahteve glede istovrstnosti referenčnih del s tistimi, ki se zahtevajo. Upoštevajoč določbe razpisne dokumentacije je tako potrebno ugotoviti, ali so bila pri referenčnem delu "špančevina" izvedena istovrstna dela, kot jih naročnik zahteva v specifikaciji naročila na nivoju postavk rekapitulacije del pri skupini "Most" in "Elektro dela". Ker ti skupini zajemata veliko število vseh postavk z opisi posameznih del, s katerimi morajo biti primerljiva opravila pri referenčnem delu, ni mogoče sprejeti razlage, da mora biti iz referenčnega dela razvidno izpolnjevanje prav vseh posameznih postavk iz opisa del, saj bi to pomenilo zahtevo po popolni identičnosti referenčnega dela in predmetnega javnega naročila. Državna revizijska komisija ocenjuje, da je treba točko 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe razlagati tako, da je treba pri istovrstnosti upoštevati najpomembnejše sklope posameznih del oz. tiste posamezne postavke, ki so specifične oz. za katere je mogoče objektivno utemeljiti, da so tako pomembne pri izvedbi predmetnega javnega naročila, da morajo biti izkazane tudi v referenčnem delu.

Iz opisa del pri referenčnem delu "špančevina", ki ga je v ponudbi priložil izbrani ponudnik, je razvidno, da je izbrani ponudnik med drugim izvedel naslednja dela: " [â??] Prekritje potoka: zemeljska dela, humuziranje, propusti, železokrivska dela, oporni zidovi, asfaltiranje, tlakovanje, hidroizolacija, zaščitna jeklena ograja, izdelava opažev, â?? [â??] Javna razsvetljava: gradbena dela in montaža, â??"

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da referenčno delo izbranega ponudnika ne vsebuje del na postavki "Most", ampak navaja le dela pri prekritju potoka, kar pa ni mogoče šteti za opravljena dela pri mostu. Po prepričanju vlagatelja gre pri prekritju potoka za statično nezahtevni objekt, medtem ko gre pri mostu za statično zahteven objekt, zato del pri obeh ni mogoče primerjati.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni dokazal, da gre pri gradnji mostu v predmetnem javnem naročilu za zahteven objekt. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/2008 s spremembami; v nadaljevanju: Uredba) v 2. členu določa merila, ki jih mora objekt ali njegov del izpolnjevati za to, da ga je mogoče uvrstiti kot zahtevni objekt, vlagatelj pa v konkretnem primeru izpolnjevanja katerega od naštetih meril niti ne zatrjuje. Vlagatelj le pavšalno navaja, da spada most med zahtevne objekte, čemur pa, glede na pogoje v Uredbi, ni nujno tako. Nasprotno je Državna revizijska komisija sledila naročniku, da v konkretnem primeru pri gradnji mostu ne gre za zahteven objekt, saj je iz tehničnega poročila, ki je bil del razpisne dokumentacije, razvidno, da je pri predmetnem javnem naročilu predvidena izdelava mostička (in ne mostu) na način, da se na nove kamnite regulacijske zidove izvede prostoležeča plošča debeline 40 cm in osne razpetine 5, 30 m, kar ne zadosti merilu glede velikih dimenzij iz 1. točke 1. odstavka 2. člena Uredbe za uvrstitev mostu med zahtevne objekte, niti ni mogoče ugotoviti izpolnjevanja ostalih, v Uredbi določenih meril.

Državna revizijska komisija se nadalje strinja z naročnikom, da se ustreznost referenčnega projekta preverja na podlagi del, ki so bila tam opravljena, in ne zgolj na podlagi objekta, na katerem so bila ta dela izvedena. Čeprav drži, da je izbrani ponudnik navedel, da je opravljal dela pri prekritju potoka in ne pri gradnji mostu, je treba za presojo ustreznosti reference upoštevati vsebino zahtevanih izvedenih del in ne zgolj nazivov na nivoju postavk iz rekapitulacije popisa del. Zavedati se je treba, da so slednji lahko (kot je to izpostavil že izbrani ponudnik) pri dveh projektih različno poimenovani, a kljub temu lahko vsebujejo enaka oziroma primerljiva dela, ki se zahtevajo pri obeh.

