018-076/2012 Osnovno zdravstvo Gorenjske

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici Sonji Drozdek šinko, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila male vrednosti "Vzpostavitev sistema upravljanja varovanja informacij" in na podlagi pritožbe vlagatelja UNISTAR LC d.o.o., Kotnikova 32, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, Gosposvetska ulica 9, Kranj (v nadaljevanju: naročnik) dne 16.03.2012

odločila:

1. Pritožbi vlagatelja se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz sklepa "Vloženi zahtevek za revizijo se zavrže", brez številke in brez datuma.

2. Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi obstoja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 25.01.2012 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po postopku male vrednosti. Naročnik je javno naročilo dne 07.02.2012 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave NMV 328/2012.

Naročnik je dne 24.02.2012 sprejel Odločitev o oddaji naročila, iz katere je razvidno, da je javno naročilo oddal v izvedbo družbi ASTEC d.o.o., Stegne 31, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 23.02.2012 zoper razpisno dokumentacijo vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da so naročnikove kadrovske zahteve iz 7.7. točke razpisne dokumentacije v nasprotju z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki, načelom enakopravne obravnave ponudnikov in načelom sorazmernosti (6., 7., 9. in 10. člen Zakona o javnem naročanju; Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2).

Vlagatelj zatrjuje, da so naročnikove zahteve iz 8. točke razpisne dokumentacije, s katerimi zahteva, da morajo v primeru oddaje skupne ponudbe, vsi partnerji v njej izpolnjevati vse postavljene pogoje, v nasprotju s četrtim odstavkom 45. člena ZJN-2.

Vlagatelj tudi navaja, da je naročnik razpisno dokumentacijo prilagodil kadrovskim in referenčnim zmogljivostim izbranega ponudnika. Vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik po njegovih informacijah edini ponudnik na slovenskem trgu, ki je sposoben sam izpolniti vse (diskriminatorne) zahteve naročnika.

Vlagatelj še opozarja naročnika, da se (skladno z določilom drugega odstavka 25. člena ZPVPJN) zahtevek za revizijo, ki se nanaša na razpisno dokumentacijo v primeru postopka oddaje naročila male vrednosti lahko vloži najpozneje v roku petih delovnih dni po poteku roka za predložitev ponudb.

Naročnik je s sklepom (brez številka in datuma) zahtevek za revizijo zavrgel in zavrnil zahtevo za povrnitev revizijskih stroškov.

Naročnik uvodoma ugotavlja, da je zahtevek za revizijo, ob upoštevanju določila iz drugega odstavka 25. člena ZPVPJN, vložen pravočasno, saj je vložen pred potekom petih delovnih dni po poteku roka za predložitev ponudb.

Naročnik nadalje navaja, da je vlagateljevo aktivno legitimacijo presojal po 14. členu ZPVPJN in pri tem ugotovil, da vlagatelj aktivne legitimacije nima. Kot zatrjuje naročnik, se aktivna legitimacija prizna osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila, interes za dodelitev naročila pa je izkazala tista oseba, ki je pravočasno oddala ponudbo, v primeru, če rok za oddajo ponudbe še ni pretekel pa vsaka oseba, ki lahko opravlja dejavnost, potrebno za izvedbo konkretnega javnega naročila. Naročnik zatrjuje, da vlagatelj nima aktivne legitimacije, ker je rok za oddajo ponudb že potekel, vlagatelj pa ponudbe ni oddal.

Naročnik še navaja, da bi vlagatelj, če bi imel interes za dodelitev naročila, lahko vložil zahtevek za revizijo takoj po objavi njegovih dodatnih pojasnil. Naročnik pojasnjuje, da je dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo objavil dne 16.02.2012, kar pomeni, da je imel vlagatelj 7 koledarskih dni oziroma najmanj 4 delovne dni časa, da bi zoper razpisne pogoje vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj pa v navedenem roku zahtevka za revizijo ni vložil, ravno tako pa tudi ni oddal ponudbe. Naročnik še navaja, da je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil šele po odpiranju ponudb, torej po tem, ko se je seznanil z oddanimi ponudbami in njihovimi vrednostmi.

Zoper naročnikov sklep o zavrženju je vlagatelj dne 01.03.2012 (pravočasno) vložil pritožbo. Vlagatelj uvodoma navaja, da je naročnik sam ugotovil, da je zahtevek za revizijo vložen pravočasno oziroma znotraj petdnevnega roka iz drugega odstavka 25. člena ZPVPJN.

