018-454/2011 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek šinko kot predsednice senata ter mag. Nataše Jeršič in Miriam Ravnikar šurk kot članic senata, v postopku pravnega varstva oddaje javnega naročila "Nakup bolniških postelj in posteljnega transporterja, sklop 1 in sklop 2", in na podlagi zahtevka za revizijo STIPIČ ASO d.o.o., Zaloška cesta 179, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 16. 3. 2012

odločila:

1. Naročnik je dolžan vlagatelju omogočiti vpogled v dokumentacijo v obsegu, kot je razviden iz obrazložitve tega sklepa. V petih delovnih dneh od dneva vpogleda bo lahko vlagatelj dopolnil ali spremenil zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih bo pridobil pri vpogledu v dokumentacijo.

2. Odločitev o stroških se pridrži do končne odločitve o zahtevku za revizijo.

Obrazložitev:

Naročnik je Obvestilo o naročilu za javno naročilo "Nakup bolniških postelj in posteljnega transporterja" objavil na Portalu javnih naročil dne 3. 6. 2011, pod št. objave JN6015/2011, ter v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije dne 8. 6. 2011, pod št. objave 2011/S 109-179965.

Naročnik je dne 28. 11. 2011 sprejel Odločitev o oddaji naročila št. 84508-K029-11/10, iz katere izhaja, da je naročilo v sklopu 1 oddal ponudniku SANOLABOR d.d., Leskoškova 4, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik SANOLABOR), v sklopu 2 pa ponudniku TIMO d.o.o. Ajdovščina, Vipavska cesta 4i, Ajdovščina (v nadaljevanju: izbrani ponudnik TIMO). V sklopih 3 in 4 naročnik naročila ni oddal. Iz obrazložitve odločitve je razvidno, da je naročnik vlagateljevo ponudbo v sklopih 1 in 2 izločil zato, ker je na podlagi strokovne ocene vzorcev ponujenega blaga ugotovil pomanjkljivosti ponujenega blaga glede več strokovnih zahtev, določenih v razpisni dokumentaciji.

Vlagatelj je z vlogo z dne 8. 12. 2011 vložil zahtevek za revizijo zoper naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila v sklopih 1 in 2. Vlagatelj navaja, da mu naročnik ni omogočil popolnega vpogleda v izbrani ponudbi v sklopih 1 in 2, s čimer je kršil načelo transparentnosti postopka. Zato vlagatelj primarno zahteva vpogled v izbrani ponudbi v sklopih 1 in 2 v celoti in v vzorce, ki sta jih izbrana ponudnika v teh sklopih predložila, da se bo lahko opredelil do kršitev, ki jih sumi. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik v obeh sklopih nezakonito izbral izbrana ponudnika, saj sta po mnenju vlagatelja oba izbrana ponudnika zaradi neizpolnjevanja nekaterih tehničnih zahtev, ki jih vlagatelj tudi navede, oddala neprimerni ponudbi. Vlagatelj v nadaljevanju obrazloženo izpodbija tudi naročnikove ugotovitve glede neprimernosti vzorcev artiklov vlagatelja v strokovnih zahtevah 1.4, 1.5 2.12, 2.16, 2.17.a, 3.6, 6.1.1, 6.3.1 in 4.4 kot nepravilne ter navaja, da je on oddal najugodnejšo ponudbo v obeh sklopih, ter da je njegova ponudba popolna. Vlagatelj podredno zahteva, da naročnik ugotovi, da je ponudba vlagatelja v 1. in 2. sklopu popolna, da razveljavi Odločitev o oddaji naročila v 1. in 2. sklopu, ter da v razveljavljenem delu ponovno odloči in izbere najugodnejšo ponudbo.

Izbrani ponudnik SANOLABOR se je z vlogo z dne 19. 12. 2011 izjasnil do navedb vlagatelja glede vpogleda v njegovo ponudbo in glede tehnične neustreznosti ponujene postelje izbranega ponudnika s tehničnimi zahtevami razpisne dokumentacije, ter jih zavrnil kot neutemeljene.

