018-047/2012 Univerza v Ljubljani

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in 60/2011 - ZTP-D; v nadaljnjem besedilu: ZPVPJN) in 343. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZPP), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, po članici Sonji Drozdek-šinko, v postopku odločanja o zakonitosti revizije postopka oddaje javnega naročila "Novogradnja objekta Univerze v Ljubljani, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo in Fakultete za računalništvo in informatiko - Novogradnja UL FKKT in UL FRI" in na podlagi pritožbe, ki sta jo vložila pritožnika Gradis skupina G, d. d., šmartinska cesta 134A, Ljubljana, ter PANTA RHEI, d. o. o., Litostrojska cesta 44E, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu oba skupaj: pritožnik), katera zastopa Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, d. o. o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana, zoper ravnanje naročnika UNIVERZA V LJUBLJANI, Kongresni trg 12, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 22. marca 2012

odločila:

1. Pritožbi, kot izhaja iz pritožnikove vloge z dne 17. februarja 2012, poimenovane "PRITOŽBA in I. PRIPRAVLJALNA VLOGA k ZAHTEVKU ZA REVIZIJO", se ugodi in se razveljavi naročnikov sklep z dne 13. februarja 2012 v 1. in 2. točki primarnega dela njegovega izreka.

V preostalem delu se pritožba, kot izhaja iz pritožnikove vloge z dne 17. februarja 2012, poimenovane "PRITOŽBA in I. PRIPRAVLJALNA VLOGA k ZAHTEVKU ZA REVIZIJO", zavrže.

2. Pritožnikov zahtevek za revizijo z dne 23. januarja 2012 se sprejme v obravnavo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 03. junija 2011 sprejel sklep (številka 700-05/11 JN 09/2011) o začetku postopka oddaje javnega naročila "Novogradnja objekta Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo in Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani - novogradnja FKKT in FRI", dne 03. avgusta 2011 pa še dopolnitev (številka 700-05/11 JN 09/2011) k omenjenemu sklepu. Obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku je bilo dne 09. junija 2011 (pod številko objave JN6269/2011) objavljeno na Portalu javnih naročil in dne 11. junija 2011 (pod številko dokumenta 184520) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije (TED - Tenders Electronic Daily), številka 2011/S 112 (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo). Obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 04. avgusta 2011 (pod številko objave JN8862/2011), dne 07. septembra 2011 (pod številko objave JN10101/2011), dne 09. septembra 2011 (pod številko objave JN10264/2011) in dne 23. septembra 2011 (pod številko objave JN10846/2011), dodatne informacije pa so bile objavljene tudi v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije in sicer dne 09. avgusta 2011 (pod številko dokumenta 250305), dne 10. septembra 2011 (pod številko dokumenta 284300), dne 14. septembra 2011 (pod številko dokumenta 287901) in dne 28. septembra 2011 (pod številko dokumenta 303303).

Dne 30. decembra 2011 je naročnik sprejel obvestilo o oddaji naročila, številka 700-05/11 JN 2011 (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o oddaji naročila), iz katerega med drugim izhaja odločitev naročnika, da je kot najugodnejši ponudnik izbran ponudnik SGP Pomgrad, d. d., Bakovska ulica 31, Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: ponudnik SGP Pomgrad, d. d.; izbrani ponudnik).

Obvestilo o oddaji naročila je pritožnik Gradis skupina G, d. d., prejel dne 03. januarja 2012, dne 06. januarja 2012 pa je naročnik prejel vlogo omenjenega pritožnika z dne 05. januarja 2012, številka 070902/2012-PF. Naročnik je dne 11. januarja 2012 sprejel "DODATNO OBRAZLOŽITEV ODLOČITVE O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA", številka 700-05/11 JN 09/2011 (v nadaljnjem besedilu: dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila), ki jo je pritožnik Gradis skupina G, d. d., prejel dne 12. januarja 2012.