Z vpogledom v popis del, ki jih zajema skupina "Most" in z njihovim primerjanjem s popisom del referenčnega dela "špančevina" za "Prekritje potoka", kot je razviden iz Končne situacije št. 609-2009, ki jo je svoji vlogi z dne 16. 2. 2012 priložil izbrani ponudnik, Državna revizijska komisija ugotavlja, da dela pri referenčnem delu izbranega ponudnika zajemajo večino del, ki so opisana v popisu del za predmetno javno naročilo. Kot je to s primerjalno tabelo že prikazal izbrani ponudnik, se večina postavk pri skupini "Most" iz predmetnega javnega naročila, kot npr. nabava in namestitev trikotnih letvic različnih dimenzij, izdelava podprtega opaža za ravno ploščo s podporo, visoko 2, 1 do 4 m, izdelava dvostranskega vezanega opaža za raven zid, visok do 2 m, dobava in vgraditev rebrastih žic, dobava in vgraditev cementnega betona, doplačilo za zagotovitev kvalitete betona, izdelava sprijemne plasti, izdelava vrhnje tesnilne plasti z enojnim varjenim bitumenskim trakom, izdelava obrabne in zaporne plasti bitumenskega betona, izdelava obrambne in zaščitne plasti litega asfalta, izdelava in vgraditev ograje za pešce in dobava in polaganje PC cevi, z enako ali podobno vsebino pojavi tudi v popisu del za skupino "Prekritje potoka" pri referenčnem delu "špančevina". Državna revizijska komisija ocenjuje, da navedeno nedvomno dokazuje, da je izbrani ponudnik dela, istovrstna tistim, ki se zahtevajo v predmetnem javnem naročilu, opravil tudi pri referenčnem delu. Državna revizijska komisija za drugačen zaključek nima utemeljenih razlogov. Vlagatelj svojih trditev o tem, da izbrani ponudnik pri referenčnem delu ni izvajal del, ki bi bila istovrstna tistim, ki se zahtevajo v rekapitulaciji za "Most", ni z ničemer pojasnil. Razen tega, da gre pri mostu za zahteven objekt, vlagatelj v zahtevku za revizijo ni navedel, v čem se dela, izvedena pri prekritju potoka, tako razlikujejo od del, ki se zahtevajo pri gradnji mostu, da ni mogoče govoriti o istovrstnosti del, niti ni navedel, ali izbrani ponudnik v referenčnem delu posameznih del, ki se zahtevajo pri predmetnem naročilu, ni izvedel, pa bi jih moral in katera so ta dela. Zato je Državna revizijska komisija štela, da je izbrani ponudnik z referenčnim delom "špančevina" izkazal, da je že opravljal dela, ki jih naročnik za skupino "Most" zahteva tudi pri predmetnem javnem naročilu, vlagateljevim navedbam v tem delu pa ni sledila.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo nadalje navaja, da izbrani ponudnik z referenčnim delom "špančevina" ni izkazal, da je že opravljal dela, ki jih naročnik zahteva v predmetnem javnem naročilu pri postavki "Elektro dela", zaradi česar bi moral naročnik ugotoviti, da izbrani ponudnik ni izpolnil referenčnega pogoja, ki je bil zahtevan v razpisni dokumentaciji. Naročnik in izbrani ponudnik odgovarjata, da so dela, ki jih je naročnik v predmetnem javnem naročilu umestil v skupino "Elektro dela", zajeta tudi v referenčnem delu, saj dela, ki jih je naročnik umestil pod postavko "Elektro dela" niso tipično elektro dela, ampak gre za izdelavo jaškov in položitev cevi. Tovrstna dela pa je izbrani ponudnik v predloženi referenci izkazal v segmentu javne razsvetljave, kakor tudi v drugih sklopih del.