Vlagatelj poudarja, da je nedvomno izkazal interes za dodelitev naročila, saj je prevzel razpisno dokumentacijo in od naročnika v zvezi z njo zahteval tudi pojasnila. Poleg tega, še navaja vlagatelj, je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila. Vlagatelj navaja, da zaradi zatrjevane kršitve naročnika obstaja tudi verjetnost nastanka škode, ki se kaže v zatrjevani nedopustni nezmožnosti sodelovanja pri javnem naročilu - to je oddaje popolne ponudbe in posledično pridobitve posla.

Vlagatelj pojasnjuje, da je določilo drugega odstavka 14. člena ZPVPJN splošno določilo in se nanaša na vse vrste postopkov ter nasprotuje specialnemu določilu iz drugega odstavka 25. člena ZPVPJN, ki se nanaša na postopek naročila male vrednosti. Vlagatelj zatrjuje, da je ravnal po specialni določbi, ki mu zagotavlja pravico, da vloži zahtevek za revizijo v roku petih delovnih dneh po poteku roka za predložitev ponudb, to določilo pa tudi ne določa nobenih dodatnih pogojev.

Vlagatelj poudarja, da je vložil zahtevek za revizijo zoper razpisno dokumentacijo, saj je diskriminatorna in prirejena izbranemu ponudniku. Iz navedenega razloga, zatrjuje vlagatelj, tudi ni mogel oddati popolne ponudbe, čeprav je registriran za opravljanje razpisane dejavnosti ter ima s področja predmeta razpisa vrsto referenc.

Vlagatelj predlaga, da se pritožbi ugodi ter naročniku naloži, da mora o zahtevku za revizijo odločiti po vsebini, podredno pa predlaga, da Državna revizijska komisija pritožbi ugodi in zahtevek za revizijo sprejme v obravnavo.

Naročnik je z vlogo, dne 06.03.2012, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in iz predrevizijskega postopka

Po pregledu dokumentacije in preučitvi pritožbenih navedb vlagatelja je Državna revizijska komisija odločila, da je pritožba utemeljena, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Roki za vložitev zahtevka za revizijo so določeni v 25. členu ZPVPJN. V skladu s prvim odstavkom 25. člena ZPVPJN se zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, vloži v osmih delovnih dneh od dneva objave obvestila o javnem naročilu (1. alineja) ali obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbor najugodnejšega ponudnika iz razpisne dokumentacije ali predhodno objavljenega obvestila o naročilu (2. alineja), ali prejema povabila k oddaji ponudb (3. alineja). Drugi odstavek 25. člena ZPVPJN določa, da zahtevka za revizijo zoper vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo ni mogoče vložiti po roku za prejem ponudb, razen v primeru postopka oddaje naročila male vrednosti in storitev iz Seznama storitev B, ko se zahtevek za revizijo, lahko vloži najpozneje pet delovnih dni po poteku roka za predložitev ponudb. Kadar naročnik določi rok za prejem ponudb, ki je krajši od desetih delovnih dni, se ne glede na vrsto postopka oddaje javnega naročila, glede rokov za vložitev zahtevka za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, uporablja drugi odstavek 25. člena ZPVPJN (tretji odstavek 25. člena ZPVPJN).

Zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo se torej lahko vloži v osmih delovnih dneh, ki začne teči bodisi z objavo obvestila o javnem naročilu, ali s sprejemom povabila k oddaji ponudb, ali pa z objavo obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbor najugodnejšega ponudnika iz razpisne dokumentacije ali iz predhodno objavljenega obvestila o naročilu. Zakon določa tudi skrajni rok, do katerega je v postopku oddaje javnega naročila mogoče vložiti revizijski zahtevek zoper objavo, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo - takšnega zahtevka (praviloma) ni več mogoče vložiti po poteku roka za oddajo ponudb. ZPVPJN pri tem določa tri izjeme. Zahtevek za revizijo se tako lahko pri oddaji naročil male vrednosti, pri oddaji storitev iz Seznama storitev B ter v vseh postopkih, v katerih je naročnik določil rok za sprejem ponudb, ki je krajši od desetih delovnih dni, vloži najpozneje pet delovnih dni po poteku roka za predložitev ponudb.