Pritožnik je dne 23. januarja 2012 na pošto priporočeno oddal zahtevek za revizijo z dne 23. januarja 2012 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo pritožnik Državni revizijski komisiji predlaga, da zahtevku za revizijo ugodi in odloči, da se obvestilo o oddaji naročila, dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila ter "morebitne vse kasnejše odločitve" v postopku javnega naročila razveljavijo. V zahtevku za revizijo pritožnik Državni revizijski komisiji predlaga tudi, da odloči, da mu je naročnik dolžan povrniti stroške postopka.

Naročnik je dne 02. februarja 2012 prejel vlogo ponudnika SGP Pomgrad, d. d., z dne 01. februarja 2012, poimenovano "ODGOVOR IZBRANEGA PONUDNIKA NA VLOŽEN ZAHTEVEK ZA REVIZIJO VLAGATELJA ZAHTEVKA GRADIS SKUPINA G d.d." in "PANTA RHEI d.o.o.".

Naročnik je dne 13. februarja 2012 sprejel sklep, s katerim je pritožnikov zahtevek za revizijo primarno zavrgel, pritožnikovo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, pa kot neutemeljeno zavrnil, podredno pa je pritožnikov zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil in kot neutemeljeno zavrnil tudi pritožnikovo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo (v nadaljnjem besedilu: sklep z dne 13. februarja 2012). V obrazložitvi sklepa z dne 13. februarja 2012 je naročnik zapisal, da je ugotovil, da pritožnik ni izkazal aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo. Naročnik zatrjuje, da je v obvestilu o oddaji naročila pojasnil, da je ponudba pritožnika nepravilna in neprimerna, s tem pa nepopolna, zaradi česar je bila izločena. Pritožnik bi, kot zatrjuje naročnik, nastanek škode lahko izkazal le, če bi dokazal, da je bila njegova ponudba neupravičeno izločena iz postopka oziroma neenakopravno obravnavana, vendar pa pritožniku v zahtevku za revizijo, kot zaključuje naročnik, tega ni uspelo dokazati, niti mu ni uspelo dokazati, da ima ponudba izbranega ponudnika istovrstne napake oziroma napake bistveno večjega pomena, kot so bile očitane napake v njegovi ponudbi.

Sklep z dne 13. februarja 2012 je pritožnik prejel dne 15. februarja 2012.

Naročnik je v prilogi spremnega dopisa številka 700-05/11 JN 09/2011, z dne 07. februarja 2012, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 09. februarja 2012, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

V prilogi spremnega dopisa številka 700-05/11 JN 09/2011, z dne 15. februarja 2012, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 17. februarja 2012, je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil dodatno dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je dne 21. februarja 2012 prejela pritožnikovo vlogo z dne 17. februarja 2012, poimenovano "PRITOŽBA in I. PRIPRAVLJALNA VLOGA k ZAHTEVKU ZA REVIZIJO" (za potrebe predmetnega postopka s pritožbo v nadaljevanju: pritožba). Istega dne je omenjeno vlogo prejel tudi naročnik. V pritožbi pritožnik Državni revizijski komisiji predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in razveljavi sklep z dne 13. februarja 2012. Pritožnik ob tem zatrjuje, da mu je potrebno priznati aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo, saj je v zahtevku za revizijo navajal dejstva in dokaze, povezane z domnevno nepopolnostjo njegove ponudbe (ter izpodbijal naročnikovo ugotovitev o nepopolnosti svoje ponudbe), kršitve naročnika pa je izkazoval tudi v povezavi z neenakopravno obravnavo ponudbe izbranega ponudnika, za katero "naj bi naročnik v istih delih priznal popolnost kljub temu, da naj bi iz istega razloga v istem delu vlagateljevo ponudbo izločil kot nepopolno". Če bi se, kot zatrjuje pritožnik, njegovi revizijski očitki v zahtevku za revizijo izkazali za utemeljene, bi to lahko bistveno vplivalo na izboljšanje njegovega položaja v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, ker je sicer oddal najcenejšo ponudbo. Ob ugotovitvi nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika in hkrati popolnosti ponudbe pritožnika (vlagatelja) bi namreč bili (po zatrjevanju pritožnika) izpolnjeni pogoji za oddajo naročila njemu.

Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom številka 018-47/2012-5, z dne 29. februarja 2012, ki ga je ta prejel dne 01. marca 2012, pozvala na dopolnitev oziroma odstop dokumentacije, dne 05. marca 2012 pa je s strani naročnika prejela dopis številka 700-05/11 JN 09/2011, z dne 01. marca 2012, skupaj s prilogama.

Državna revizijska komisija je dne 08. marca 2012 prejela I. pripravljalno vlogo naročnika, številka 700-05/11 JN 09/2011, z dne 07. marca 2012, dne 13. marca 2012 II. pripravljalno vlogo pritožnika k zahtevku za revizijo, z dne 12. marca 2012, dne 16. marca 2012 pa še naročnikov dopis številka 700-05/11 JN09/2011, z dne 13. marca 2012, skupaj s prilogo.

Po pregledu in proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila, predrevizijski postopek in pritožbeni postopek, proučitvi navedb pritožnika in naročnika v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno s 55. členom ZPVPJN in 343. členom ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik v 1. točki izreka sklepa z dne 13. februarja 2012 sklenil, da se pritožnikov zahtevek za revizijo zavrže, v obrazložitvi omenjenega sklepa (točka II. na strani 2) pa je naročnik zapisal, da je ugotovil, da pritožnik ni izkazal aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo. Odločitev, kot izhaja iz 1. točke izreka sklepa z dne 13. februarja 2012, naročnik utemeljuje na način, da je v obvestilu o oddaji naročila pojasnil, da je ponudba pritožnika nepravilna in neprimerna, s tem pa nepopolna, zaradi česar je bila izločena. Pritožnik v posledici navedenega, po zatrjevanju naročnika, v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ne bi mogel biti izbran, zato mu tudi ni oziroma mu ne bi mogla nastati škoda. Naročnik je v sklepu z dne 13. februarja 2012 ugotovil, da bi pritožnik nastanek škode lahko izkazal le, če bi dokazal, da je bila njegova ponudba neupravičeno izločena iz postopka oziroma neenakopravno obravnavana, vendar pa pritožniku v zahtevku za revizijo, kot zaključuje naročnik, tega ni uspelo dokazati. Glede na navedeno pritožnik (po zatrjevanju naročnika) nima aktivne legitimacije iz razloga, ker so vse njegove navedbe v zahtevku za revizijo neutemeljene (kar je naročnik, kot zatrjuje, v sklepu z dne 13. februarja 2012 tudi dokazal), hkrati pa pritožniku (po zatrjevanju naročnika) ni uspelo dokazati, da ima ponudba izbranega ponudnika istovrstne napake oziroma napake bistveno večjega pomena, kot so bile očitane napake v njegovi ponudbi.

Kot naslednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da pritožnik svojo pritožbo vlaga na podlagi petega odstavka 26. člena ZPVPJN.