Z vlogo z dne 16. 12. 2011 je navedbam vlagatelja glede neprimernosti ponudbe izbranega ponudnika v sklopu 2 oporekal tudi izbrani ponudnik TIMO, ki je vse vlagateljeve navedbe v zvezi s pomanjkljivostjo ponudbe izbranega ponudnika TIMO zavrnil kot neutemeljene.

Naročnik je dne 21. 12. 2011 sprejel odločitev o zahtevku za revizijo, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik navaja, da je že v fazi objave predmetnega razpisa vse potencialne ponudnike obvestil, da bo ocenjevanje ustreznosti ponujene opreme potekalo v dveh fazah, s čimer se je vlagatelj strinjal. Naročnik se je zaradi težav v preteklosti odločil, da bo sistem ocenjevanja sestavljen iz dveh delov, saj se posameznih zahtev ne da oceniti drugače kot na način, da se praktično uporabo posameznih funkcij preveri v vsakdanji uporabi na posameznih kliničnih oddelkih skupaj s pacienti. Naročnik tudi zavrača očitke vlagatelja glede kršitve načela transparentnosti. Naročnik pojasnjuje, da je ravnal po zakonu in vlagatelju dovolil vpogled v tiste dele izbrane ponudbe, ki niso bili označeni kot poslovna skrivnost, pri čemer poudarja, da ni bila celotna ponudba označena kot poslovna skrivnost, kot to zatrjuje vlagatelj. Naročnik v nadaljevanju obrazloži pomanjkljivosti vlagateljeve ponudbe v točkah 1.4, 1.5 2.12, 2.16, 2.17.a, 3.6, 6.1.1, 6.3.1 in 4.4 strokovnih zahtev razpisne dokumentacije, zaradi katerih je naročnik ugotovil, da ponujena postelja ne ustreza razpisnim zahtevam. Naročnik se je opredelil tudi glede vlagateljevih navedb o neustreznosti ponujenih postelj izbranih ponudnikov v sklopih 1 in 2 in ugotovil, da ponujeni postelji ustrezata strokovnim zahtevam naročnika. Naročnik je na podlagi vseh ugotovitev vlagateljev zahtevek kot neutemeljen zavrnil.

Vlagatelj se je v vlogi z dne 28. 12. 2011 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Vlagatelj v celoti prereka argumentacijo naročnika ter vztraja pri navedbah, ki jih je podal že v zahtevku za revizijo. Vlagatelj dodaja, da je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navajal nova dejstva glede posameznih ugotovitev strokovne komisije, s katerimi vlagatelj tekom testiranja ni bil seznanjen niti jih ni bilo zaslediti v dokumentaciji naročnika, prav tako pa so naročnikove subjektivne ugotovitve strokovne komisije takšne narave, da jih v praksi sploh ni mogoče preizkusiti.

Naročnik je dne 30. 12 2011 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Po pregledu dokumentacije o oddaji spornega naročila ter preučitvi navedb naročnika, vlagatelja in izbranih ponudnikov SANOLABOR in TIMO, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj z zahtevkom za revizijo najprej zahteva vpogled v ponudbi izbranih ponudnikov v sklopih 1 in 2 ter v vzorce, ki sta jih izbrana ponudnika v teh sklopih predložila. Vlagatelj meni, da je naročnik kršil 8. in 22. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2), ko mu ni omogočil vpogleda v celoti v omenjeni ponudbi, vlagatelja pa s svojim ravnanjem spravil v neenakopraven položaj, saj mu ni omogočil, da se v zahtevku za revizijo konkretno opredeli do istovrstnih kršitev v ponudbi izbranih ponudnikov v sklopih 1 in 2, ki jih je naročnik obravnaval drugače kot kršitve v njegovi ponudbi.