Kot je razvidno iz odstopljene dokumentacije, naročnik postopek oddaje predmetnega javnega naročila vodi po postopku oddaje naročila male vrednosti. Navedeno med strankama ni sporno in ni predmet revizijskega zahtevka. Naročnik in vlagatelj sta si edina tudi v tem, da je naročnik vsa pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo objavil na Portalu javnih naročil dne 16.02.2012 in da je da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo zoper razpisno dokumentacijo v roku petih delovnih dni po objavi dodatnih pojasnil. Naročnik in vlagatelj se prav tako strinjata, da je bil zahtevek za revizijo vložen pred potekom petdnevnega roka iz drugega odstavka 25. člena ZPVPJN (kot izhaja iz odstopljene dokumentacije, je bil rok za oddajo ponudb določen dne 23.02.1012 ob 10.00 uri, vlagatelj pa je zahtevek za revizijo vložil istega dne v popoldanskih urah).

ZPVPJN v 1. alineji prvega odstavka 14. člena določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila (sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali sistem ugotavljanja sposobnosti) in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda. V skladu z navedeno določbo ZPVPJN mora pritožnik zahtevka za revizijo za to, da bi se mu priznalo procesno upravičenje za vodenje revizijskega postopka, kumulativno izkazati tako interes za dodelitev naročila kot tudi realno stopnjo verjetnosti, da bi mu zaradi zatrjevanih naročnikovih nepravilnosti v postopku lahko nastala škoda.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo, poleg izkazanega interesa za dodelitev naročila, izkazuje tudi realno stopnjo verjetnosti nastanka škode, ki jo je mogoče pripisati ravnanju naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev. Po mnenju Državne revizijske komisije zato vlagatelju ni mogoče odreči aktivne legitimacije za vložitev revizijskega zahtevka. Vlagatelj v skladu s prvim odstavkom 14. člena ZPVPJN izkazuje interes za dodelitev naročila, saj je prevzel razpisno dokumentacijo (in v zvezi z njo postavil tudi vprašanja) in mu gre kot ponudniku, ki je registriran za opravljanje razpisane dejavnosti, priznati ekonomski interes za izvedbo predmetnega javnega naročila. Zaradi zatrjevane kršitve naročnika (vlagatelj zatrjuje, da je razpisna dokumentacija diskriminatorna in prilagojena izbranemu ponudniku) pa obstaja tudi verjetnost nastanka škode, ki se kaže v zatrjevani nedopustni nezmožnosti sodelovanja na razpisu in posledično pridobitve posla.

Naročnik je vlagatelju odrekel aktivno legitimacijo iz razloga, ker ni oddal ponudbe in zato, ker zahtevka za revizijo ni vložil do poteka roka za oddajo ponudb. Kot že izhaja iz te obrazložitve, se postopek oddaje predmetnega javnega naročila vodi po postopku oddaje naročila male vrednosti, torej po postopku, pri katerem je dovoljeno zahtevek za revizijo zoper razpisno dokumentacijo vložiti tudi po poteku roka za oddajo ponudb oziroma najkasneje v roku petih delovnih dni po poteku roka za oddajo ponudb. Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo zoper razpisno dokumentacijo še pred potekom roka iz drugega odstavka 25. člena ZPVPJN, zato se od njega ne more zahtevati, da (za izkazovanje aktivne legitimacije) predloži ponudbo. Poleg tega vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da popolne ponudbe ne more oddati, ker naj bi mu navedeno preprečevala diskriminatorna razpisna dokumentacija.

Kot že izhaja iz te obrazložitve, je vlagatelj v obravnavanem primeru po oceni Državne revizijske komisije kot potencialni ponudnik izkazal interes za dodelitev naročila (že) s tem, ko je prevzel razpisno dokumentacijo, vlagatelj pa je tudi registriran za opravljanje razpisane storitve (kar med strankama v tem postopku ni sporno).

Državna revizijska komisija ob vsem navedenem zaključuje, da je naročnik ravnal v nasprotju s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, s tem, ko je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel. Zato je pritožbi vlagatelja, na podlagi 55. člena ZPVPJN, ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz sklepa "Vloženi zahtevek za revizijo se zavrže", brez številke in brez datuma.

Ker je Državna revizijska komisija razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, je skladno z drugim odstavkom 55. člena ZPVPJN odločila, da mora naročnik o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja ostalih procesnih predpostavk, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 16.03.2012


Sonja Drozdek šinko, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije









Vročiti:

- OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, Gosposvetska ulica 9, Kranj
- UNISTAR LC d.o.o., Kotnikova 32, Ljubljana
- ASTEC d.o.o., Stegne 31, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, Ljubljana
- Arhiv - tu

Natisni stran