Iz prvega odstavka 26. člena ZPVPJN izhaja, da naročnik po prejemu zahtevka za revizijo (med drugim) najprej preveri, ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN, šele v posledici ugotovitve, da je zahtevek za revizijo vložila aktivno legitimirana oseba (iz 14. člena ZPVPJN) pa ga (če zahtevek za revizijo izpolnjuje tudi ostale pogoje iz prvega odstavka 26. člena ZPVPJN) sprejme v (vsebinsko) obravnavo (prvi stavek drugega odstavka 26. člena ZPVPJN). Aktivna legitimacija (upravičenje za vložitev zahtevka za revizijo) se prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila, sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali sistem ugotavljanja sposobnosti in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda (prva alineja prvega odstavka 14. člena ZPVPJN). Če naročnik ugotovi, da zahtevka za revizijo ni vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN, ga najpozneje v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže (del tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN). Iz ZPVPJN po vsebini torej izhaja, da je izkazovanje aktivne legitimacije v predrevizijskem (26. člen ZPVPJN, v povezavi s 14. členom ZPVPJN) in revizijskem postopku (31. člen ZPVPJN, v povezavi s 14. členom ZPVPJN) procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, če naj bo stranka v postopku upravičena do konkretnega (vsebinskega) pravnega varstva. ZPVPJN torej vsebinsko (meritorno) odločanje o zahtevku za revizijo pogojuje tudi z izkazovanjem aktivne legitimacije.

V obravnavanem primeru je med naročnikom in pritožnikom nesporno, da pritožniku ni mogoče odrekati interesa za dodelitev zadevnega javnega naročila. Skladno z drugim odstavkom 14. člena ZPVPJN se namreč šteje, da je interes za dodelitev javnega naročila izkazala tista oseba, ki je oddala pravočasno ponudbo, iz obrazložitve obvestila o oddaji naročila pa izhaja, da je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ponudbo pravočasno oddalo pet ponudnikov, med drugimi tudi "GRADIS SKUPINA G d.d.". S tem je izpolnjen prvi od (dveh) kumulativno določenih pogojev (elementov) za priznanje aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo.

Vendar pa je v konkretnem primeru med naročnikom in pritožnikom sporno, ali pritožniku je (upoštevaje njegov zahtevek za revizijo) ali bi mu lahko z domnevno kršitvijo (naročnika) nastala škoda.

V navezavi na navedeno vprašanje je Državna revizijska komisija vpogledala v obvestilo o oddaji naročila, ob tem pa ugotovila, da je naročnik ponudbo pritožnika izločil iz več razlogov, katere je v obvestilu o oddaji naročila vsebinsko povezal (združil) in jih razporedil v šest alinej. Naročnik je ponudbo pritožnika kot nepravilno in neprimerno, v končni posledici pa nepopolno, v obvestilu o oddaji naročila v kratkem povzetku izločil iz razloga, ker:
- pritožnik ni priložil ustreznega soglasja upravnega odbora k dvema podizvajalskima pogodbama (prva alinea na strani 2 obvestila o oddaji naročila),
- pritožnik nima ustreznih referenc (druga alinea na strani 2 obvestila o oddaji naročila),
- je pritožnik v nasprotju s tretjim odstavkom 78. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2) sam popravil ponudbeno ceno (tretja alinea na strani 2 obvestila o oddaji naročila),
- je pritožnik na naročnikov poziv po poteku roka za prejem ponudb svojo ponudbo nedopustno spremenil in v ponudbi že predloženemu dokumentu (finančnemu planu gradnje) dal drugačen oziroma spremenjen pomen (prva alinea na strani 3 obvestila o oddaji naročila),
- pritožnik ni ponudil opreme v Ex izvedbi za cono 2 (za klimata KD18 in KD19), kjer sta zahtevani zrakotesna žaluzija in zrakotesna loputa za cono 2 (druga alinea na strani 3 obvestila o oddaji naročila),
- je pritožnik namesto zahtevane izolacije tipa AF ponudil izolacijo tipa AC (tretja alinea na strani 3 obvestila o oddaji naročila).
Vsebinsko enak zaključek izhaja tudi iz naročnikove dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila.