Vlagateljeve revizijske navedbe v zvezi z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika je treba presojati z vidika 8. in 22. člena ZJN-2. V 8. členu ZJN-2 (načelo transparentnosti javnega naročanja) je določeno, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem javnem postopku, kar se zagotavlja z brezplačnimi objavami javnih naročil v Uradnem listu Evropske unije oziroma na portalu javnih naročil. Medtem ko se to načelo nanaša na postopek oddaje javnega naročila kot celoto in v njem zlasti na objave javnih naročil, razpisno dokumentacijo, postopek odpiranja ponudb ter dokumentacijo v zvezi z ocenjevanjem in pregledovanjem ponudb, pa vprašanje varstva podatkov in vpogleda v ponudbe konkurenčnih ponudnikov specifično ureja 22. člen ZJN-2. šesti odstavek 22. člena ZJN-2 tako določa, da je celotna dokumentacija o oddanem javnem naročilu javna, če ne vsebuje poslovnih skrivnosti ali tajnih podatkov iz tega člena, naročnik pa mora ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo po sprejemu odločitve o oddaji naročila. Vendar pa 22. člen ZJN-2 naročnika na več mestih zavezuje, da mora določene ponudbene podatke varovati kot zaupne, npr. osebne podatke, podatke, ki so v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, ali kakšnim drugim zakonom, tajni, in podatke, ki jih kot poslovno skrivnost določi ponudnik v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe (prvi odstavek 22. člena ZJN-2).

ZGD-1 v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivni kriterij poslovne skrivnosti), ne glede na to pa tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij poslovne skrivnosti). Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti le tisti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Tako npr. ZJN-2 v drugem odstavku 22. člena izrecno določa, da je javni podatek količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Po samem zakonu so torej ne glede na morebitno drugačno označbo s strani ponudnika javni tisti podatki, na podlagi katerih naročnik ponudbe ocenjuje in jih razvršča v skladu z vnaprej določenimi merili.

Splošno pravilo, povezano z vprašanjem zaupnosti ponudbene dokumentacije ter posledično z vpogledom v ponudbeno dokumentacijo konkurenčnih ponudnikov torej je, da je mogoče vpogled dovoliti le v tiste dele, ki ne vsebujejo zaupnih podatkov oz. poslovnih skrivnosti, bodisi subjektivnih, torej takšnih, ki jih že ponudnik s pisnim sklepom določi kot zaupne, bodisi objektivnih, torej takšnih, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. V primeru, kadar gre za vprašanje obstoja objektivnih poslovnih skrivnosti, je treba v vsakem konkretnem primeru, ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera, presojati, ali je podatek tak, da bi ponudniku z njegovim razkritjem nastala občutna škoda. Kadar gre za subjektivne poslovne skrivnosti, zadostuje, da ponudnik vnaprej in pisno označi dele, ki so po njegovem mnenju zaupni. Takšno oznako zaupnosti pa je treba spregledati v primeru, kadar že sam zakon določa javnost posameznega podatka, ali v primeru kršitve zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo za ponudbi obeh izbranih ponudnikov navaja, da celotna ponudba ne more predstavljati poslovne skrivnosti, saj gre za obrazce, ki jih je izdelal naročnik in kot taki ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, enako velja tudi za komercialne prospekte ponujenih artiklov, ki so prosto dostopni na trgu, ali za vzorec, ki je serijski izdelek in je bil ponujen.

Naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo, navaja, da se je pri omejitvi vpogleda ravnal po zakonu. Vlagatelju je omogočil vpogled v tiste dele izbranih ponudb, ki niso bili označeni kot poslovna skrivnost. Glede komercialnih prospektov vlagatelju odgovarja, da je komercialni prospekt standardnega izdelka zgolj osnova, vse ostale zahtevane nadgradnje in izboljšave pa je izbrani ponudnik predstavil v svoji ponudbi, ki jo je upravičeno označil kot poslovno skrivnost.

Državna revizijska komisija je v okviru navedb iz zahtevka za revizijo najprej preverila ravnanje naročnika glede omejitve vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika SANOLABOR.