Z vpogledom v popis del za predmetno javno naročilo Državna revizijska komisija ugotavlja enako kot naročnik, da naziv skupine "Elektro dela" v rekapitulaciji del ne ustreza povsem dejanski vsebini del iz popisa del za to skupino. Ugotoviti gre, da je naročnik v rekapitulaciji popisa del skupino res poimenoval "Elektro dela", vendar je iz popisa del razvidno, da gre dejansko za elektro kabelsko kanalizacijo, ta skupina pa je sestavljena iz naslednjih podskupin: preddela, zemeljska dela, gradbena in obrtniška dela ter tuje storitve in ostalo. Te podskupine zajemajo zemeljska dela in temeljenje ter gradbena in obrtniška dela, povezana z izkopi, zasipi, prevozi materiala, izdelavo opažev, vgraditvijo cevi, armature in betona, ipd. Kot pravilno izpostavljata že naročnik in izbrani ponudnik, dela, ki so vključena v to skupino, res niso tipična električna dela, ki bi jih glede na naziv skupine "Elektro dela" lahko pričakovali, ampak zajemajo bolj gradbena dela. Državna revizijska komisija je že ugotovila, da je treba za istovrstnost že izvedenih del z deli, ki se zahtevajo, upoštevati vsebino del in ne le nazive na nivoju postavk iz rekapitulacije popisa del. Zato je Državna revizijska komisija v okviru vlagateljevega zahtevka za revizijo preverila, ali referenčno delo "špančevina" vsebuje dela, ki se pri predmetnem javnem naročilu zahtevajo znotraj skupine "Elektro dela".

Državna revizijska komisija je vpogledala v že prej omenjeno Končno situacijo št. 609-2009 za referenčno delo "špančevina", ki jo je vlogi priložil izbrani ponudnik in ugotovila, da ta potrjuje navedbe izbranega ponudnika in naročnika, da so v referenčnem projektu "špančevina" istovrstna dela tistim, ki se v predmetnem javnem naročilu zahtevajo pri postavki "Elektro dela", zajeta tako v sklopu javne razsvetljave kakor tudi v ostalih sklopih del. V sklopu javne razsvetljave je izbrani ponudnik izvajal zemeljska in gradbena dela (izkop, zasip, dobava in polaganje PC in PVC cevi, izdelava betonskih temeljev in armirano bet. elektro jaškov, â??), ta in še druga dela, ki so v predmetnem javnem naročilu zajeta v postavki "Elektro dela", pa so izkazana tudi v drugih sklopih del, kot npr. v sklopu ceste, ki zajema tako preddela, zemeljska dela in temeljenje, gradbena in obrtniška dela ter tuje storitve, v katerih so opisi del podobni tistim, ki se zahtevajo v skupini "Elektro dela" pri predmetnem javnem naročilu.

Glede na opise referenčnih del in ob upoštevanju posameznih postavk v rekapitulaciji popisa del Državna revizijska komisija ugotavlja, da se večina del, ki jih naročnik zahteva v skupini "Elektro dela", pojavlja tudi v referenčnem delu "špančevina". Vsa dela res niso zajeta v enem sklopu del, tako kot v predmetnem razpisu, vendar zaradi tega ni mogoče zaključiti, da dela niso bila izvedena. Glede na vse navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj ni uspel dokazati, da referenca "špančevina" izbranega ponudnika ni skladna z zahtevami naročnika, kot izhajajo iz pogoja za priznanje tehnične sposobnosti ponudnika, naročniku pa ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, ko je ponudbo izbranega ponudnika zaradi izpolnjevanja tehničnega pogoja iz točke 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe, označil za popolno.

Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo uveljavlja povračilo stroška takse. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo četrtega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, dne 28. 3. 2012


Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije
















Vročiti:

- Cestno podjetje Ljubljana d.d., Stolpniška ulica 10, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, Ljubljana
- AGM NEMEC d.o.o., Sedraž 3, Laško
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana,
- v arhiv, tu.

Natisni stran