Ob vpogledu v pritožnikov zahtevek za revizijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da pritožnik v njem zatrjuje, da je njegova ponudba popolna (na primer zadnji stavek točke I. na strani 3 zahtevka za revizijo, v katerem pritožnik (kot vlagatelj) navaja: "Vlagatelj zatrjuje, da je njegova ponudba popolna - o tem več v III. točki"), v posledici pa zatrjuje kršitve naročnika pri oceni njegove ponudbe za nepopolno (točka III. zahtevka za revizijo), navaja dejstva in predlaga dokaze, s katerimi zatrjevane kršitve dokazuje. Pritožnik (kot vlagatelj) tako (v uvodnem odstavku točke III. zahtevka za revizijo) zatrjuje, da je naročnik "neutemeljeno temeljil" njegovo ponudbo kot nepravilno, neprimerno in zato posledično nepopolno, ter napoveduje, da bo "posamezne navedbe naročnika" [â??] "argumentiral v nadaljevanju po točkah, ki tudi sicer ustrezajo alinejam izpodbijanega obvestila" (o oddaji naročila).

Ob vpogledu v pritožnikov zahtevek za revizijo (zlasti še v točko III.) Državna revizijska komisija ugotavlja, da pritožnik v njem izpodbija vse razloge, zaradi katerih je naročnik njegovo ponudbo v obvestilu o oddaji naročila (oziroma v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila) označil za nepravilno in neprimerno, v končni posledici pa nepopolno. Omenjeni zaključek je Državna revizijska komisija napravila na podlagi vsebine posameznih točk, kot izhajajo iz zahtevka za revizijo: "I. zastopanje družbe GRADIS SKUPINA G d.d.", "II. Reference vlagatelja", "III. Poprava računske napake", "IV. Finančni plan", "V. Izpolnjevanje razpisne zahteve - zrakotesna žaluzija in zrakotesna loputa v Ex izvedbi" ter "VI. Izolacija tipa AF/AC". Pritožnik v navezavi na svoja zatrjevanja navaja tudi dejstva in predlaga dokaze, s katerimi zatrjevane kršitve dokazuje.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik pritožnikovega zahtevka za revizijo tudi sicer (s sklepom z dne 13. februarja 2012) ni zavrgel iz razloga, ker morebiti pritožnik v zahtevku za revizijo ne bi izpodbijal katerega od razlogov za izločitev njegove ponudbe, ki jih je v obvestilu o oddaji naročila (oziroma v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila) ugotovil naročnik.

Glede na doslej navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi pritožniku, upoštevaje vsebino njegovega zahtevka za revizijo, v konkretnem primeru z domnevno kršitvijo (naročnika) lahko nastala škoda. Če bi se namreč v postopku pravnega varstva izkazalo, da je naročnik pritožnikovo ponudbo izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila v nasprotju z določbami lastne razpisne dokumentacije oziroma v nasprotju z določili ZJN-2, bi v posledici naročnikovega ravnanja pritožniku lahko nastala škoda. Pritožnikova ponudba je bila sicer, kot to izhaja iz zapisnika o odpiranju ponudb, številka 700-05/11 JN 09/2011, z dne 04. oktobra 2011, ob upoštevanju merila za izbiro ponudbe najnižja cena (1. točka poglavja "III. POGOJI ZA UGOTAVLJANJE SPOSOBNOSTI IN NAVODILA O NAČINU DOKAZOVANJA SPOSOBNOSTI PONUDNIKA" razpisne dokumentacije, pa tudi točka IV.2.1) obvestila o naročilu, objavljenega na Portalu javnih naročil) ocenjena kot najugodnejša, kar pomeni, da bi bili, če bi se ugotovilo, da je popolna, izpolnjeni pogoji za oddajo zadevnega javnega naročila pritožniku. Zatrjevane domnevne kršitve naročnika bi zato, če bi se v tem postopku pravnega varstva izkazale za utemeljene, utegnile bistveno vplivati na pravni položaj pritožnika v postopku oddaje zadevnega javnega naročila in bi mu, če pritožnik ne bi imel možnosti doseči njihove odprave v tem postopku pravnega varstva, lahko povzročile tudi škodo, ki bi se kazala v morebitni nepridobitvi predmetnega javnega naročila.