Po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika SANOLABOR Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v ponudbo priložil dokument "Sklep o zaupnosti podatkov številka MV/2011", v katerem je določil, da je "[â??] ponudbena dokumentacija družbe Sanolabor, d.d., za navedeno naročilo poslovna skrivnost v celoti v vseh delih dokumentacije, ki je v desnem zgornjem kotu označena z oznako ZAUPNO, razen tistih elementov ponudbe, ki predstavljajo merilo izbora in so javni". Izbrani ponudnik SANOLABOR je še navedel, da je naročnik dolžan zakriti podatke, kot izhaja iz priloženega sklepa o zaupnosti in s tem preprečiti ostalim ponudnikom, da se seznanijo s poslovno skrivnostjo družbe.

V zvezi z navedbo vlagatelja, da celotna ponudba ne more predstavljati poslovne skrivnosti, saj obrazci, ki jih je izdelal naročnik, ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, Državna revizijska komisija poudarja, da je že večkrat odločila (npr. sklepi št. 018-46/2010, 018-348/2011), da obrazci, ki jih je naročnik predvidel v okviru razpisne dokumentacije in ki jih ponudniki, dodatno opremljene zgolj s svojim podpisom ali drugimi splošnimi in javno dostopnimi podatki, predložijo v okviru svoje ponudbe, predstavljajo podatek, ki je po zakonu javen. Navedeni obrazci so namreč v okviru razpisne dokumentacije javno objavljeni na ali preko Portala javnih naročil (72. člen ZJN-2), narave javnosti teh dokumentov pa zgoraj predstavljene dopolnitve, ki jih izvede ponudnik ob njihovi umestitvi v svojo ponudbo, v ničemer ne spreminjajo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik nobenega od obrazcev iz razpisne dokumentacije, ki so jih ponudniki morali opremiti zgolj s podpisom ali drugimi splošnimi in javno dostopnimi podatki, ni označil z oznako "zaupno", zato se sklep izbranega ponudnika SANOLABOR o zaupnosti podatkov, nanje ne nanaša. Izbrani ponudnik tudi tekom postopka ni zatrjeval, da gre pri podatkih v teh obrazcih za poslovno skrivnost. Ob vpogledu v razpisno dokumentacijo in ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika SANOLABOR Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik za nobenega od obrazcev iz razpisne dokumentacije, ki jih je opremil zgolj s podpisom in štampiljko gospodarske družbe, ni označil, da predstavlja poslovno skrivnost, prav tako so ti obrazci že po zakonu javni, zato je (bil) naročnik vlagatelju dolžan omogočiti vpogled v te obrazce. To velja za Obrazec 1 (obrazec za ugotavljanje sposobnosti) in vse priloge k njemu, za Obrazec 2 (Dodatek k navodilom ponudnikom), Obrazec 3 (Ponudba), Obrazec 4 (Obrazec predračuna z navodili za izpolnjevanje), Obrazec 5 (Predračun), Obrazca 6a in 6b (Vzorca pogodb).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo nadalje navaja, da komercialni prospekti ponujenih artiklov, ki so prosto dostopni na trgu, ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, kar gre razumeti, da želi vpogled v katalog za posteljo, ki ga je ponudbi priložil izbrani ponudnik SANOLABOR.

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika SANOLABOR Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ta priložil katalog proizvajalca Linet za ponujeno posteljo "Eleganza Smart" in ga označil kot poslovno skrivnost. Glede na to, da gre za katalog, ki je objavljen na spletni strani proizvajalca Linet (http://www.linet.com/healthcare-equipment/products/health-care-program/electrical-beds/28355/Eleganza-Smart-EN"category=289; veljavno na dan 22. 2. 2012), kar pomeni, da so podatki iz kataloga z objavo na spletu postali dostopni širšemu krogu ljudi, Državna revizijska komisija ugotavlja, da taki podatki že pojmovno ne morejo veljati za poslovno skrivnost. Bistvo poslovne skrivnosti je ravno v tem, da je znana oziroma dostopna samo omejenemu krogu ljudi, kar pomeni, da poslovne skrivnosti ne morejo predstavljati informacije, ki jih lahko pridobi vsakdo. Zato gre ugotoviti, da je bil naročnik vlagatelju dolžan omogočiti vpogled v te podatke.

V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik kot poslovno skrivnost označil tudi tisti del ponudbe, v katerem je naročniku podal opis ponujene opreme v skladu s strokovnimi zahtevami naročnika (Strokovno tehnične zahteve naročnika), pri čemer je pri nekaterih strokovnih zahtevah navedel stran in alinejo v ponudbi oz. prospektu/katalogu, iz katere je razvidno izpolnjevanje določenega naročnikovega pogoja (kot je to zahtevala razpisna dokumentacija v Splošnih zahtevah naročnika). Glede na zgoraj navedeno, ko je Državna revizijska komisija ugotovila, da podatki o postelji, ki so preko spletne strani proizvajalca dostopni širšemu krogu ljudi, ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, tudi podatek o številki strani v katalogu, kjer se nahaja tak podatek, posledično ne more predstavljati poslovne skrivnosti, naročnik pa je bil vlagatelju v ta del ponudbe dolžan omogočiti vpogled.

V zvezi z vpogledom v vzorec ponujene postelje, ki ga je naročniku dostavil izbrani ponudnik SANOLABOR, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik vlagatelju že omogočil vpogled v vzorec postelje. Vlagatelj v zahtevku za revizijo namreč sam priznava, da mu je naročnik dopustil vizualni pregled vzorca postelje, razloge za to, da takšen način vpogleda ni bil zadosten, pa vlagatelj ne navaja, zato Državna revizijska komisija navedbam v tem delu ni sledila.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija v okviru vlagateljevih navedb iz zahtevka za revizijo preverila ravnanje naročnika glede omejitve vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika TIMO.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik TIMO v ponudbi nobenega dokumenta ni označil z oznako "poslovna skrivnost" niti ni ob predložitvi ponudbe priložil pisnega sklepa o določitvi poslovne skrivnosti. Tega ni storil niti, ko ga je naročnik seznanil, da želi vlagatelj vpogled v ponudbeno dokumentacijo, ampak je z dopisom z dne 1. 12. 2011 naročniku sporočil, da ne dovoljuje vpogleda v tehnično dokumentacijo ponujenih izdelkov, kakor tudi ne ogleda vzorca bolniške postelje z obrazložitvijo, da je v izdelku vgrajenih ogromno konstrukcijsko - tehničnih rešitev in izboljšav, katere izhajajo iz večletnega razvojnega dela, in so poslovna skrivnost proizvajalca, zato postelja na more biti na ogled konkurenčnim ponudnikom.

Po oceni Državne revizijske komisije ta dopis vlagatelja nima lastnosti, da bi ga lahko šteli za pisni sklep po prvem odstavku 39. člena ZGD-1. Kot izhaja že iz samega dopisa "Zadeva: obvestilo - odgovor na vaš dopis [â??] o vpogledu v ponudbeno dokumentacijo [â??] v zvezi z vašim dopisom [â??] kateri se nanaša na vpogled v ponudbeno dokumentacijo [â??] vam sporočamo naslednje [â??]", gre zgolj za sporočilo, poslano naročniku na njegov poziv, in ne za akt, ki ga je družba sprejela s pisnim sklepom, kot to zahteva prvi odstavek 39. člena ZGD-1, zato gre šteti, da subjektivni kriterij poslovne skrivnosti ni podan. Prvi odstavek 39. člena ZGD-1 se namreč glasi: (1) Za poslovno skrivnost se štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost.

Državna revizijska komisija je zato v nadaljevanju v delu, v katerem je naročnik vlagatelju onemogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika TIMO, ugotavljala, ali ta vsebuje podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij poslovne skrivnosti).