Upoštevaje dosedanjo obrazložitev tega sklepa Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta v tem postopku pravnega varstva izpolnjena oba kumulativno določena pogoja (elementa) za priznanje aktivne legitimacije pritožniku za vložitev zahtevka za revizijo. Poleg interesa za dodelitev zadevnega javnega naročila (kot prvega od dveh kumulativno določenih pogojev (elementov) za priznanje aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo po ZPVPJN) je namreč potrebno ugotoviti, da bi pritožniku v posledici vsebine vloženega zahtevka za revizijo lahko z domnevno kršitvijo (naročnika) nastala škoda.

Ker sta v konkretnem primeru torej izpolnjena oba kumulativno določena pogoja (elementa) za priznanje aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik s tem, ko je pritožnikov zahtevek za revizijo zavrgel zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije, ravnal v nasprotju s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, v povezavi s prvim odstavkom 14. člena ZPVPJN. V posledici navedenega je Državna revizijska komisija pritožnikovi pritožbi, kot izhaja iz pritožnikove vloge z dne 17. februarja 2012, poimenovane "PRITOŽBA in I. PRIPRAVLJALNA VLOGA k ZAHTEVKU ZA REVIZIJO", na podlagi prvega odstavka 55. člena ZPVPJN, ugodila in razveljavila naročnikov sklep z dne 13. februarja 2012 v 1. in 2. točki primarnega dela njegovega izreka. V preostalem delu (v katerem pritožnik predlaga, da se sklep z dne 13. februarja 2012 razveljavi tudi v 1. in 2. točki podrednega dela njegovega izreka) je Državna revizijska komisija pritožnikovo pritožbo na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP, v povezavi s četrtim odstavkom istega člena, obeh v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, kot nedopustno zavrgla. Kadar naročnik zahtevek za revizijo zavrne, mora namreč najpozneje v treh delovnih dneh od sprejema odločitve iz prvega odstavka 28. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo, vso dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in vso dokumentacijo o predrevizijskem postopku posredovati v nadaljnjo obravnavo Državni revizijski komisiji (prvi odstavek 29. člena ZPVPJN), revizijski postopek pa se začne, ko Državna revizijska komisija od naročnika prejme zahtevek za revizijo. Če se vlagatelj ne strinja z začetkom revizijskega postopka, Državni revizijski komisiji poda predlog za umik zahtevka (30. člen ZPVPJN). Ker pritožnik (vlagatelj) Državni revizijski komisiji ni podal predloga za umik zahtevka, bo Državna revizijska komisija o njem odločala v revizijskem postopku (četrto poglavje ZPVPJN).

Naročnik je v sklepu z dne 13. februarja 2012 v 1. točki podrednega dela njegovega izreka pritožnikov zahtevek za revizijo zavrnil (kot neutemeljen), v 2. točki podrednega dela njegovega izreka je naročnik kot neutemeljeno zavrnil tudi pritožnikovo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, v obrazložitvi pa je obrazložil razloge, zaradi katerih je vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil, kot izhaja iz podrednega dela sklepa z dne 13. februarja 2012. V posledici opisanega naročnikovega ravnanja je Državna revizijska komisija na podlagi drugega odstavka 55. člena ZPVPJN odločila, da bo pritožnikov zahtevek za revizijo sprejela v obravnavo. O pritožnikovem zahtevku za revizijo bo Državna revizijska komisija odločila s (posebnim) sklepom (39. člen ZPVPJN, v povezavi z 31. členom ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 22. marca 2012


Sonja Drozdek-šinko, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije


















Vročiti:
- UNIVERZA V LJUBLJANI, Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana
- Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, d. o. o., Brdnikova ulica 44, 1000 Ljubljana (dva izvoda izvirnika sklepa)
- SGP POMGRAD, d. d., Bakovska ulica 31, 9000 Murska Sobota
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
- spis zadeve - arhiv Državne revizijske komisije

Natisni stran