Kljub temu, da vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da mu je naročnik na vpogledu omogočil vpogled le v obrazec Predračuna, iz Zapisnika o ogledu z dne 2. 12. 2011 pa ni razvidno, ali je naročnik vlagatelju omogočil vpogled tudi v ostale dokumente v ponudbi izbranega ponudnika TIMO (ki jih naročnik in izbrani ponudnik TIMO nista štela za zaupne), gre iz vlagateljevih navedb v nadaljevanju zahtevka za revizijo razbrati, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v tehnično dokumentacijo ponudbe izbranega ponudnika TIMO ter v vzorec postelje, saj je izbrani ponudnik TIMO naročnika pred vpogledom obvestil, da ne dovoli vpogleda v ta del ponudbe iz razloga, ker je v izdelku vgrajenih ogromno konstrukcijsko - tehničnih rešitev in izboljšav.

Državna revizijska komisija je presojala, ali tehnična dokumentacija in vzorec postelje, do katerih je naročnik vlagatelju zavrnil vpogled, predstavlja poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju. Pri tem kriteriju je nujno, da je potreba po varstvu očitna, torej, da gre za podatke, za katere je očitno, da bi nastala očitna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Izbrani ponudnik TIMO je v dopisu, v katerem navaja, v kateri del dokumentacije ne dovoli vpogleda, na splošno navedel, da ponujeni izdelek vsebuje ogromno konstrukcijsko - tehničnih rešitev in izboljšav, ki so rezultat večletnega razvojnega dela proizvajalca, ni pa konkretno opredelil, katere so te rešitve oziroma izboljšave. Izbrani ponudnik TIMO tudi ni obrazložil škodljivih posledic, ki bi mu zaradi razkritja podatkov v teh dokumentih in vzorcu izdelka lahko nastale, čeprav se to primarno od njega kot subjekta, čigar podatki naj bi se varovali kot poslovna skrivnost, za izkazovanje objektivnega kriterija poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 pričakuje in zahteva.

Državna revizijska komisija je zato ob presoji vseh okoliščin primera odločila, da objektivni kriterij poslovne skrivnosti za tehnično dokumentacijo in vzorec postelje, ki ju je predložil izbrani ponudnik TIMO, ni izpolnjen, naročnik pa ni ravnal pravilno, ko vlagatelju v ta del ponudbe ni omogočil vpogleda.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo, kot jo opredeljuje 22. člen ZJN-2. Državna revizijska komisija je zato delno ugodila vlagateljevemu predlogu za vpogled in na podlagi petega odstavka 31. člena ZPVPJN naročniku naložila, da vlagatelju dopusti vpogled v tiste dele ponudbe izbranih ponudnikov SANOLABOR in TIMO, za katere je bilo zgoraj ugotovljeno, da ne predstavljajo poslovne skrivnosti, in vizualni vpogled v vzorec postelje izbranega ponudnika TIMO. Vlagatelj lahko v petih delovnih dneh od dneva vpogleda dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih bo pridobil pri vpogledu v dokumentacijo. O dopolnitvi ali spremembi zahtevka za revizijo mora vlagatelj obvestiti Državno revizijsko komisijo in naročnika, ki se lahko o tem izjasni v treh delovnih dneh od prejema vlagateljeve dopolnitve ali spremembe zahtevka za revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je na podlagi 75. člena ZPVPJN in ob uporabi tretjega in četrtega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami) odločila, da se odločitev o stroških pritožbe pridrži do končne odločitve o zahtevku za revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 16. 3. 2012
Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije











Vročiti:
- STIPIČ ASO d.o.o., Zaloška cesta 179, Ljubljana
- UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA, Zaloška cesta 2, Ljubljana
- SANOLABOR d.d., Leskoškova 4, Ljubljana
- TIMO d.o.o., Vipavska cesta 4i, Ajdovščina
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Natisni stran